štev. 228 —----i__MUL— IZHAJA VSAK DAN 9b nedeljah In praznikih eb 5., ab panedaljklb ab 9. zjutraj, rttitmlčce Btev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobaJcarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, foatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Kkd, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 'telone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. nm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „j&dinoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. Trst, v petek 16. avgusta 1912 \ Tečaj XXXVII. čPiNosr Glasilo političnega dru*tv». „Kdno»t* za Primorsko* iTOHI'Tiii NAROČNINA ZNAŠA m 9ek? .'eto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; mm mm- roih* brez doponlane naročnine, se uprava ne osinu ■•»hlM mm n*4«XJafc* Ix4&nj« „EDIHOSTI" iium j m Krm rto, u f»l Uto Kron a ao. Y« iopifri naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»- piana a« aa aprejeaiaja la rokopisi aa b» v-tiafa. Naročnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo Psta. UREDNIŠTVO: otioa Giergie Gatattl 20 (Naravni da*). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastaiJi kousorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoak*. vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Gtorgio Galatti štev. 20. PailM-liraRlInltnl rabin Sie«. 841-652. TELFFOfl R. 11-57. Sokolska slavnost na Bledu. (Izvirno poročilo.) Udeležba iz Trsta in okolice je nenavadno velika, da ogromna. V Gorico je pripeljal tržaški vlak okolo 1000 izletnikov, po pridruženju Goričanovje voril naš vlak na B'ed blizu 1300 izletnikov. Na kolodvora je pričakovala gorenjska župa z godbo. Ogromna vdetežba iz Trsta je zbudila radostno presenečenje. Načelnik gorenjske župe, Evgen Sajevic je pozdravil izletnike v navdušenih besedah. Radostno je gorenjska župa pozdravila vest, da se udeleži zleta tudi gorišsa in tržaška župa. Tem radostneje pozdravlja brate, ker sov prišli v nepričakovano ogromnem številu. Želi jim, da bi na teli krasaih slovenskih tleh doživeli par krasnih ur. Uverjen je tudi, da bratje dobe od današnjega zleta koristnega dobička. Bratje naj sprejmejo izraz hvaležnosti gorenjske župe in zagotovljeno jim je povračilo o primerni priliki. Za ta prisrčni pozdrav se je zahvalil starosta tržaške sokolske župe brat dr. Josip Wiifan, ki je izjavil: Ko smo ugibali, ali naj priredimo posebni vlak, smo se bali, da udeležba, ne bo zadostna. Danes pa vidimo, da je presegla vsa pričakovanja. To je zgovornim dokazom, kakj nas je vleklo srce, čut ljubavi do lepih slovenskih tal. Mi se bojujemo za zemljo, ki je bila nekdaj po- Na to je spregovoril brat dr. Rybar. gyenyedu shcd. Ministrov govor Je bil ne-Vsi so bili takoj ene misli, da se pripeljemo znaten. Med drugim je minister izjavil, da v ta biser naroda slovenskega. Današnja! ie večina pripravna skleniti mir z opozicijo, velika udeležba priča, da je misel Gorenske j Na shodu ni bilo več nego 700 ljudi. Mi-župe srečna. Ksj poraenja Sokolstvo v na-■ nistrski predsednik je dospel ob 8 zjutraj, rodnem oziru, je dokazal velikanski sokolski ž njim je došel še en minister in mnogo drž. zlet v Pragi, kjer je bilo zbranih na tisoče j poslancev. Mesto je imelo navadno lice, le slovanskih Sokolov, ki so pokazali ne le semtertja Je visela kaka zastava. Na hiši slovanskemu svetu, ampak tudi vsemu kul- kluba neodvisne stranke in na hiši nekega turnemu svetu in nasprotnikom kaj pomenja j odvetnika ste viseli črni zastavi. Po ulicah Sokolstvo za Slovansivo. Divili so se pri- je patrulirala policija, pred kolodvorom je jatelji in divili so se tudi sovražniki. Prišli j bil postavljen kordon. Socijalna demokracija so v Prago, da bi nas kritizirali in se nam 'je proglasila za danes štrajk. Ko se je mi-rogali, postali so iz Savlov Pavli. Podali \ nistrki predsednik peljal v mesto, Je bilo. smo dokaz, da Sokolstvo, nadkriljuje vse čuti raznih vsklikov. Dr. Lukacs je brzojavil telovadne organizacije vseh drugih narodov.: svoji soprogi, da je srečno dospel v Na-To je vspeh našega mirnega dela. Da, So- gyecyed. koistvo je velekulturen faktor, ki ne provo- j Nadomestna volitev v romunskem okraju cira nikogar, se ne da provocirati, zna brz-; na Ogrskem. dati se in pokoriti disciplini. In vendar: čimj Bankir — goljuf. PARIŠ 15. (Izv.) Veliko pozornost vzbuja, da je bankir Brenndorf ogoljufal svoje klijente, med temi duhovnike, častnike In mdle obrtnike za četrt milijone frankov. Mirovna pogajanja. BEROLIN 15. (Iz7.) „Lokal-Anzdger" poroča, da se mirovna pogajanja med Italijo in porto nadaljujejo. Katastrofa v Bohumu. BOCHUM 15. (Izv.) V minuli noči je umrl eden rudarjev, ki so ponesrečili povodom katastrofe v rovu Lothringen. Doslej je zahtevala katastrofa 112 žrtev. Zagonetni umor. MOSKVA 15. (Izv.^ Tukajšnja pojfcija stoji pred zagonetnim umorom. V dvorišču palače Or!ov so nsŠ'i truplo mlade dame, se sokolstvo zgane, že so obrekovalcl na !,,.„, I«P «gen £ i v poulični toaleti, ki je krvavelo It več ran, delu. A« če val to boli že od strani drugo-1 " n{L u bo prizadetih z nožen, Truplo |e bilo vrženo rodnih sovražnikov, koliko bol] boli, od' ^„T^™^ J^Tf^J^ jSS&iE Z više*a "adstr°Pla- Dosle| Je še niso megli strani istokrvnlh bratov. Tudi današ«|i zlet i l 1 f K prepoznati, nnrr.hili noO^nii m, hi h.,i<*aii kss Ha! 1® °9visn? °scda mandata. Doslej e bil ta Dunaj 15. Včera] opolnoči |e neznana iokral v vladnih rokah. Sedaj se borita v „„„„j ... u™, |c „.,„.„» ^ „1 «4 član vladne večine in Združene epo- oseba ustrelila z revo ver|em na stražo pri zZvedsarWa^ st^nskesa Ls olub4 Yn!zlci'®- odbor romunske stranke'pionirskem skladišču v' Klosterneuburgu. zapoved s arega slovanskega gostolub.a in. ]e p0Isa| vse Romune v Margitan)( da ne Krogl|a |e vojaku prebila kapo. Voznik sam sokolske eoste Nu dTtudi tulc'm ki so SIasu)ej°. a ko bi pa kdo glasoval za kandi- |e ostal nepoškodovan. Atentator |e Izginil ^i^/ L^f ^cV^'o. . , , data delavne stranke, teda| da sega izključi v zraku. b e a sio^Lkth dežela se ni Sar bati 'iz "s,ln in il fomunsk® st'antt®' > Opava 15. Cesar je pomliostil 331et- ako so pošte n ev olie in' d4reUsrca Nai Nemški katoliški shod. nega pomožnega delavca Vaclava Kučero. . _ """ h«-||e pridejo danes na našo prireditev, in ra ; AHEN 15. Ob 8 zjutra| je bila peta fn w 0b,,0'en na s™< .,ridi umora polnoma nasa in HI mora zopet postati, ,ih Pvspr^jmenl0 od t|m s?cem°"eMorda nij zadnja zaprta seja katoliškega sheda,-Ob ^kartce, ter mu spremenil kazen v 201etno tla, ki so naša in ki osta-lpraV( da'sem se dPotaIrail tega v tem slav.j?0 je bila četrta Javna seja. - Prihodnji lečo Londo„ ,5 _Da|,y Tdegraph. )avl|a> naša. Tu pa so nejo naša za vedno. Danes so bratje spoznali naša bratska čutstva, čutstva ljubezni, a mi ponesemo od tu krasne spomine — res lepe dobičke. Na krasni pozdrav kličem v odzdrav krepek sokolski: Na zdar! Krepki na zdar klici so zagromeli med množico. Nato so se uvrstile v sprevod tržaška župa z zastavo, goriška in gorenjska žapa. Na čelu je jahala sokolska kavalkada, za njo je svirala godba. Ob straneh je ljudstvo živahno pozdravljalo sokolske vrste. Sprevod se je pomikal sproži Bled na jako primerno urejeno telovadišče, kjer so se takoj začele skušnje za proste vaje. — Opoldne so se na telovadišču razvrstile sokolske čete v slavnostni speyod, v katerem je korakalo do 700 Sokolov, dve godbi, 6 za- nostnem trenotku. (Viharni klici med mno-! kongres I. 1913 bo i Metzu. -r,tl nas tak^Lcadaio^se'L'f1 ToZ ^I Premeščenje polka. f^u d."JtfdrtTil ^ nfL^it^lu Seli"! DPNAJ 15 (lzv> Pr:hodnl° sP°m,ad b0 tovalec predsednika juanšikaja. nilnar^ '14' pešP01*> ^ v v Lincu' ** ^ndon 15. Iz Tokija poročajo, da je Prnai imr^Hnivpii^rJ Ji^ ^J i me5čen v Bosno in knez Katsura imenovan za državnega kanci- Fn ngaša^ na! ^ Nesreča v rudniku. larja in vrhnega dvornika name,to odstopiv- ših tleh! (Rybsrev govor je kar elektriziral' MORAVSKA OSTROVICA 15. (Uv.) šegaRk^" ^^^^ «««.«1 -množico in posebno radostili smo se, ko, V rovu Ignac je bilo pet rudarjev vsled ^^ IS smo čuli, kako domače priprosto ljudstvo! strupenih plinov omamljenih, 2 sta že l razbilo 14 ladij, utonilo je glasno odobrava Rybafeva izvajanja.) j umrlo, ostali se nahajajo v smrtni nevarnosti. uy Stre,jca ] 5 An , . ; ; , . Javna telovadba je uspela sijajno. Ure- Ustaja na otoku Ikarija. s svojima hčerkama Viktorijo in Aleksandro stilčlle so se besede dr. Rybaf£j, ki jej MILAN 15. (Izv.) „Secolo* poroča: Na dospela semkaj ob 11 25 dopoldne. rekel, da dokaze danes tudi slovenski j otokll ikarija, na katerem |e izbruhnila re- - - Sokol, da je ku turen h.ktor in da bo tudi«volucija in je bila proglašena neodvisnost, na naših tleh triumfirala sokolska ideja. vlada min Na čej0 pr0vizorlčne vlade je stav. Pomikal se je do Lujizihe kopeli in Udeležba je bila velikanska do bOOO, stopiI župan g!avnega mesta dr. MalachJas. potem ob Jezeru vse do Grada. Pred raz- °8e>mranej, SeSTurška Posadka le bi,a *Ieta- P^ovizo- hodom je brat Marinšek, starosta gorenjske niso "^gli prečuditi eksaktnosti vaj 1 - Navzoči minister dr. Trnka (z gospo sokolske župe v prekrasnem govoru pozdravil Sokolstvo. Izvajal je, da je slovenski narod podoben Črtomiru, ki ni videl nevarnosti, kako se mu krči meja, pa pa je potem ko je b j poražen, bridko tožil, ni pa hotel videti svoje lastne krivde. Naš narod pa odslej ne sme biti podoben Črtomiru, ampak gledati mora nevarnosti v obraz in si priboriti mesto na solncu poleg drugih soprogo je v pogovoru z dr. Rybafem izrekel najlaskavejšo sodbo. Vidmarju in Fuksu je občinstvo prirejalo najprisrćnejše ovacije. Na koncu je Sokolstvo dvignilo načelnika Sokolske Zveze, dr. Murnlka na rame in ga nosilo ob velikanskem navdušenju po telovadlčču. O podrobnostih nadaljne veselice ne narodov. Pripraviti se mora za boj, da si i moT™° Poročati> jj *>» čas odhoda, pribori mir in bodočnost. To je namen sokol- j]J?«*akor Pa moremoreči da je vsa prire-stva. G Dvornik je nadoveza! na pripovedko dltey us?e,a člm o zvonu potopljenem v btejskem jezeru. Le nekateri so čuli njegov turobni glas. Tudi naš narod je tak zvon. Potegnlmo ga iz globočine, da nam bo zvonil k bratstvu in edinosti. Bodimo Sokoli, ne samo po kroju, ampas po dejanju. Netimo sokolski ogenj. 5RZ0JR1/NE UESTi. Shod ministrskega predsednika Lukacsa. BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) — Ministrski 'predsednik Lukacs je imel danes v Na- Homatije v Turčiji. Iz Arabije. CARIGRAD 14. Porta je prejela poro-rična vlada \e odločna, da stori vse po- čila, da |e harka Šejk Idrisa, ki šteje 3000 trebne korake, da se otok odlogi od mož s Iremi topovi napadla turške čete pri Turčije. E1 Hsdi. Harka je bila pa odbita z veliitiml V petek |e 30 oboroženih mež priplulo izgubami. Čete so imele štiri mttve ia štiri na otok Formi, da vjamejo tamošnjo turško ranjene. posadko. Posadka je pa že prej pobegnila. Črnogorsko-turški spor. Otok Formi je proglasil avtonomijo. j CARIGRAD 25. Ministrski svet se |e Ikarija ali Niksrija je otok v Egejskem ponoči posvetoval o turško-črnegorskem morju. V starih časih se je zval Ikarija, tur- vprašanju na podlagi poročila turškega ob-ško ime je Kariot. Nahaja se južno-zapadno mejnega komisarja. V tem poročilu se po-od Samosa. Otok je hribovit in dosega vi- jasnuje, da je črnogorski kralj Nikolaj iz-Sino 1033 metrov. Pripada sandžaku Chlosa javii odgovarja je na korake glede črrogor-ia turŠkc-azijskemu otečju vilajetu. Otok sfce mobilizacije, da mora Črnogora braniti šteje okolu 10.000 Grkov, ki stanujejo na svoje pravice, in se je pritoževal, da po»ta 267 stirjanskih metrih. Glavno mesto je Agics odlaša potrditi zapisnik glede ureditve rtie|. K-riko.s- n CARIGRAD 15. List „Ikdam", ki velja Louis Botha — častni general. za glasilo vojaške I/ge, piše ostro proti voj-LONDON 15. Ministrski predsednik nemu kriku bolgarskih nacijonallstov. Ako Južno-sfrikanske unije Louis Botha Je ime- bi Bolgarija skušala napasti Turčijo, pet: m novan častnim generalom angleške armade, bi takoj Izginili politični prepiri Otomanov. PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prcvel A. E. Tudi sedaj, ko je prišel Kargačevič semkaj in se stisnil v kot poleg vhodnih vrat, je grmel opat proti požunskemu saboru. — Zakaj smo se vendar borili proti cesarju Josipu, ako sedaj kršijo naše pravice tisti, ki smo jim bili zavezniki in smo skupaj rešili ustavo naših kraljevin? Latinski jezik — to je naš paladij; — kajti t odstopimo od njega, potem nimamo v :: oporišča, da se obranimo Dunaja. T Madjarl sami se bodo še kesali. Ako n. remo danes uvesti madjarŠčino — e, 1 u more zajamčiti, da ne bo Dunaj z isto p ▼ico zahteval pojutršnjim, da uvedemo nem Ščino ? Pa, ali smo se zato toliko let vlačili po šolskih klopeh in se ob karencah učili latinski, da ne bomo imeli sedaj odtod nikake korist? — in da se more vsak vmešavati v naše zadeve, če se je naučil madjarski ali remški ? — Rasnica je — misliti moramo tudi na tc! — je potrdil prisednlk banskega stota Lukovic. — A mi bomo lahko stali ob strani in Sledali križemrok, kako se vrše javni posli — je dostavil sedemdesetletni starec Vilko-vić, vlastelin, bivši podžupan križevški in sedaj asesor „banske tabule". Oh, otroci moji — je nadaljeval za trenotek starec, vstavši s svojega stola poleg okna — ali sem se zato boril pod cesarjem Josipom proti Balaši in proti nemškemu jeziku, da moram sedaj zopet gledati, kako nam napadajo naše pravice oni, od katerih smo pričakovali pomoči in varstva? Toda — naj ne pozabijo, da smo „Ilberum regnum" — da je naše kraljestvo starejše, nego njihovo. Hrvatska ni mladoletna hčerka Ogrske, temveč njena sestra — njena tovariŠfca. Ako oni hočejo imeti svoj jezik, e, dobro — pa jim jo odbrusimo — kakor jo je pokijni škof Vrhovec — da imamo tudi mi svoj jezik, ki se razume in govori malo dalje, nego pa njihov. — Ne — ne — domine magnifice I — ga je prekinil opat. — Ne bomo hodili ml po niihovi opolzli stezi. Trdne so samo one poti io ceste, ki jih Je zapustilo rimsko cesarstvo. Se danes obstoje te ceste. A mi, ki imamo vse zakone — vse naše pravice — sploh vse pisano v latinskem jeziku— kako moremo mi opustiti ta Jezik? Onega dne, ko nam ne bo latinščina več diplomatski jezik — onega dne so pokopane naše pra-viee — in naši otroci se je ne bodo uHU — in ne bodo več vedeli, kaj jim dajajo stare naredbe. Ne smemo pozabiti, da je naS Grič posetll Jazon z Argonavti, da so Latincl bili prvotni prebivalci tega našega glavnega mesta — in da so trije stolpi v vsaka država svo| Jezik, mora ga torej imeti zagrebškem grbu znamenje onih treh stol- tudi Ogrska. Kako torej, da naj naenkrat pov, ki jih je Jazon sezidal tu. pridemo mi, peščica Hrvatov, in jim de- — Mitologija I — je pristavil z rezkim lamo zapreke ? sarkazmom in cčitnim prezirom Franjo — Ne delajmo jim jih ; naj si tudi mašo Dumič, nekdaj odvetnik, sedaj pa eden naj- — če Jih je volja — darujejo madjarski; bogatejših vlastelinov na Hrvatskem. toda nam naj puste naš latinski jezik, ki ga Star je bil nekako okrog petdeset let, poznamo — je odvrnil nekdo od starcev a videti je bil starejši, ker je bilo njegovo okoli mize. podolgasto in nekoliko skremženo lice — Pa kaj bomo mi z latinskim jezi-upadlo, bledo in prevlečeno z gubami, lasje kom? — Kako korist bomo imeli, če se pa so mu že popolnoma osiveli. Svoje bemo mogli na svojih kongregacijsh prepi-nizko, mršavo telo je stiskal v globoko fo- rati po latinsko, a že v državnem zbora ne teljevo naslonjalo, toda s tem nikakor bomo mogli posezati v razpravo in pri ni mogel skriti svojega grbastega hrbta, konzilijih ne bomo mogli službovati — niti Oblečen je bil v modro obleko francoskega v drugih državnih uradih? Saj je ve dar kroja dvajsetih let, z velikanskimi zlatimi jasno, kakor na dlani: ako ne moremo in gumbi. {ne smemo braniti Madjarom, da goje svoj — Baviti se moramo s stvarjo resno, jezik io ga uvedejo v javne posle — e — ne pa potapljati razlogov pravice s samimi j potem ne gre erugače, nego da se učimo Šumnimi frazami 1 — je nadaljeval Dumič z i tudi mi madjarski jezik in ga tudi mi uve-neprijetnim tenkim glasom, lastnim grbav--demo v javne posle ter tako rešimo svoj cem. — Ne vprašuje se danes, kaj in kako i položaj v državi. Drugače smo izključeni je bilo, temveč kako more in mora biti. Vit povsod in bomo le sluge, kjer bi mogli biti vsi priznavate, da smo zvezani z Ogrsko. Ogrska Je madjarska država — Madjari so jo napravili — vzdržali in Jo tudi varujejo danes. Če ne bi bilo njih, ali bi bili mi premagali Joslpove komisije? Ali ni torej pravično, kar hočejo Madjari, da v njihovi državi gospoduje njihov jezik ? Dandanes je to celo potrebno. Ali |e na Francoskem drug |ezik, nego francoski ? Ali ni tako v Nemčiji — povsod. — Danes mora imeti gospodje. Treba je, da mislimo na svojo deco, da Je ne pripravimo ob službo in moč. Končno se ne sme pozabiti, da smo mi dajali Ogrski že palatine In prfmase in vojvode. Ako hočemo tako naprej, potem se je treba učiti državnega Jezika. Tako je, moj reverendissime domine — ali zato vendar ne prenehamo ljubiti vaših latinskih od! — je končal z navidezno dobrodušno Ironijo. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 226 V Trstu, dne 18. avgusta 19IS. Bolgarska armada bi stala nasproti armadi, ki ]e že nestrpna, da se bojuje že mesece, ne da bi naletela na sovražnika. CARIGRAD 15. Vojno ministrstvo je prejelo brzojavke od zbornih poveljnikov, v katerih poročajo, da so častniki prisegli in podpisali zahtevano izjavo. V Drinopolju so podpisali izjavo vsi častniki brez obotav-I jenja. DUNAJ 15 (Izv.) Spor med Črnogoro in Turčijo se je poostril. Danes je črnogorski diplomatični zastopnik v Carigradu prišel na porto in je zahteval ratifikacijo zapisnika glede ureditve črnogorsko-turške meje. Ta zapisnik prisoja okraj Eresnica Črnigorl. Črnogorska vlada je poslala vele-vlasttm okrožno noto, v kateri pravi, da ako ostane ratifikacija brez vspeha, tedaj ston odločneje korake. Turška vlada je odgovorila, da odklanja zapisnik, ne sicer v principu, pač pa z ozirom na današnje odnošaje v Turčiji. Za vzpostavljenje reda v Turčiji. DUNAJ 15. (Izv.) Minister za unanje stvari grof Berchtold je izmenjal mnenja z velevlastmi v svrho pomirjenja narodov v turški državi. V to svrho naj bi se v Carigradu sestali tamošnji poslaniki velevlasti in dali porti nasvetov, kako naj uredi odnošaje med posamičnimi narodi. Najvažneja točka je decentralizacija, posebno naj bi Albanci in Bolgari dobili čim več svobode. Združene države. Carina na jeklo. VVASHINGTON 15. Zbornica poslancev je vzlic vetu predsednika Tafta s 173 proti 83 glasom sprejela zakonski načrt o carinah na jeklo. Pričakovati je pa, da senat ne sprejme predloge. Panamski kanal. WASHINGTON 15. Skupna konferenca obeh zbornic kongresa se je danes sporazumela. Crtali so dostavek senata, po katerem bi ameriška oceanska plovba brez pristojbine uporabljala panamski kanal. — Ostai je pa paragraf, ki dovoljuje ameriški obsežni plovbi svobodno uporabo kanala. Na novo Je bila vsprejeta določba, ki se nanaša na ladije, pripadajoče železniškim družbam ter na odnošaje med železnicami in paropiovnimi progami. Vsprejet je bit dostavek senata, po katerem je uporaba kanala zabranjena la-dijam, ki se nahajajo pod kontrolo trustov. Ameriški podkonzul v Kulunbiji ustreljen. WASHINGTON 15. V Kartageni (Ko-lunbija) je bil ustreljen tamošnji ameriški podkonzul, in sicer kakor javljajo od kolumbijske strani, po nesrečnem slučaju. Ker so pa že prej stregli podkonzulu po življenju in vspričo napetih odnošajev med njim in kolumbijskimi oblastnijami, se dvomi o resnici poročila o vzrokih njegove smrti. HaSe šolsko vprašanje In dvojna mera vlade. Govor drž. posl. dra. O t o k a r j a R y b & r a na javnem shodu pol. društva »Edinost" dne 11. avgusta 1912. (Dalje.) Čemu smo sklicali današnji shod?! Zakaj smo sklicali ta današnji skod? Saj ste o vsem tem, kar sem Vam da nes goverii, čuli že mnogokrat. Ali položaj se Je spremenil in zgodilo se je med tem marsikaj ia ml se moramo odločiti, kaj nam je storiti. Naša vlada skrbi za druge narode in jim daja celo šol, ko jih ne zahtevajo, kakor je opravičeno rekel predsednik dr. Wi--fan : drugod vlada usiljuje Šole mi pa jih ne moremo dobiti z vsemi dolgoletnimi zahtevami, Nu, da, vsaj tudi nam usiijuje vlada Šo!e, ali ne potrebnih, ne tacih, kakoršnjih mi hočemo. Za take šole, kakeršnje bi mi hoteli . . . nima denarja. Ali mej tem, ko nima denarja za slovenske Šole, ga ima dovolj, da snuje italijanske šole ... v Albaniji i Tu pa, v prvem trgovskem empo-irju države nima denarja za lastne državljane slovenske narodnosti, katere pa sicer dobro pozna, kadar je v zadregi. O tedaj apelira na slovensko udanost, zvestobo in požrtvovalnost. SIcer pa nima denarja za nas ! Ima ga pa, da podržavlja učitelje — vtste kje! Na nemški Šoli v — Carigradu I Viharni prizori. Policijski komisar Senekovič je postal nervozen in je začel nekaj prigovarjati predsedniku dr. WIIfanu. Dr. Rybcr: Gospod komisar nI zadovoljen z nami I (Pri teh besedah je nastal velikanski hrup po vsej dvorani. Biio je medklicev in pozivov : govorite dalje!) Jaz mu ne zamerjam, saj je njegova dolžnost, da skrbi za mir in red. (Ponoven hrup, ogorčeno oporekanje). Zato pa se obračam do g. vladnega zastopnika z izrecnim pozivom: Će že piše, naj piše v svojem poročilu ogorčenje našega ljudstva, ki je prišlo tu do Izbruhov I Cenjeni zborovale!! Vi se gotovo spominjate, da sem Jaz vsikdar skušal na naših shodih ohranjati mir in red, ter da sem vedno skušal preprečati, da ne bi Šli naši ljudje demonstrirat in razgrajat. Spominjate se na tisti veliki shod, na katerem je bila ude- ležba tako ogromna, da velik de! ni našel prostora v tej dvorani. Tedaj so ljudje sklenili in Je bilo vse pripravljeno, da pojdejo na ulico. Tedaj smo bili mi, ki smo nujno svarili in odvetovali. In tudi danes sem na tem stališču, da naj rabimo le zakonita sredstva. In smo tudi s tem, da smo se korektno vedli, dosegli vsa| toliko, da so nas začelli nasprotniki in vlada upoštevati in računati z našim Številom. Ali tu se zopet obračamo do g. vladnega zastopnika, naj zabeleži točno ta-le moj poziv: Če vlada zahteva, da mi spoštujemo zakone, potem pa zahtevamo mi, da se tudi državni uradniki drže zakonov! (Gromovit aplavz, krik in demonstrativno odobravanje.) Zakaj sem torej želel, da se skliče današnji shod? Radi stvari, ki mora ogorčati vsakogar od nas in ki je znana tudi Nemcem in Lahom. Nam je bila šola v navzočnosti večih prič obljubljena že leta 1906 od tedanjega ministerskega predsednika! A kaj se je zgodilo? Mesto, da bi bili stavili v proračun potrebno svoto za šolo, so imenovali le 5 učiteljev. A še teh piač si vlada ni upala označiti kakor plače slovenskim učiteljem, marveč kakor plače učiteljem na nemški Šoli na Lipskem trgu! Ni te mrvice si vlada ni upala dati Javno, marveč se Je v strahu skrivala pod nemško firmo ! Zakaj? Res Je sicer, da v parlamentu na Dunaju ne sede več strupeno sovražni nam laški liberalci. Sedaj zastopajo mesto tržaško socijalni demokrad poleg enega italijanskega liberalca. Toda tudi socijalni de-mokratje so bili proti temu, da bi mi hkratu dobili Šolo. Pritiskali so na vlado, češ: ako bi Slovenci ravno sedaj dobili svojo šolo, potem bi Italijani napadali socijalne demokrate, da so izdali italijanstvo Trsta! Zato torej, da bi se ne zgodilo kaj neprijetnega — socijalnim demokratom, nismo mi dobili, kar nam je bilo obljubljeno. Obljubljeno nam Je bilo potem, da bomo dobivali vsako leto po 5 učiteljev. Ali od 1. 1907 oz. 1908 je minolo že 5 let, obljubljene učitelje pa smo dobili še le trikrat. Zato smo po pravici ogorčeni in zato sem tudi želel, da se skliče današnji shod. In glejte ! V navadnem življenju velja, da tega, fcar je zagotovljeno, ne treba še le posebej prositi. Drugače naša vlada nasproti nam. Družba sv. CM Je morala vložiti posebno prošnjo za tistih pet učiteljev, ki so nam obljubljeni za prihodnje leto. Torej pri vas ne zadošča dana častna beseda ministrov, ampak moramo Še-le beračiti. In ta prošnja leži na ministerstvu že od aprila — nerešena, ako nI bila rešena v tem zadnjem času. Ii leži v miznici nekega slovenskega referenta, ki mu Je bila izročena ravno zato, ker Je slovenska. Ko sem v ministerstvu urgiral to stvar, se Je celo viši onega uradnika čudil temu zavlačevanju. Četo naši ljudje postopajo tako z našimi življenskiml koristmi. Dvojna mera. In tako se dogaja v časih, ko vlada usiljuje Italijanom podržavljenje občinske realke, ko odpušča Italijanom prispevek 10000 kron za državno gimnazijo, ko snuje nemške paralelke celo pri železničarskih hišah, ko prevzemlje nemški dekliški licej, oziroma daja temu prostore in denarne podpore. Mi pa Jej nismo niti toliko vredni, da bi vzel referent naše prošnje v roke In jih rešil tako ali tako. Zato Je opravičen moj prejšnji poziv, da naj tudi državni uradniki zakonito postopajo. In če ne delajo tega, ne spadajo samo v disciplinarno preiskavo, ampak tudi pred sodišče radi zlorabe uradne oblasti. (Velikanski hrup, ki je trajal par minut.) Najžalostneje pa je, ako slovenski uradnik tako postopa in nima toliko — niti ne zahtevam od njega rodoljubnega čuta — niti toliko čuta do lastne dolžnosti, da bi spravil naprej stvar, ki je srčna za tisoče slovenskih prebivalcev v Trstu. Ali ni samo njegova krivda. Ne bi si upal tega, ako ne bi vedel, da bi se poslovanjem za to in morda celo avanziral! (Vrišč.) Odgovoren je ministrski svet. Če nam že noče nič dati, pa naj ima vsaj toliko korajže, da bi nam to povedal odkrito. Da bi nas pa tako bagatelizirali in zaničevali, tega ne bomo trpeli. (Gromovito pritrjevanje.) To sera Vam hotel danes povedati, kako vlada postopa z nami. (Pride še.) Polom v Puli. Pula, 14. avgusta. Včeraj sta sedela na zatožni klopi pred okrožnim sodIŠčom v Rovinju bivša nameščenca pulske mestne plinarne Paulfch in Brozina jun. radi enakega pregreška kakor predvčerajšnjim skladiščnik Schallmajer. To je radi — krive izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom. Tudi ta razprava je bila zanimiva. Oba obtoženca sta opetovana pred preiskovalnim sodnikom pod prisego krivo izpovedala in vse to v korist svojemu predstojniku, zna nemu inženirju Lebanu, ki se nahaja seveda v zaporu. Kakor smo že svoj čas poročali ob njegovi aretaciji, imel je ta vzor tat po vsej svoji vili napeljano vodo, ne da bi le vinar za to plačal. Ko pa Je prišel pri občini vladni komisar na krmilo, se je Leban zbaf, da pridejo na sled njegovi goljufiji, in Je dal po današnjima obtožencema, postavili v viio vodomer. Ta okolnost pa sta ta dva opetovano pred preiskovalnim sodnikom zanikala. Radi tega sta bila kaznovana In sicer : Paulich z dvema mesecema in Brozina ml. pa s pet tedensko iečo. Sedaj bo nekaj časa odmor. Potem pa prično prihajati polagoma na vrsto „ti bolj težki". Toda opozarjamo že danes občinstvo da pri razpravah pridejo zelo zanimive stvari na dan, ki jih hočemo bolj na tanko priob- čevati kakor do sedaj. * ♦ * Dne 2. Julija 1912 Je poročala „Eii nost*, da si Je neki gospod, ki zavzema pri deželi odlično mesto, dal pripeljati 10 voi drv iz občinskega gozda, ne da bi zato le vinar plačal. Danes pa smo v stanu poročati, da si Je ta gospod dal pripeljati 8.000 kolov za trsje, ne da bi le vinar plačal. Poleg tega pa krožijo druge govorice po mestu. Kedaj pride torej ta gospod na vrsto? AH roka pravice nima moči, da bi ga dosegla ? _t Iz dijaškega sveta. Slovansko napredno dijaško društvo „Slavlja1* v Frankfurtu ob M. se je konstruiralo izza kratkih predpriprav na glavni skupščini, ki se je vršila dne 10. ma|nika t. 1. v Rheinganerhcfu, Adalbertstrasse, iz-volivŠi si začasni odbor. Na 4. glavni skupščini dne 10. julija je bil izvoljen odbor za sledeči semester: predsednik: Ante Le k č e v i ć, cand. rer. mere.; podpredsednik in gospodar: Czeslaw Ziemkievvicz, stud. rer. mere.; tajnik: Seweryn Czerwinski> stud. rer. mere.; blagajnik: VJadislav V š e-t e č k a, stud. rer. mere.; knjižalčar : Zor ko R o k n i č, stud. rer. mere. Cilj društva je medsebojno zbliževanje slovanskega dijaštva in medsebojno moralno in materijalno podpiranje. Društvo sestoji iz autonomnih narodnih sekcij. Hrvati in Srbi, Bolgarji in Slovenci tvorijo jugoslovanski oddelek. Dijake neslovanske na rodnosti, kakor n. pr. Latiše, L'tvine, Ru-mune, Grke, Italijane, Madžare In di|ake ostalih poedinlh ali vsem Slovanom prija teljskih narodov sprejema odbor kot goste v društvo. Vsak oddelek mora skrbeti za predavatelje, ki bodo predavali o kulturnem in gospodarskem življenju svojega naroda. — Čeravno je bilo društvo obloženo do sedaj s konstituirajočim delom, vendar je priredilo že več poučnozabavnih večerov s petjem slovanskih pesmi in s spremljanjem na glasoviru. Posebno so bila poučna tri predavanja. Prvo tov. Czeslawa Zlllun edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Gecilia št. 9. — Izdelu-e vse kujigoveSka priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah. 171C Dr. PEČNIK je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje na BLEDU (Gorenjsko) dvorec Titania. NUOVO JCdtet provinciale (Novi deželni h6tel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trsi, ulica Vincenzoj BelHni St. 13 n>.sprod tirm it. iiioia io»«it| Bo^at Izbor ur t m a k c vrste, kakor tud) I ttfifinu*, j-r»tuai>T t dlja-j masti in bit z đljam»n>[ tor, Že Lflkr verižic*, zlate j Ia orcbrc« za moS&e. v*e po konkurentnih cen :h \ Zdravilno pivo dvojnega kvasa VbI zdravniki ga priporočajo. F ■ Odlikovano na I : 7 razstavah.: Odlikovano na : 7 razstavah. : TEFAN Glavn^zalog^^Trstu^I^Va^^ MH-tM^ R. GaspeHni, Trst Telefon Ste*. 1974. ŠPEDITER Via Economo St. 10 Prevozno podjetje 1051 nrsji&e reiramftBje talirtnprmti itus iz nitih, tetaHj?Bji ia isa. poAljatve, potega kovčegov. najoooovornejSe cene, Zastopstvo tvrdko „CEMENT" Tovarna cemeat* .POR TL AN D- w Splieta. —-----2 PRODAJA NA DROBNO. CENB BREZ KONKURENCO. S Osem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO __ edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. == v korist družbi s Cirila in Metoda I Stran IV. M JEDINOST 5t. 228 V Tretu, dne lf>. avgusta 11*12 more spuščati v dolgotrajne časnikarske polemike. Članom Trgovsko-obrtna zadruge pa, katerih se stvar v prvi vrsti tiče, moramo Se enkrat priporočati, nai slede dobromišije-flim nasvetom likvidacijskega odbora. V Gorici, dne 14. avgusta 1912. Likvidacijski odbor Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici registrovane zadruge z omej. jam. v likvidaciji. V proslavo cesarjevega rojstnega dne. 18. avg. bo v Gorici na malem vežbališčn vojaška maša pod milim nebom. Vesti iz Istre. Bratje v Manžan ! Z žalostnim srcem so gledali naši vrli Manžancl v nedeljo, dne 11. t. m., proti nebu, kako neprenehoma lije kakor iz škafa do 1 ure pop. in so misliti, da jim ljubi bog noče dopustiti, da bi se vršila njihova prva narodna veselica v te) vstajajoči ogrcženi vasi. — Celi teden st se mučili in trudili, ter napravljali, da bi čim slovesnejše sprejeli svoje bližnje in daljne brate v svojo sredo. — Kmalu bi bili že obupali, da ni prišlo nekoliko inteligence iz Kopra in okolfce dajat jim poguma in bodriti jih k vztrajnosti, pa naj si že odnašajo veselice od ene do druge nedelje, kajti enkrat vendar mora zasijati solnce lepše bodočnosti tudi našim vrlim Manžan-cem. — Dajali smo jim za vzgled šentjakobsko čitalnico, kako je ona od lani do letos vztrajala do končnega cilja. In pomagalo je, ker obljubili so nam, da bodo videli v svoji sredi toliko svojih bratov, da bodo le-ti odšli iz Manžanđ v svesti si, da so izvršili svojo narodno dolžnost napram še ne probujenim bratom na Pomjan ščini. Prvikrat se dogaja, da bodo v Man-žanu na krasnem griču nad Koprom, po celi vasi na drogih vihrale naše iepe slovenske trobojnice. Znani odpadnik Bartolič župan v Po-mjanu, prihaja osebno v Manžan odvračat ravnokar se probujajoče ljudi z besedami: Ka] boste držali s tistimi Hrvati in Slovenci! Bodimo istrijani kakor do zdajl" ln ubogo ljudstvo mu gre na led in odstopa od narodnega deia, ter kriči „eviva Istrija" in poje „Legino himno", ko zagleda skupino Slovencev. „Kaj boste vi Hrvati napravili, kdo bo prišel na vašo veselico", taka očitanja dajejo ti nezavedneži in zapeljane! pod nos svojim so^aščanom v slovenskem jeziku. — Inteligenca, Slovenci, ali ni največja vaša dolžnost da greste s temu od vseh zapuščenemu ljudstvu ter mu z lepimi in tolažilnirri besedami dajete poguma, vztrajnosti, ter odpirajte oči temu dobremu ljudstvu ? Tukaj le sem na lice mesta pridite pogledat in videli bodete na lastne oči, kako prestrašeno pogleduje tujca v vasi, ko nikdar nihče ne prihaja k njim v obiski*. Narodna mladina vseh slojev, tuka; imaš obilo dela in si lahko pridobiš zlatih zaslug? vzbujanjem tega našega nesrečnega, do danes od brata tlačenega brata. Vedite, da je občina pomjanska v laških rokah, a pri občinskih sejah se govori slovenski, ker konšilijerji laškega ne razumejo. Zapisnik sej pa je spisan v laščlni. Kako dolgo bo trajala ta kriyica našemu ljudstvu To bo trajalo, dokler se ne spametujemo mi in pomagamo našim bratom na Poinjan-Ščini v živi besedi in dejanju. Na noge torej, rnUdina, na noge inteligenca, na noge Slovani, in rešimo naše tužne in izmučene brate na Pomjanščinl, ter pohitimo tja v nedeljo na njihovo prvo narodno veselico. ,V Manžan" naj velja v nedeljo za vsakega Slovana! Iz Beke pri Klancu. Veselica pevskega društva „Lilija", ki se vsled slabega vremena nI mogla vršiti dne 11. t. m. se bo vršila z ravnostim sporedom prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. — Ker je društvo potrebno podpore, se je nadejati obile udeležbe I V naši piranski občini je več ko 4000 Slovencev in se more reči, da je večji del površine slovenska last. Ce pa pride Slovenec na občino, In če ne zna laško, mora vzeti tolmača, drugače ne more nič opraviti. Kakor župaa, tak 3 tajnik in drugi pisarji: nihče ne zna niti besede slovenski. Tudi te dneve je neki mladenič nesel podpisat pobotnico, s katero je imel terjati od c. in kr. mornarice neka) denarja. Pobotnica je bila pisana v slovenščini, ki pa je nihče ni znal čitati. Kazali so si jo drug drugemu in nazadnje je g. kancel st rekel: „Quel ch' e di militari, bisogua firmar." Treba bi bilo, da bi bil kdo zmožen tudi slovenščine, ker piranska občina ni samo laška, temveč je tudi slovenska, za kar le vendar najboljši dokaz, da imajo naše sosedje že svojo Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Luciji, kar je gotovo lep napredek. Dal Bog, da bi tudi mi dobili našo šolo, kakor si je želimo, ker je prepotrebna. In ne samo šole, tudi sloge in zavednosti je treba za narod. Naša vas je precej velika, v njej pa ni niti ene trgovine. Ce kmetje kaj potrebujejo odjemljejo vse pri Lahih, njim dajejo dobiček! Naš kmet dela vse le za Laha Če Je treba živeža, hajd v mestu, če je treba obleke, tudi, in za vse drugo enako. Treba bi nam bilo tudi obrtnikov: čevljarjev je malo, krojačev nobenega in druzih tudi malo. Ce kmet kaj potrebuje, mora vnesti ves dobiček Lahom, ki bogate pa ias potem pa se še smejajo za nami In nas zmerjajo s „ščavi". Vsega tege bi nam bilo treba; treba bi nam pač bilo osamosvojitve! Razne vesti, Mesta v Avstriji z nad 50 000 pre bivalci. V Avstriji |e po zadnjem ljudskem štetju 16 mestnih občin z nad 50.000 prebivalcev in sicer: D u n a J 2 037 498 (1.1900 fe 1.674.957), od teh 1,726,955 z nemškim, 98.461 s češkim, 4.726 s poljskim, 1432 z maloruskim 1118 s slovenskim občevalnim jezikom. Trst 229.510 (178 599), od teh 118959 z italijanskim, 56 916 s slovenskim, 11.856 z nemškim, 2.403 s srbo-hrvatsklm občevalnim jezikom. Praga (brez predmestij) 223.741 (201 589), od teh 202.067 s češkim In 18.753 z nemškim občevalnim jezikom. L v o v 206.113 (159.877), od teh 172.560 s poljskim, 21.780 z maloruskim in 5922 z nemškim občevalnim lezikom. Gradec 151.781 (138.080), od teh 135 905 z nemškimi in 1050 s slovenskim jezikom. Krakov 151.886 (91.323), od teh 133.158 s poljskim, 4817 z nemškim in 2468 s češkim občevalnim lezikom. Brno 125.737 (109.346), od teh 81.617 z nemškim in 41.143 s češkim občevalnim jezikom. Černovice 87.129 (67.622), od teh 41.360 z nemškim, 15 254 z maloruskim, 14.893 s poljskim 13.440 z romunskim občevalnim jezikom. — Za žensko podružnico Ciril-Metodove družbe le nabral g. Fran Čehovina iz Trsta v gostilni g. Štefana Bratuša v Ka!u na Goriškem znesek K 1160. Denar hrani pred sednica podružnice. IHSMAliOGLASlšHŠ A. MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Ustno zobovje in pokvarjene I0be ^ od 1—4. kupuje. Via Canova 14, I Trgovski pomočnik SS- išče flužbe. — Naelov pove Inseratni oddelek Edine sti. 1700 Ples na Trsteniku. r« steniku -veliki ples in zabava. K otilci udeležbi vabijo Trsteniški mladeniči. 1701 bombaževine, slik in dežcikov na II UUajd mesečne obroke. Via Stadion št". 19, I. nad-tropje. Ivan K 1 u n. 4j1 Stavbišči v Gorici kultivirano, najlepša lega, sti na prodaj. Pojasnila pri fotografu Jerkiču Trst, via Poste 10. 444i Stalni Krajevni agenti '"liri, sprejmejo al: pa nastanijo s stalno plačo sa proda janje dovoljenih Brečk v AvBtro-Ogrski. — Ponudb! pod „Merknr% Brno >'eugusf»e 20. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA - TRST ulica Barrlera vecchla St. 27 (nasprot iesarr.i Picciola). — Fotogrcfije na svetlem in metnem papirju, plastično in naravno iz vržene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel ali pastei. Specijaliteta: Dopisnica z artistič nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. <2. io kr. vojaška - plavalna šola - v Restavracija na plavalni Šoli je ob lepem vremenu odprta tudi zvečer. - Električno razsvetljena terasa nudi zelo hladne večere s krasnim razgledom na ves zaliv. ^JJ^JM^oosjasj Oglase (Inser&te) treba nastavljati ce na UredniAtvo luta, in B« na Tiskarne »Edinost«, a* na .Narodni Dom- in ae oa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edine u „Inseratni oddelek" noieja listu bb alt na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni don im Hotel Balkan nimajo s oglasi nika kega opravila. To sij si dobro aapooMujo oni, ki aa-ročaja ogUae v naften Hrtu ki ielA, da Me lati točno uvričeal.---- Mehanični zavod za cementno industrijo TELEFON Stev. 20-93 ) ARTURO MAYER, Tržič (Monfalcone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaiine, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice. SLMII. D. 0. :== Gramofoni =: v Trstu, ulica Carradorl št. 18 tri jo sedaj vodi g. HINKO KOSlC, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino-teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem času. > Na razpolago več sob za prenočišče ! po nizkih cenah. - P-iporoča se za obilen obisk. Pri zdravju + Bilo Snlute GIOVANNI SAMBO TKST - borzni trg St, 14 - TRST (zraven kavarre Fran^ai«) Pod vodstvom GUSTAVA GALA. HigijeDBki predmeti tucat po kroo 2, 4, 6, 8. 10-16 Diskretne pošiljatve na djŽelo, poštnine prosto, če ae pcfilje denar naprej. Nadalje : elastične nogavice in obveze za skrčene žile, pasovi, suspenzorji, vzra/-oalci. Predmeti za bolnike. Vsakovrstni predmeti i? gumija, pete, rjuhe iz gumija, pokrivala za kopeli banje in posode, cevi iz gumija, irigatorji itd. itr NepremočlJivI, pristni angleški površniki Konkurenčne cene po meri. Konkurenčne cene. „Helvetia" Trst, u!. Barriera vecchia 19 Došle so sijajne,, slovenske in Hrvatske plošče. Movostl Premer 30 cm, K 4-50. Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji. folumerlo - BuRet Trst, Tla Carlo tihega St. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. ^^rrrrrnr Prvovrstno pivo. ccccccccccc^ Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOL FIN. Zaloga to- la inozem. vin špirita likerjev li razprodaja na drobno In debelo JAKOB PERHAUC Trat, Via delle Acque št. 6, Trat (Nasproti Oafte Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeau« Bargnnder, renskih vin, Mesella in Chianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropicovec, ■livovec in brinjevec. Izdelki L vr te, dolli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvr&i. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo is franko. Razprodaja od pol litra naprej, Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst Trsuulna deiiKates, kolon jal nega blaga in jestv n vseh vrst. Biago vedno sveže in prve vrste. Hazoošilja se t-idi no pošli in do-■ stavlja na dom V DOBROZNANI gostilni RIG0LETT0 v Trst, , ul. Barriera št. 40 točijo se dalmatinska, isterska, furlansk\i vina, nadalje vermut, maršala itd. ter priljubljeno pivo Puntigam. — MRZLE JED' L LIG l COKSICII, lastn-k. aHHMRBBSjaa^ I Umetni: fotoarnfičnl g m KGtelji tu1 m 19 ali o« it*v. *» OrltUčJ«! m Ml ' fnrtij* mk* fatofralftn« ka- ter tudi rMUft*H, #ett>«Oc*, Mtr»> l)oft tekal««, r«RaltBMM plati* n mktfnts* ifonuikt itd. IW. it*. Posebnost: Povečanja vsaka tare fotografije. Kad! »dobno«!! P. V. urtiilkar rprtjra« uroćb« ta lik iBrrtaj« u Sova, rr«Btn*i£e *=