Regulacija v deželnem zboru Goriškem. Dne 26. iebruarja t. 1. je na seji deželnega zbora poročal posl. Dominko o prošnji Goriško-gradiščanskega učiteljstva, da bi se zednačile plače učiteljev s plačami državnih uradnikov štirih nižjih razredov. V imenu šolskega odseka je predlagal poslanec Dominko, da se naroči deželnemu odboru, da prouči utemeljeno prošnjo učiteljstva, da izdela načrt, po katerem nai bi bile ugodno rešene upravičene želje učiteljstva, ne da bi bili pri tem obremenjeni okrajni šolski zalogi. Proti predlogu nastopi poslanec dr. Pettarin, ki mu je sicer predlog v celoti simpatičen, odklanja pa, da bi se s predlogom ustvaril prejudic, da naj dežela plačuje za okrajne šolske zaloge. Naj se pusti deželnemu odboru, da izdela načrt, kakor se mu zdi potrebno, ni ga pa treba vezati na prejudic. Pozivlja, da naj poročevalec izpremeni v tem smislu predlog. Odgovarja tnu dr. Gregorčič, ki pravi, da poročevalec ne more izpremeniti sklepa, ker to je sklep odseka. Sicer je pa predlog tudi pravičen, ker šolski okraji tako obremnjeni, v nekaterih okrajih Knašajo doklade že 150% in 160%, da res ne morejo zmagati večjih izdatkov. Zato [se naj poskrbi za kritje drugje. Posl. Piccinini se strinja s posl. Pet- Itarinom in predlaga, da se naj opusti pre- Ijudic. Slovenski del dežele da ni bolj obre- fmenjen ko laški. Posl. dr. Franko: Če je odsek sklenil Hak predlog, potem ga mora tudi poročevaiec predlagati. Lašlci poslanci pa lahko stavijo, če jim predlog ni po volji, drug predlog. Vsi priznamo nujno potrebo izaljšanja učiteljskih plač, a naši šolski okraji morajo razpisovati že tako visoke doklade, da se more pomagati učiteljem le, če preskrbi deželni odbor kritje drugje, ne pa pri šeiskih okrajih. To je namen predloga. Če pa tiasprotujejo laški poslanci temu predlogu, potem je pač naša namera za enkrat pokopana. Tedaj pa je treba tudi glasno povedati, da laški poslanci s svojim zavlačevanjem zavrrajo regulacijo učiteljskih plač. Posl. dr, Pettarin zavrača trditev, da bi laški poslanci nastopali proti učiteljskim težnjam, pač pa so pred leti delali to slovenski poslanci. Učiteljsko vprašanje je staro že nad 50 Jet, in laški poslanci bi ga radi rešili, ne pripuste pa, da se ustvari s tem prejudic. Dr. Podgornik: Konstatiram, da ni bilo v odseku prav nikakega nasprotovanja, konstatiramdalje.da se tudi ni ustvaril s predlogom prav noben prejudic. Spominja na 1. 1906., ko se je sklenilo, da se kfijejo nekateri izdatki iz deželnih sredstev, namesto iz onih šolskih okrajev. Zato se čudi, da more nastati sedaj taka razburjenost. Če je dobra volja, se da najti potrebno kritje in ni s tem treba prav nič prejudicirati. Nikakor pa ne moremo in tudi nočemo trpeti, da bi bilo naše učiteljstvo slabše plačano od italijanskega. Te neenakosti, da imajo laški učitelji 25% draginisko doklado slovenski pa ne, ne raoremo cdpraviti drugim potom, kakor predlaga odsek, ker drugače bi morali kriti izdaike šolski okraji, ki pa ne zmorejo nobenih novih bremen. Posl. Bugatto je mnenja, da slovenski poslanci polagajo preveliko važnost na to, da je to sklep odseka. Nikakor ne mara, da bi ostala še y naprej razlika med slo venskimi in laškimi učitelji. Ali dobiti se more tudi drugo formulo. Stvar se seveda ne da rešiti od danes na jutri. Njegova stranka ravno sedaj izdeluje finančni načrt, po katerem bo mogoče rešiti tudi to vprašanje. Zato je najbolje, da se prepusti to vprašanje deželnemu odboru. Dr. Podgornik pripoznava, da je več predlogov mogočih, ravno zato pa ne uvidi, da bi se o tem ustvaril kak prejudic. Zato predlaga, naj se ^prejme predlog odseka. Posl. Češčut predlaga, da naj slovenski šolski okraji store isto kot laški. Krivično pa je, da zahtevajo Slovenci od deželnega zaloga več ko polovico dohodkov, ko pa so v davčni moči Italijani veliko močnejši. Posl. dr. Gregorčič poudarja, da se predlog nikakor ni utihotapilo in da se je ves predlog jasno razpoložilo, ko se je govorilo, da se da vsem učiteljem 25% dra-  ginjska doklada iz deželnega šolskega za-  loga. Dr. Franko zavrača protest dr. Pettarrna, ker on ni nikdar njemu in njegovi stranki očital, da je nasprotna učiteljstvu. Ai; res je pa, da ste izjavili, da ne dovolite ir.boljšanja na račun deželnega šolskega zaloga in s tem ste nastopili proti hitrejši reatvi učiteljskega vprašanja. Zato si naj dr. Pettartn protest lepo shrani. Posl. dr. Gregorin omenja davčne preodkaze, ki jih bo deležna dežela zaradi sklenjenega malega finančnega načrta. Ta načrt je bil sklenjen, da izboljšajo dežele učiteljem plače, in učiteljstvo je bilo priprega za ta zakon, sedaj se hoče to eskamotirati in porabiti davčne preodkaze za druge namene. Ravno zaradi teh preodkazov se pa ne more govoriti o obremenitvi dežele. Post. Bugatto ugovarja radi davčnih preodkazov iz malega finančnega načrta. Posl. Dominko: Vodilna misel predloga je, da se ne obremene okrajni šolski zalcgi, ker če se sprejme tako zakon, potem je pač skrbljeno za izdatke ne pa za krlt]e. Zakon brez potrebnega kritja je pa brez smisla. Zato se naj sprejme odsekov predlog. Posl. Fon govon tako tiho, da se ga v začetku prav nič ne sliši, in stenografi morajo priti čisto k njemu, da ulove besede. Šele koncem govora se je moglo slišati par besed. Je za predlog odseka ali lc tedaj, če se kmeta ne obremeni. Če se sprejme predlog, je pa seveda tudi treba skrbeti za kritje, kje pa tega dobite, ga pa prav nič ne briga. (Veselost.) Nato odredi deželni glavar glasovanje. Prvi del odsekovega predloga se sprejme soglasno, za odstavek: ne da bi se obremenili okrajni šolski zalogi, pa glasujejo le slovenski poslanci. Ker manjka pri seji posl. Pinavčič in pa škof, ie razmerje 14 : 13, ker glavar ni glasoval. Glavar je pa konštatiral, da je predlog padel. Slovenski poslanci so otvorili debato o tem po dnevnem redu seie, ko se je oglasil k besedi posl. Rutar, ki je vprašal deželnega glavarja, kako je to mogoče, da bi bil dostavek predloga šolskega odseka propadel, ko je zanj vendar glasovalo 14 poslancev, a proti njemu 13, ker se je deželni glavar vzdržal glasovanja. Deželni glavar je nekaj odgovarjal, nakar se je oglasil k besedi dr. Pettarin, ki hoče z nemškim tekstom poslovnika v rokah dokazati, da je bilo to popolnoma pravilno, da pri glasovanju odloči večina glasov navzočih poslancev. Glasovalo se je s tem, da so poslahci vstali s sedežev, vstalo pa jih je le 14 (Slovencev), ker je deželni glavar obsedel. A navzočih je bilo z glavarjem vred 28. Torej je glasovala za dostavek le polovica, t. j. 14, dočim bi jih moralo glasovati zanj 15, da bi bil sprejet. Takemu naziranju se je od slovenske strani ugovarjalo. Dr. Gregorčič je omenjal deželnozborske dobe, ko je bil grof Coronini deželni glavar, ki se ni nikdar udeležil glasovanja. Bilo je takrat na slovenski strani 10, na italijanski strani 10 poslancev. Na predsedniškem mestu je pri glasovanju vedno obsedel grof Coronini, naj se je pa glasovalo s tem, da so poslanci obsedeli ali pa vstalr s sedežev. Ako — in to je bilo navadno — so Slovenci kompaktno glasovali, čeravno jih je bilo ravno toliko kot Italijanov, namreč 10, izvzemši grofa Coroninija, ki se je, kakor rečeno, vzdrževal glasovanja, je dotični predlog, ki so ga stavili Italiiani, propadel, čeravno je bilo navzočih 21 poslancev, namreč 1Q slovenskih in 11 italijanskih, zakaj grof Coronini je bil italijanski poslanec. Vkljub vsemu temu so ostali Slovenci pri svojih trditvah, Italijani pa pri svojih, in deželni glavar je prešel k nadaljevanju dnevnega reda, ne da bi bilo jasno, ali je predlog bil sprejet ali pa je propadel.