Kratkosuknjik. BTvoja suknja je pa vendar le odveč kratka", reee dijak svojemu tovaršu, ko ga zagleda v novi suknji. nNie ne di", ga ta zaverne, ,saj ima dovolj časa rasti, dokler druge dočakam." Ravno ta kratkosuknjik je bil v hudi zimi v veliki stiski zavolj pomanjkanja gorkeje oblekc; pa ne more si poraagati, ker nima tistega, ki ,ne pomaga, če ne da ga." Enkrat ravno v šolo gredočega burja hudo suče, in gola suknjica ga le slabo brani ledene sape. Ko bolje oblečeni tovarši vidijo, kako silno burja vihra z okrajci njegove suknje, se šalijo nad njim, kriee: MZaveii svoji suknji perotnice, sieer ti bo še odferljala z burjo po zraki!" — On p» se tako-le zagrozi nad njo — prav po pesniško: Suknja! ne dvigaj perot — pozabivši, da plajšek si bila; Če me ne kriješ bolj', v hlače premenim te še! Balantinov.