IS. številka.	Ljubljana,	20.	junija.	 IH.	leto	1875.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta I Uredništvo in opravništvo lista je v ..Narodni tis-I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov.	karni“	v	Tavear-jevi	hiši	„Hotel Europa.1*
Domače stvari.
— (Iz Postojne) se n?m piše: Obče poštovani gospod France Kavčič iz Št. Vida se je kot ud okrajne cenilne komisijo odpovedal; za njega namastiti bode volitev 12. t. m. v Postojni. Ker se pa velikokrat pri tako važnih volitvah prezre grda napaka, da volilci gledajo več na osobnosti i bogastvo, nego na popolno zmožnost kandidatovo tedaj volici sedaj pozor! Da se ne bodo glasovi razcepili, živo priporočam in gorko pokladam volilcem na srce naj ss združijo ia oddajo svoje glasove mnogozasluže-nemu možu Andreju Bovanu županu Cols-kemu, ki je vseskozi pošten, bistroumen v vsakem obziru, posebno kar se tiče kmeto-valstva, zraven tega je pa izvrsten narodnjak. Koliko truda je nemu prizadejalo predno si je tako sadišče napravil, takrat so se mu ondotni posestniki posmehovali, a zdaj ko vidijo vspeh so ga začeli — posnemati. On tudi pozna težnje kmetskega stanu višje od nemškutarskega bogataša J. Majerja župana iz Lož, ki še nedolžne peticije Vipavskih županij na deželni zbor, s katero so prosile my se sliši njih glas pri c. k. uradih in slovensko dopisuje, nij hotel podpisati, toliko manj bode dolžnostim nda cenilne komisije zadostil. — Torej volilci! zakličem vam še enkrat pozor! — in izvolite složno priporočanega kandidata.
— (Od Bleda) se nam piše 10. jun.: Poročal sem o povodnji na Koroške) Beli dne 2. junija, in da je zadela strela faj-moštra gosp. Val. Plemelj a. — Denes je umrl! —■ Pokojnega je spoštovalo ljudstvo
sploh, kajti on nij bil fanatičen klerikalec, temveč se je trudil z vednostjo in posebno z botaniko. Dobil je umrli, ker je v dunajsko slednjo razstavo več ko 30.030 različnih rs: it-lin poslal, odlikovalno medalijo. Pečal se je pokojni s privatnimi malo, ako ga je kedo obiskal, bil je jako zadovoljen, prijazen in zelo gostoljuben. — Bodi mu zemljica lahka!
— (Iz Trsta) se nam piše 12. junija : Sinočnja seja tržaškega mestnega zbora je bila jako burna. Zopet je pokazala laška stranka svojo nepravičnost proti našej narodnosti. Hermet je s svojo harlekinado pri svojih pristaših žel pohvalo. Seja je trajala dve nri. Prva točka dnevnega reda je bila resolucija slovenskega političnega društva „Edinost“, ki energično terja, da se s slovensko okolico uraduje v slovenskem jeziku. Besolucija je bila prebrana, in vi* deti je bilo, kako je Lahe grizlo, da se ti pohlevni Slovenci tako možato za svoje pravice poganjajo in ne spč več narodnega spanja, kakor bi Italijani in Nemci radi. Baron Pascotini je predlagal, naj se resolucija izroči delegaciji ali posebnej komisiji, katera bode to reč preiskavala in zboru poročala. Naš Nabergoj je naglašal, da društvo nEdinost“ ne zahteva nič posebnega in nič nepravičnega; da je magistrat dolžan uradovati s slovensko okolico v tem jeziku, katerega govori; poudarjal je na dalje, da to pravico za Slovence uže ne le narava terja, nego tudi člen 19 osnovnih državnih postav, ker zagotavlja enakopravnost vseh jezikov v Avstriji, torej tudi opravičenje slovenskemu jeziku. G. Burgstaller omenja, da so doha*
jali slovenski kmetje k ujema vprašat, kaj da pomeni ta ali 6ni poziv v laškem jeziku, katerega jim je potem moral razložiti. Ako bi bilo v slovenskem jeziku pisano, gotovo ne bi bilo treba kmetom daleč hoditi povpraševat o obsegu pozivov. Govornik podpira predlog g. Pascotinija in želi, da bi se okoličanom prišlo po kakem ugodnem pota s pravico naproti.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Studilo se mi jo, slišavši pred nekimi dnevi besede, koje morajo vsacega poštenjaka v srce boleti, zato pa naj mi bode dovoljeno, da obelodanim ljudi, ki zmirom roje proti vsemu, kar je narodnega, zabavljajo čez vse kar je v čitalnici našej. Po nekem pogrebu so imeli fantje, ki so umrlega nosili in mu do hladne zemlje svetili potem neko pijačo, katere se ve je tudi vince spravilo v burnejši pogovor, in tudi do naše čitalnice, in ker so bile različne misli sedečib, bilo je tudi različno pogovarjanje. Kar vstane krčmar g. L. in zareži, da kdor je v čitalnici nij nobeden nič vreden, razume se, da so bili nekateri tudi razžaljeni, pa upali si le nijso domačemu gospodarju ugovarjati. Vprašam li jaz g. L., kateri je več vreden, ali tisti udje, kateri imajo njega na žnori ali je on sam. — Svetujem Vam pa, pustite čitalnico našo v miru, in ne drezajte, ter prvo pometajte pred svojim pragom, potem ako vidite drugod, pomedite drugod. Druzega tacega imamo tudi še krčmarja, kateri se tudi veliko usti zaradi čitalnice, kar se mi tako zdi kakor Dežman drugi, kajti ta gospod 6. bil je prej hud narodnjak. Zakaj je sedaj postal hud veternjak ? On je bil prvih pod-pirateljev snovaje Čitalnico našo, on je bil vrli agent pri volitvah za narodno stvar, a zdaj je vrli agent nemškutarski in — v državni zbor že je volil in delal za nemški rajh. Kamenčani! Mi pa bodimo složni in pustimo take ljudi v miru, in hodimo v gostilne, koje so naše, izpustimo take krčme, take ljudi, koji so proti nam, kajti prijatelj prijatelja odvrne.
— (Štajerski c. kr. namestnik) je prišel 14. v Konjice, da si ogleda strašno
nesrečo, ki je prebivalce tega okraj a zadela po hudej uri, ter vladi nasvetuje, kako pomoči.
— (Iz konjiškega okraja) se nam piše 10. junija: Poročati vam moram o strašnej nesreči, katera je 8. t. m. na sv. Medarda dan zadela veliki del našega in slovensko-bistriškega okraja. Po dolgej hudej zimi je nastopila meseca aprila prav lepa pomlad. Meseca maja smo imeli tako tople dneve, vmes tudi nekaj dežja, da smo lehko in ob pravem času opravili vsa dela na polji in v vinogradih, setve pa in trs so se naglo razvijali, in povsod se je kazalo, da dobimo izvrstno letino. Veselo je bilo gledati obilno grozdja, katero je začetkom junija uže cvelo tako, da smo imeli tudi dobro kvaliteto vina pričakovati. Junija so bili silno topli dnevi, termometer je v senci kazal 27 0 do 28 0 R (350 C). Vzlasti 8. junija je precej od jutra bilo silno soparno. Proti polu dnevu tega nesrečnega dneva se prikažejo črnosivi oblaki nad sv. Tremi kralji na Pohorji. Ob Va 4 uri vidimo, da se oblaki pogrezujejo in pretrgujejo. Huda ura se premice pod Tinjami črez Okosko in Tinjsko goro do Vi-sovelj v slovensko-bistriškem okraji. Strašna nevihta in ropot in beli trakovi od oblakov do zemlje so nam naznanjali, da se tam toča vsiplje. Obžalovali smo nesrečne kraje, misleči, da bode nam v dolini vsaj ta dan toča prizanesla. A motili smo se. Pri Vi-sovljah se zasuče veter, in žene hudo uro v dolino proti Prihovi. Toča se vsuje, kakor kurja jajca debela in v četrt uri potolče vinograde, njive in travnike, da nič več zelenega nij bilo videti. Ropotalo je, kakor bi bilo kamenje iz oblakov padalo. Sadno drevje kaže gole odlomljene in potolčene veje, travniki so tako pobiti, da nemarno kaj kositi, krme za živino pa uže tako nij. Žito je do tal potolčeno, da se še kositi ne bode dalo. Še celo v gozdih je drevje zelo poškodovano. In ta nesreča nij omejena na mali kraj, ampak toča je segala črez veliki del tinjske, čadramske in venčešlske fare, Prihovo z vinarskimi vinogradi, Tepino do Konjic in na
drngi strani črez Žiče, Loče in sv. J a r-nej do Poličan. Ljudstvo je popolnem obupano in zbegano in to po pravici, ker ne bode niti živeža za ljudi niti klaje za živino, niti vina, da bi se prodalo in dobil denar za najsilnejše potrebe.
Ce se vpraša, kaj je krivo tim pogostim elementarnim nesrečam — tudi leta 1871 je toča iste kraje skoro do golega potolkla — lehko se da odgovoriti. Naše Pohorje je bilo poprej do vrha z gostimi gozdi pokrito tačas je od toče in hudih ur bilo le malo-kedaj bilo slišati. V poslednjih letih pa se gozd za gozdom posekava in nže iz doline se vidijo obširne puste in prazne planjave, kjer j® Prej gosto drevje dobrodejno reguliralo temperaturo. Zlasti knez W i n-dischgratz, lastnik konjiške in oplotniške grajščine je v poslednjih letih opustošil na tisoče oralov najlepšega gozda in če prav daje trositi drevno seme, preteklo bode še mnogo desetletij, predno drevje zopet zraste, če bode sploh kedaj narastlo.
Cernu je gozdna postava, če se sme tako ravnati z gozdi na strašno škodo celih okrajev? Kako se hočemo preživiti, kako nositi vedno višja davkarska bremena, če vlada strogo ne gleda, da se izvršujejo postave bodi si od kmeta ali od kneza? Skoda, samo po tej toči učinjena, sme se ceniti na eden milijon goldinarjev! V Konjicah se je precej ustanovil podporni odbor, da bode pobiral mile darove za nesrečneže.
— (Ljubljanski škof.) Od vseh Btranij se za gotovo potrjuje, da je g. dr. Pogačar uže imenovan ljubljanski škof. — G. Vidmar se uže v Kranj v pokoj seli.
— (Iz Krope) na Gorenjskem se nam piše: 12. t. m. ob p6ln dne in 13. zjutraj ob VU ure po noči in 14. s/4 na 12 ob polu dne se je pri nas prav hudo zemlja tresla. Kaj ta pogosti potres pomeni, so radovedni ljudje, če bo dobra letina, bili bi bogu hvaležni. Dozdaj je še vse podobno, da bodo posebno črešnje in češplje še mnogo polne pri nas. Tudi drugo sadje je v prvej vrsti dobrega kazanja.
— (Iz Laškega trga) se nam piše; Spremili smo te dni Urbana Žnidaršiča, zdravnika v našem trgu do gomile, ki gaje rešila sivolasa, dolge hudobne bolezni. Bil je mož, rojen na Dolenjskem, poštena duša v družbinskem življenji, pameten mož, poznavajoč signaturo časa, v kojem je živel, bil iskreno navdušen domoljub, ki se je Slovana uže čutil, ko je pred 45 leti se šolal v Gradcu, ki je domoljubno delal, ko je še malo ljudij se zavedalo narodnosti naše, ki je akopram, materijalno ne na dobrem, neustrašeno stal tedaj za našo slovensko reč, ko je za časa Giskra-Herbstovega nesramnega teroriziranja Slovanov v našem trgu bilo le devet rodoljubov, ki so ravno v teh po slovanskej avstr, polovici burnih časih vzlic od nasprotne-renegatske stranke najetim hlapcem, ki so s poleni domoljube napadali, ne da bi se zato vladni aparat kaj zmenil in branil, tako, da so si enkrat morali k čitalnični besedi prišli domoljubi sami pomagati in napadalce odvrniti tako, da jih je še dolgo potem glava bolela, čitalnico v našem trgu osnovali in toliko storili, da so kmeta v okolici vzbudili, ki počasi in počasi nemškutarstvo zadušuje, — bil je domoljub, ki je tudi kot starec svitlim očesom gledal na navdušeno našo mladino in domovini po tej prerokoval lepše dnove. „0če“ savinskih domoljubov, dr. Kočevar v Celji imel jev Žnidaršiču poštenega delavca v prebujenju naroda v naših hribih. Zatorej veteran slovenskega domoljubja, ki si videl izhajati > žarijo lepše naše bodočnosti, bodi ti hvaležen spomin; vsaj tisti, katerim si nam domoljubje vrelo odprl, blagoslavljamo tvoje pošteno rodoljubje, rahla ti zemljica!
— (Za svetovalca pri ljubljan-skej dež. s o dni j i) je imenovan svetovalec okrožne sodnije v Novem mestu znani gosp. Leitmeier.
— (Vit. Kaltenegger) je potoval one dni na Dunaj, menda zahvalit se pri dvoru za titel in karakter dvornega Bveto-valca.
— (V Novem mestu) se praznuje
25.	junija slovesnost blagoslovljenja zastave
mestne straže Novomeške. Program je dne
25. jnnija 1875: Slovesna razsvitljava po mestu. Velika godba mestne straže. Dne
26. junija: Ob 5. uri zjutraj: Budnica. Pozdrav došlih mestnih straž iz Krškega in Kostanjevice. Ob 9. uri zjutraj: Vojna maša. Ob 10. uri: Slovesno blagoslovljenje zastave. Ob 1. uri po polu dne: Obed. Ob 4. uri po polu dne: Veselica pod milim nebom.
— (Hrvatskega izleta v Bled) 15. avgusta se bode udeležilo tudi zagrebško veslarsko društvo „Sava,“ ki svoj lastni žoln pripelje v Bled. — Pri tej priliki moramo denuncijacijo ljubljanskega dopisnika „N. Fr. Pr.,“ kateri je brzojavil o „jugoslo-vanskej demonstraciji," menda, da bi cislej-tanskej vladi pomignil, zabraniti kako slavnost, odločno povedati, da se ne nameravajo nikake demonstracije in naj on druge-krati svoje ovade prej premisli.
— (Letina.) Piše se nam: Ob štajerskej Savi letina dobro kaže, posebno lepo v goricah. Če se še dalje odtegnemo nesreči, smelo moremo pričakovati večji kos kruha, pa tudi debelejo in iskrenejo vinsko kapljo.'
— (Toča) je 14. t. m. močno pobila in dosti škode naredila v Želimljah blizu Turjaka.
— (Pomen potresa.) Od Krope na Gorenjskem se nam piše: Naš kmet navadno pravi, da potres dobro letino, včasih pa tudi povodenj pomeni. Vse drugače pa so izmo-drovale pobožne ženske duše na Črešnici v Ovsiškej fari, kjer še nij nobene šole, in je župan baje prvi protivnik ustanovitve taiste. Te tercijalke pravijo: „sv. oče papež ne morejo iti ali pisati po celem svetu, zato je bil tri dni potres, da bi vsi ljudje tri dni za papeža molili".
— (Od Borovnice) se nam poroča 8. t. pi.: V teku jednega meseca raztrgali so volkovi v Pokojišči in Zavrhu eno telico, 4 ovce in eno kravo, v bližinji Logatca pa tudi več domače živine podavili. Okrajno glavarstvo ljubljansko in logaško bo baje v kratkem dan določilo k vzajemni operaciji vseh vaščanov proti invaziji krutega štiri-nogatega sovražnika. Ljubljanski Nimrodi
na noge, morda boste vi bolj srečni, nego so domači, posreči se vam morebiti celč, roparska gnjezda iztakniti in pokončati. Gori navedene vasi, eno uro od borovniške postaje oddaljene, ležijo na visokem, a lepem plato, od katerega je krasni razgled posebno v gorenjsko stran, Ljubljano itd. Bazen lovske radosti je tudi radost tourista sigurna.
— (Iz pod Triglava) se nam piše 4. jun.: Prijazno milo solnce je vendar pri-sijalo na Gorenjsko; za solncem je prišel gorak dež in sta združeno neprijetnega od sv. Martina do sedaj bivajočega gosta — sneg odpravila. Kakor se prileže meščanom, ko pride pomlad, tako nam, ko nas je sneg popustil. Enake zime, enacega snega na Gorenjskem ne pomnijo tudi stari ljudje, kakor je letos bil. — Pretečeni teden je nekega rudokopa na Zelenici služejočega pri kranjskej obrtniškej družbi zasulo. -— Pretečeno zimo pak se je izgubil sin necega posestnika iz Rečice. Slednjič so ga videli na sv. Matije dan drsajočega se na ledu črez Bledsko jezero. Splošna misel je, da je brž ko ne v jezeru utonil.
— (Cerkveni tat.) Iz Rakeka se nam piše: četrtek jutro na ves zgodaj je imel sv. Miha v Jakovici, planinske fare gosta, ki ga je s svojim pohodom hotel po svoje počastiti. Hodil je baje nekoliko časa mirno okolo vrat a ker jih mu z lepo svetnik nij hotel odtvoriti, prodrl je s silo skozi okno, ne boječ se lopov, ognjenega meča, ki ga ima sv. Miha v roci niti strašne pošasti zmaja, ki se mu pod nogami zvija ter ostre zobe in žareči jezik po cerkvi kaže. Za odpustke bi si bil ulomilec rad kaj lepega izbral, a ker sposobnega našel nič nij, odprl je tisto skrinjico kjer si Jakovčani po krajcarji razne gnade kupujejo ter jo popolno izpraznil, misleč si v grešnej duši: saj je vse eno če imam te krajcerje jaz ali pa sv. Miha.
— (Dvestoletnica ljubljanskega polka.) V teku letošnjega leta bode slavil naš c. k. 17. pešpolk 2001etni obstanek svoj. Kakor nam kronika tega polka
pripoveduje, je bil polk ustanovljen 1. 1675., in sicer je imel sledeče lastnike: Henrik grof von Reuss-Plauen; polkovnik Ferdinand baron g. v. Stadl; fm. Karl Egon knez Ftirstenberg-Moeskirchen; polkovnik Karel Emanuel knez Longueval; gm. Aleksander princ Wttrtemberg; fm. Kajetan gr. Kolovrat-Krakovsky; fm. Ivan. pl. Koch; fml. Frid. knez Hohenlohe-Kirchberg; fcm. Henrik XV., princ von Reuss-Plauen; fm. Gustav princ Hohenlohe, in sedaj je Franc baron K n h n v. Kuhnenfeld.
— (2000 gold. je cesar daroval) telegrafičnim potem po toči unesrečenim krajem Konjiškega in Sloveno-Bistriškega okraja na spodnjem Štajerskem. Škoda ne iznašat le 500.000 gld., kakor to čitamo v graškej „Tagespost“, nego presega celo 1 miljon gld. Kdor sam nij videl — piše se nam — kako je vse potolčeno, gozdi uničeni, polje uničeno; strehe razkrite, vrh tega pak stok in jok nnesrečenega ljudstva, ta si niti pojma ne more delati o neizrečenej nesreči in škodi.
— (Tukajšnje strelno društvo) ima 20. in 21. junija svečano streljanje, na katero je tudi več nendov povabljenih bilo.
— (Strela je ubila) v sredo na gori pri Trebovljah neko žensko.
— (Copernica sfe zraka vržena.) Iz šent-Ruperta pri Gomilskem se nam piše: Dne 10. junija t. I. zjutraj je neki kmet R. krompir osipal. Kar zagleda na drugem kraji ceste na sredi ene njive neko umazano babo stati. Ko neki bližnji oštiraš ravno tudi tamkaj dojde, pokaže mu omenjeni R. babo: „glej copernico, nocoj jo je ^ent-Ru-pertski mežnar obzvonil.“ Ko moža tako nekoliko časa plaho gledata babo, se pripelje nek mož iz Braslovč, ter ju tolaži, da to nij copernica, ampak — strašilo ptičem „tatarman“, kakor pravijo. Na to gresta proti njej, nekoliko pogumnejša. A uže zopet reče kmet: „se uže mezi, se uže mezi.“ Ko enkrat počasi bliže dojdeta, v resnici spoznata, da je baba iz starih cunj in iz slame narejena. Večkrat smo uže čuli od slabovernih, vseskozi klerikalnih kmetov, da šcnt-Rupertski zvon je blagoslovljen tudi za
to, da copernice preganja. Ali ta bode menda še le prva, ki jo je na sredo njive vrgel.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Cesar je 14. t. m. sprejel bukovinsko deputacijo, ki ga je vabila, priti na otvo-renje vseučilišča in stoletne svečanosti pripadanja te dežele k Avstriji. Cesar je rekel, da po letošnjem proračunu nema denarja, da bi Bukovino obiskal, a da jo bode gotovo prihodnje leto.
Dalmatinski lahonski poslanec Ba-jamonti je bil v Šibeniku od razdraženih Slovanov nekoliko napaden. Sedaj pa zavoljo tega laška manjšina pravi, da ne pride več v deželni zbor in v Spljetu se laški ba-stardi strašno napenjajo, pa lažnjive telegrame po svetu pošiljajo.
Mag jurski MKozordek“ pravic „Po najnovejših dogodkih je za Andrassy-ja dvorni zrak na Dunaji prav soparen in težak postal.11 — Bismark je šel na odpust, da bi le še njegov mali in poslušni famnlus Andrassy šel na odpust, in sicer na Ban-hanski odpust.
Revizija čolne in trgovinske pogodbe mej Avstrijo in Ogersko, ki kmalu na vrsto pride, bode razpor rodila, ker cislajtanska in ogerska vlada, obe bi radi ena od druge dobiček vlekli.
Slavni Magjar Ludvik Koiut je te dni poslal uredniku lista „Abanj-Kassai -KozloDy“ pismo, katero mej drugim tudi pravi: „ V kritičnem času živimo. Vladarji se objemajo a pod njihovimi nogami tli vulkan; sopari njegovi se raztezajo in le kdor spi spanje pravičnega, ne čuti, da se trese zemlja, in da se „bliža sodnji danu kakor pravi muezzin, ki naznanja ure. Niti podobno nij resnici, da bi se evropski »oboroženi mirw, ta velika, kasarnična uprava, pod čegar težo stočejo narodi, dal vzdržati do konca prihodnjega ogerskega državnega zbora. Saj smo videli te dni, na kakiji pajčevinah visi ta mir, o katerem se zaradi tega tako mnogo govori, ker nihče v mir, ne verjeme. Jaz pa sodim o teh rečeh to le: ako si narod ne preskrbi pri sedanjih volitvah potrebno mo-ževnost za pogoje našega daljšega narodnega življenja, bodo še mnogi teh, ki sedaj živč v domovini, izkusili še bridkih dnij, ko neuprosna logika zgodovine izreče nad našo domovino razsodek: Finis IIungariae!“
Vnanje države.
JPapež je 16. t. m. sprejel kardinalski kolegij in rekel na njih ogovor, da popačeni ljudje izkušajo religijozne principe podreti, a dobri ljudje za dobro delajo. Potem je grajal sebi protivno časnikarstvo.
Gospodarske stvari.
Bučela,
Itako se spolno razvija in kako živi.
(Prirodopisna študija, spis. J. Ogrinec.)
Posebno kranjski in jugo-zapadni, štajerski Slovenci so marljivi in tudi dosta spretni bučelorejci, pa imamo za to tudi uže prilično slovstvenega poduka o bučeloreji. Ali prikrivano nam bučelino živenje je uzrok, da v naših „bnče!arčkihl‘ vedno še nahajamo nekatere krive misli vzlasti glede bučelinega trovrstno-spolnega razvijanja. Celo praktičen pučelar namreč utegne se motiti o tem, ako tirhu svojega marljivega opazovanja tudi ne breišče prirodoslovnega ustroja bučeline ma-vce, od katere prav za prav zavisi vspeh vsega bučeistva. Kaka je torej bučela, kako se razvija in kako živi, ter po kakem rav-vanji ž njo prideš do naj boljšega vspeha — to podajem til slovenskim prijateljem bučele v preudarek.
Bučela po svojej vnanjej obliki je znana Za to hočem natančneje opisati samo one. njene ustroje, ki jo osposobljujejo za različno poslovanje, kakor nabiranje meda in cvetnega praha, narejanje satja in posebno za razplodovanje.
Bučelina glava nosi dve strauom stoječi sestavljeni očesi in tri, kakor pika mala, jednostavna očesa na čelu; dalje dve kratki, nalomljeni pipalnici, s katerima morda tudi daha, in naposled na doljni strani usta. Gornje čeljusti so ostre za grizti, podaljšane doljne pa mehke in z jezikom zrastene v rilček za lizanje. Bučela ima štiri gola kožnata krila na oprsji in diha skozi tako imenovane dušnice, to je dve glavne cevke po vsakej strani telesa.
Po spolu morejo živeti v paaji trovrstni pojedinci: matica, samica, trotje, samci, in navadne bučele delavke, ki so le zamorjene samice. V bolje izpoznanje teh spolno trovrstnih bučel, kakor njihovega značaja, poklica in poslovanja, vzamemo si za primer panj, ki je črez zimo se pustil za pleme. V takem je samo ena matica in kakih 6 do 30 tisoč delavk. Le-te mirno zgnetene okolo matice sedč sredi satja, kjer jim jo topleje. Na spomlad pak je matiea
prva, ki ide na delo: začne jajčica (gnjide) nesti. Jajčica se jej razvijejo v dvostrokem jajnjeku, ki je malim, zaprtim kleščam podoben. V vsakem jajnjekovem stroku je po prilici 200 cevčic, v katerej vaakej je zopet do 20 jajčic. Cevčice se odpirajo v dva jajčina vodnika, katera se kmalu združita v vzajemni odvodnik. Temu blizu konca umeščen je mal mehurček (receptaculum seme-nis), ki se za parenja napolni s trotovim semen: m (sperma). Na doljnej strani jajnje-kov najprej dozorela jajčica plazijo skozi obadva vodnika v odvodnik, kjer prihajajo v dotiko sč semenom, ter se tako oplode.
Taka oplodena jajčica polaga matica na dnu piskercev, a leže jih samo toliko, kolikor jih delavke obsesti, greti in potem valiti zamorejo. Razumeje se torej, da kolikor močneji je panj, toliko več nove zalege dobi v enem in istem časi.
Po treh dneh iz jajčic izlezejo male, belemu črviču podobne ličinke, brez glave. Na gorn jem kraji imajo samo mal odpor za prijeuiljanje hrane. V tem časi delavke uže letajo na pašo iskat cvetnega prahfr za hitro množeče se ličinke. In to je bučelarju dokaz, da panj ima mlado zalego, torej tudi matico, da po tem takem je dober!
Nasprotno panj, v katerega bučele ne nabirajo cvetnega prahu, priča, da ima ali nerodovitno matico, ali da je popolnem brez nje, ter da mu torej žuga pogin.
V petih dnevih ličinke dorastejo, in delavke z voščenimi pokrovci zalepijo piskerce. V daljnih treh dneh preobrazi se ličinka v bubo, zamotavši se v svilnat zapredek, a v naslednjih sedem dneh izleze popolno razvi-jena bnčela. Vse njeno preobraževanje traje tedaj 18 do 21 dnij.
Ravno izlezle mlade bučele pokrite so z nježnimi, belkastimi dlakicami; a stareje, ogolivši se, so gladke in črnkasto-svitle. Mlade letajo raje in pridneje bero, starejmi pa menj škodi nepovoljno vreme. V dveh dneh ojači se mlada delavka dovolj, da izleti prvikrat navadno v topel po p61u dne. Tedaj je zanimivo gledati, kako take mlade bučele švigajo iz panji, naj prej pozorno motreč žrelnico, potem oddaljajoč se v vedno večih umikljajili veselo brenčeč obletavajo panj, dokler Bi dobro zapazijo njega in uljnjaka bližnjo okolico. Potem še le odle-tavajo medonosnega cvetja iskat sem ter tja daleč na miljo: tako izvrstno dišč! Baš tako bučela vrnivši se uže prvikrat dobro pogodi svoj panj: tako dobro ima pamtenje!
Spolno so delavke po anatomičnem pre-iskanji samice se zamorjenimi jajnjeki. A dokazano je, da tndi one, posebno ako so izgubile matico, dobijo toliki nagon k raz-plodivanju, da nekatere začn6 jajčica leči, iz katerih pak, ker nijso oplodena, vale se zgolj le trotje.
Spomladi, ko bučele zunaj po cvetji dobivajo obilne paše, posebno hitro napreduje njihovo delovanje v panju. D davke gradijo satje. Ali samo z medom hranene bučele morejo in hočejo satje delati, in še to samo tedaj, kedar imajo obilno paše ven zunaj. Ako se jim noter poklada še toliko meda ali sladora, žive sicer, ali ne kažejo napredka.
Število delavk hitro raste. Panj se vse bolj in bolj polni satjem in bučelami. Tako bi se kmalu prenapolnil ves panj, ako bi matica v tem časi ne dobila nagona rojiti: to je, po priliki z dvema tretjinama starih in mladih bučel, katere se ji prostovoljno pridružijo, zapustiti svojega dosedanjega prebivališča. Ker se pa dogodi, da tudi na pol polni panjevi uže rojijo, daje nam to dokaz, da vzlasti le težnja po razmnoževanji po-vaja matico na rojenje: ker le na tak način se po naravnem potu zarejajo nove matice in nove bučeline zadruge.
Poprej pa, kakor izleti roj, matica z delavkami vred poskrbi za bodoči obstanek panju, ki bi drugače vsled njene selitbe osi-rotil in poginil. Delavke namreč naredč naj raje na zadnjih in doljnih straneh satja do 16 večjih lončkov, tako imenovanih matičnih zibeljk, ali matičnjekov, v katere matica znese oplodena jajčica. Iz teh izlezle ličinke dobivajo od delavk obilneje in bolje hrane, po čemer se dogodi, da se iz njih razvijo nove matice. Te so nekaj veče od ostalih bučel, nijso dlakaste, ali imajo daljši, ru-menejši zadek z nosilom, skozi katero ležejo jajčica, in z želom, s katerim pa strupeno ne pičijo človeka, pač pak hitro umorč vsako drugo matico. Da se pa prihodnje matice tudi oploditi morejo, narede delavke, otovrč tudi sat z večimi piskerci, trotov sat, a iz jajčic, navadno v take položenih, izvale se samo trotje. Ker je dovolj znano, da tudi neoplodene (neoprašene ali neobhojene) matice, ako se navadno zavoljb slabega vremena nijso mogle spariti s trotom, vendar navzlic temu ležejo jajčica, iz katerih pa se vedno valč le trotje (za to trotovka), moramo sklepati, da taka, v trotov sat položena jajčica, nijso oplodena, to je, plazeč se skozi jajnjekov odvodnik se nijso nedoteknila trot-jevega semena v mehurčku. Matica more
torej po svojej volji ali oploditi, ali ne oploditi jajčic.
Trotje so nekaj večji od delavk, nemajo žela, ne delajo ničesar, izletavajo zamolklim brenčanjem navadno le v vroč po polu dne, ter so samo za to, da oplodč matice. V to svrho imajo možka plodila; to je dve ledvici podobni spolovili, kateri izločujeti seme (sperma), potem dva cevkasta, semenska hodnika, katera se na skoro spojita v vzajemno cev, končajočo se v naprčeno udo.
(Dalje prih.)
Izpred porotnega sodišča.
i.
France Lavrič, sploh imenovan Ramšelj, 36 1. star, oženjen osobenjak iz Golč pri Litiji je v noči od 17. do 18. dec. 1873 Neži Vozelj na Sterminjivi in njeni dekli Rezi Remec iz zaprte hiše in zaprte omare reči in gotovine v vrednosti od 31 gold. 18 kr. av. velj. in
v noči od 29. do 30. dec. 1873 grun-tarju Matevžu Dolarju iz Ljubeka in njegovi sestri Marijani Dolar tudi iz zaprte hiše in zaprte omare z vlomom zlate srebrne in papirnate gotovine v vrednosti od 558 gld, 87 kr. av. velj.
iz posestva brez njih dovoljenja v svoj prid vzel in s tem se hudodelstva tatvine po §§. 171, 173, 174 II. b in d in 176 II. a k. p., s katero se kaznuje po §. 270 k. p. krivega storil.
Pri porotnej obravnavi je bil obsojen na 6 let ječe.
II.
Jakob Klopčar, po domačo Klančar, 30 1. star, oženjen zidar iz Bezovika pod Ljubljano je 7. avgusta 1873 po noči okolo 11 ure z namenom, da bi na tujem imetji požar nastal, terišče prebivalcev iz Bezovika zažgal, in se s tem hudodelstva požiganja krivega storil.
Pijanec Jaka Klopčar je namreč imel v Bezoviku do meseca septembra kajžo, v ka-terej je s svojo ženo živel. Zarad slabega ravnanja ga je morala žena večkrat zapustiti in k njenim staršem bežati. Tako se je zgodilo tudi koncem meseca avgusta 1873.
7. avgusta 1873 z/ečer je prišel Jaka Klopčar v Hrušico v hišo Janeza Drekslarja, k svojej ženi pregovarjat jo, naj z njim v Be-zovik gre, in jej je pretil svojo hišo še t«sto noč zažgati, če ne gre z njim, kar je Reza Šubic tudi slišala. Mica Klopčar je pa vendar v Hrušici ostala. Tisti večer mej 10 in 11 uro je videla Lenka Hribar, soseda Jaka Klopčarja v Bezoviku, da je Klopčar z gorečo trsko k terišču prebivalcev Bezovika šel in ga zažgal.
To terišče je bilo leseno, s slamo krito. Pohištva okolo njega so le 5, 10 in 20 sež-njev oddaljena, skoro vsa lesena in s slamo krita. — Ce se v ozir jemlje kraj in čas, kdaj se je ogenj prikazal, se pač ne more dvomiti, da je nalašč zažgal.
Porotniki so rekli »da1* in obsojen je bil potem na tri leta ječe in vsak mesec en post.
IH.
10. junija.
Matevž Jamnik, 20 let star, rojen v Purgštalu, neoženjen kajžarski sin, kaznovan, je 18. aprila 1875 zvečer poleg Sorškega mosta mej Purgštalom in Loko, Jur. Fojkarja sicer ne z naklepom usmrtiti ga, a vendar v drugem sovražnem n amenu, z rovnico po glavi udaril in ga tako poškodoval, da je vsled tega 19. aprila 1876 o pčlu dne umrl.
Dne 18. aprila t. 1. zvečer je namreč metalo več fantinov iz Loke kamenje proti Matevžu Jamniku, za to si on poišče neko rovnico in leti za njimi. V tem trenotku pride Jurij Fojkar črez Sorški most, ki je mej Loko in Purgštalom, kjer se je Mat. Jamnik z Loškimi fantin) prepiral. Matevž Jamnik je Fojkarja brez uzroka brcnil, ta ga je za to zavrnil in potem mirno dalje šel, mej tem, ko se je Jamnik s fantini pred mostom prepiral. V tem trenotku pride Jurij Fojkar po stezi ob Savi proti mostu in stopi ravno z eno nogo črez plot, ki je tikoma mostu, ko ga mahoma Jamnik z ušesom rov-nice tako močno po glavi udari, da se takoj brez zavesti na tla zgrudi in prihodnjega dne umrje, t
Matevž Jamnik se izgovarja, da je bil dotični večer tako pijan, da se ničesar ne spominja. A po pričah je dokazano, da je bil le nekoliko pijan in da je gotovo vedel, kaj je delal.
Porotniki so enoglasno izrekli, da je on kriv dejanja, katerega je obtožen, — vprašanje o polni pijanosti so pa enoglasno zanikali.
Obsojen je bil na pet let težke, vsaki mesec z enim postom in dne 18. aprila vsakega leta s zaporom v temnici in na golih H deskah, poostrene ječe.
Razne stvari.
* (Ruska trgovina v Aziji) se od leta do leta bolj razvija razmerno s političnim uplivom, katerega si je Rusija pridobila po celi srednji Aziji, pri Kitajcih in Japoncih. Skozi južno Sirijo drži trgovinska cesta od kitajske meje pri Kijahti v evropejsko Rusijo. O imenitnosti trgovinskega prometa v južni Sibiriji, seda soditi iz „otčeta (računa) sibir-skago torgovago banka11 v Jekaterinburgu za leto 1874. Osnovni kapital banke znaša 2,400.000 rublj., razdeljen na 9.600 akcij po 250 rublj. Obrat kapitala je leta 1874 znašal 414 miljonov 539.788 rublj. Dividende se je izplačalo 16 rublj. na akcijo. Banka ima svoj sedež v Jekaterinburgu in v raznih mestih Sibirije, potem v Peterburgu svoje agenture.
Tržne cene
v Ljubljani 19. junija t. 1.,
Pšenica 4 gld. 70 kr.; — rež 3 gld. 10 kr.;
— ječmen 9 gld. 30 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 2 gld. 60 kr.; — prosd 2 gld. 50 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. 50 kr.; — fižol 5 gld.
— kr.; masla funt — gld. 52 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — Speli frišen — gld. 40 kr.; — Špeh povojen
— gld. 43 kr.; jajce po 1% kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — telotnine funt 24 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slame cent 1 gld. — kr.; — drva trda 6 gold. 40 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
Loterij ue srečke.
Na Dunaji 12. junija: 63. 82. 72. 1. 8. V Gradcu 12. junija: 76. 12. 15. 82. 79.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk „ Narodno tiskarno11 v Ljubljani.