teto.	V Gorici, mali serpan 1881.	7. zvezek.
O pervem vesoljno-katoliškem prazniku
sv. Cirila in Metoda
5. malega serpana 1881.
Sloveni, kar po vesoljnem vas svetu živi,
Denès veseli obračajte v Rim oči!
Namestnik zveličarjev slavi tam pervi pot Aposteljnov naših, Cirilov, Metodov god.
Ti, verni katoličan, tja se zaupanjem glej !
Kaj brata solunska sta nam, Rim dobro vé; Pohvalil je Rim njiju neprecenljivi dar,
PoteTdil ga nam je vesoljne cerkvé glavar.
Pa ti tudi, ločeni naš slovenski brat,
Tja glej, premagaj predsodke, prestopi prepad; Saj Rim je zmirom tisti še, zmirom ondot,
Kjer vikšega vedela sta ti Ciril in Metod.
O blažena brata, visoko v veselju nebd,
Prosita z mogočno prošnjo denes zànas Bogà; Pač tisoč let vaju nauk in trud medli,
Denès naj za vek se močdn ko lev zbudi!
— 194 —
Vodilo tretjega reda sv. Frančiška s kratko razlago.
Osmo poglavje.
O molitvi duhovnih ur.
Vsi naj molijo vsaki dan sedem duhovnih ur, namreč : zornice, pervo, tretjo, šesto, deveto uro, večernice in sklepniee-Duhovni namreč, ki znajo psalterij, za pervo uro: „Bog v tvojem imenu” (Deus in nomine tuo) „Blaženi neomadežani“ (Beati immaculati) do „Postavo mi daj“ (Legem pone) in druge urne psalme po duhovniškem redu s „6ast ;Bogu“ (Gloria Patri). Kadar pa v cerkev ne gredo, naj molijo za zornice psalme, kaker jih opravljajo duhovni ali stolna cerkev, ali naj vsaj ne opuste moliti kaker neučeni za zornice dvanajst očenašev in za vsako drugo uro sedem s „čast Bogu“. Pri pervi uri (prima) in pri sklepnicah naj dostavijo apostoljsko vero in „Vsmili se me, Bog“ (Miserere mei Deus), kateri znajo. Če pa o pravem času tega ne opravijo, naj molijo tri očenaše. Bolniki pa niso dolžni teh ur moliti, če nočejo. V postu sv. Martina pa, in tudi v velikem postu naj skusajo priti k zornicam v svoje župne cerkve, če jih veljavni vzroki ne izgovarjajo.
Razlaga.
V tem poglavju nalaga sveti Frančišek udom spokornega tretjega reda molitve, ki jih imajo vsaki dan pobožno opravljati, in sicer duhovnikom navadni brevir, drugim pa po nekoliko očenašev za vsako duhovno uro.
Teh duhovnih molitevnih ur je od nekedaj v sveti katoliški cerkvi sedem, kaker pravi tudi že v stari zavezi kraljevi prerok David: »Sedemkrat ne dan te hvalim zavoljo sodbà tvoje pravice/ (Ps. 118, 164.) Zornice, ki so najdaljše, so molili v starem času precej po polnoči; skozi dan pa so se ob raznih časih opravljal« štiri dnevne ure, namreč perva (prima) okoli šestih zjutraj, tretja (tertia) okoli devetih, šesta (sexta) okoli poldne, deveta (nona) pa okoli treh popoldue; večernice so se molile potem ob sončnem zahodu, in sklepniee, predeu se je šlo spat. Tako razdeljenje bi bilo tudi še dandanašnji naj primerniše. Po namenu sv. Frančiška naj bi torej tisti udje tretjega reda, ki niso duhovniki, zjutraj zgodaj berž ko vstanejo, molili za zornice 12 očenašev in ravno toliko
— 195 —
»ča,st Bogu Očetu“ itd., potem okoli šestih zjutraj 7 očenašev in »Čast Bogu“ itd. ; ravno toliko okoli devetih, okoli poldne, okoli heh popoldne, okoli sončnega zahoda in preden gredo spat. Zju-traj okoli šestih in zvečer, preden gredo spat, naj dostavijo tudi apostoljsko vero in psalm „Ysmili se me, o Bog, po svoji veliki milosti1*, ako ga znajo, ali ako imajo molitevno knjižico, kjer je ta psalm,
Češčenasimarije sv. Frančišek ni naložil; vender je navada dandanašnji, da se dostavlja vsakemu očenašu; naj torej tudi naši hctjeredniki tega ne opuščajo.
Kar se pa razdelitve tiče, molijo duhovniki zdaj skoraj sploh ZOrnice že prej ta dan popoldne precej po večernicah in sklepni-Cah in potem zjutraj vse štiri dnevne ure skupaj. V štiridesetdan-8kem postu pa se molijo večernice že pred obedom v spomin, da 80 pervi kristijanje do sončnega zahoda se postili in potem še le Vedovali. Tega poredka se smejo deržati tudi bratje in sestre ^etjega reda in torej zjutraj ali sploh dopoldne moliti za vse štiri Qevne ure vkup 28 očenašev (in češčenasimarij) in „čast Bogu“ t*-> za sedmim „čast Bogu“ pa naj pristavijo apostoljsko vero in . 111 »Vsmili se me, o Bog.“ Zvečer pa naj molijo 14 očenašev (ki Češčenasimarij) in „čast Bogu“ za večernice in sklepnice in na-0 vero in psalm“ Vsmili se me, o Bog“ ; potem pa še 12 očena-v (in češčenasimarij) in „čast Bogu“ za zornice prihodnjega dne.
Redi
časi
°r brez pravičnega vzroka ni opravil teh molitev o pravem
lu> naj moli za pokoro trikrat očenaš. Poleg tega priporočajo Zedovne vstanove, da naj molijo tretjeredniki, ako mogoče, vsaki 11 tudi rožni venec. Bolezen in silna opravila pa odvežejo dolžiti vseh teh molitev; tudi morejo predstojniki polajšanje dati, er krajše molitve naložiti.
, Kedor moli male dnevnice Matere božje namesti očenašev, zP°lni svojo dolžnost, samo da pristavi kako molitev za vmerle ,e(Wne brate in sestre in sploh za verne duše v vicah.
I Duhovniki tretjega reda pa molijo svoj navadni brevir, er bi ga molili, ako bi ne bili v tem redu. Le keder so je-1 pri hvalnicah in večernicah nsuffragia*, naj po redovnih vsta-an pristavijo komemoracijo sv. očeta Frančiška, ki je ta:
jp Ad Vesperas, Anna. Salve sancte Pater, patriae lux, forma jjot-um, virtUtis speculimi, recti via, Regala morum. Carnis ab 10 due nos ad regna polorum.
— 196 —
Ora prò nobis B. P. N. Francisce.
R). Ut digni efficiamur promissionibus Christi.
Keder se je jl. „Ora prò nobis“ že rekel, naj se vzame: y. Signasti Domine servimi tuum Franciscum.
RL Signis redemptionis nosirae.
Ad Laudes, Anna. Sancte Francisce propera, veni Pater, accelera ad populim, qui premìtur et teritur sub onere, palea, luto, latore; et sepulto Aeggptio sub sabulo, nos libera, carnis extincto viti0, jf. R). kaker zgoraj.
Oremus.
Deus, qui Ecclesiam tuam beati P. N. Francisci meritis fod° novae prólis amplificas; tribue nobis, ex ejus imitatione terrena de spicere, et coelestium donorum semper participatione gaudere.
Po sklepnicah pa naj pristavljajo „De profundis®, očenaš1 doticnimi in $.R). in molitevjo „Deus veniae largitor".
Duhovniki tretjega reda imajo glede brevirja pa tudi poseb' ne pravice. Ako namreč niso navezani na kor kake druge cerkv6 smejo opravljati brevir pervega reda sv. Frančiška*) ex concessi Innoc. XI. et Pauli V. et S. R. C. 7. Ang. 1694.
Ravno tako smejo tudi mašne bukve rabiti frančiškanske, kaf je poterdila skupščina za svete obrede 11. rožnega cveta 1880.**)
*) Ecclesiastici saeculares Tertio Ordini Franciscano adscripti, si "* gremio sint alicujus Ecelesiae, illiusque choro ex quoeunque titulo oblig®*’1 recitare secundum ipsius Kalendarium debent, licet morentur alibi. Non nentur vero, si sint quidem de gremio, at choro nullatenus obligati : sen uti possunt Kalendario et Breviario nostri Ordinis; sive hujus Regulari 1 rectioni quoad Regulae observantiam legitime subsint (quales ex Apostol^0 praescripto sunt omnes Tertiarii saeculares, qui hujusmodi rivendi formam *cf Regulam a S. Sede approbatam opera nostra suscipiunt), sive directioni eideB1 non subsint. — Rubr. pecul. Brev. Rom.-Seraph. ad Tit. XII. 155.
Omnibus hoc Breviario utentibus licitum est in Confiteor -ad Priffl9*11 et Completorium et Missam post nomina SS. Apostolorum addere nomen be® ti Patrie nostri Francisci. Eaque Patris nostri appellalo licet iisde® pariter in V. O r a p r o nobis etc. et in Orationibus seu Breviarii «eu lis, in quibus Seraphicus idem Patriarcha nominatur.—Ibidem ad Tit. X*.1
**) luxta decretum 1. Augusti 1694, a Spiridione Talù relatu(ji, rii S. Francisci degentes in saeculo possunt uti Breviario Ordinis' Minor®11’' et illius Calendario sese conformare. Yerumtamen, cum ex hao resolu« ^ nonnulla exorta esseut dubia, bino quaeritur : l.o An Sacerdos saecularis scriptus Tertio Ordini S. Francisci, etiam curam animarum habens, sed nullimode obligatus, possit in quacunque die ac prò libito suo se confor®1
— 197 —
Nazadnje govori to poglavje o pričujočnosti pri zornicah v Postu sv. Martina in v štiridesetdanskem postu. Zornice se tu imenujejo duhovne molitve, kaker smo prej o njih govorili, ne pa maša, ki je pri nas v navadi v adventnem času. Ali te molitve 8e v navadnih župnih cerkvah dandanašnji več ne opravljajo očit-n°> razen o božiču in zadnje dni velikega tjedna, pa tudi takrat n*80 tretjeredniki zavezani zraven biti, ker je to le svet, nikaker Pa ne zapoved.
Deveto poglavje.
Da naj vsi, ki imajo pravico, narede oporoko.
Nadalje naj vsi, kateri imajo po postavah pravico, narede oporoko ali testament, ter v teku pervih treh mesecev, potem 0 so v red stopili, določijo, kaj se ima zgoditi po smerti ž nji-°vim premoženjem, da ne vmerje kateri od njih brez oporoke.
Razlaga.
Ta zapoved, ali, bolj prav rečeno, ta svet sv. Frančiška naj opominja tretjerednike, da so tako rekoč odmerli svetu in posvetnim skerbem, ter ne smejo svojega serca več navezavati na poze-^aljsko blago. Oporoko naj naredijo zato, da ne bodo imeli na 2adnjo uro preveč skerbi za posvetno, da bodo mogli tedaj vso 8kerb oberniti na svoje dušno zveličanje in dobro se pripraviti na 8rnčno smert ; in zlasti tudi zato naj narede oporoko o pravem ča-8ui da se ne bodo godile po njihovi smerti nerednosti in krivice, Ue vstane kreg in prepir, ako bi brez nje vmerli. Tender >jo seveda pozneje vsaki čas premeniti svojo oporoko, ker velja le po smerti.
Vstanove ali statuti pristavljajo temu poglavju, da naj se ni-
J fendano edito in usum fratrum Minorum Ordinis Observantiae S. Francisci, 8*Ve quoad Officium et M*S3ami sive quoad alterutrum tantum ex ipsis, semper Ter° exceptis obligationibus particularibus, quae ei incumbere possunt ratione a^nrre^tiae Patroni pricipalis Dioeceseos, vel Titularis, aut Dedicati onis pro-Pfiae Ecclesiae? — 2.o Et quatenus affirmative, an ocourrente, ex. gr. in Ca-^n<^arÌQ Ordinis S. Francisci aliquo officio jam recitato juxta Calendarium ^ °eceg'à^um, possit in hoc casu se conformare Calendario Minoritico, ac de-0 recitare Officium translatum ibidem occurrensV ,	Ad primum, affirmative, sed quoad Officium et Missam. Ad secun-
ani, affirmative. Sacra Rit. Congreg. die 11. junii 1880 in Viglovanen. ad I,u®- (Letture francescane. X. pag. 282.)
s
— 198 —
komer ne da delati redovne obljube, dokler ni naredil oporoke, ako ima postavno pravico narediti jo. Izpovednikom našega reda, ako se vprašajo za svet v tej reči, pa se nalaga, da ne smejo prigovarjati, da bi kaj zapuščali našemu redu, kateri delajo oporoko, temuč da naj se ravnajo po besedah aposteljnovih, ki pravi: ne iščemo, kar je vašega, temuč vas“, to je, ne iščemo vašega premoženja, temuč vaše duše za zveličanje.
Premišljevanja o prcčastitljivih ranah svetega Frančiška.
Ceterto premišljevanje.
2.	poglavje.
Sv. Frantiseli gre v zamaknjenju skozi terg Borgo di Santo Sepolkro. V samostanu Monte Kasale ozdravi bolnega redovnega brata.
Ravno tisti dan je šel sv. Frančišek skozi Borgo di Santo Sepolkro in preden se je približal tergu, so mu prišle naproti trume ljudi iz terga in iz vasi, in mnogi so šli pred njim z oljikami v rokah, ki so klicali na glas: ,, Glejte svetnik! Glejte svetnik!* in ker so imeli pobožnost do njega in želeli dotekniti se ga, so naredili veliko gnječo in pritiskanje okolu njega; ali on je šel dalje s povzdignjenim duhom, in naj se ga je množica še tako dotikala, ali ga deržala, ali vlekla, on enako neobčutljivemu človeku nič ni čutil, kar se je okolu njega godilo ali govorilo; niti ni opazil, da so šli skozi tisti terg in skozi tisti kraj. Ko so torej skozi terg prišli in so se množice domov vernile, in ko je prišel do neke gobave hiše, ki je bila onkraj terga dobre četert ure, in ko se je tu zavedel, kaker bi prišel z onega sveta, vpraša nebeški pre' mišljevavec svojega spremljevavca : „Kedaj pridemo do terga ?“ ^ resnici njegova duša zamaknjena in potopljena v gledanje božjik reči ni opazila ničeser pozemeljskega, ne spremembe kraja, ne časa, ne ljudi, ki so naproti prihajali. In to se je še mnoge druge krati prigodilo, kaker so se njegovi spremljevavci prepričali po ja' sni izkušnji.
— 199 —
Tisti večer je prišel sv. Frančišek do samostana bratovskega v Monte Kasale, kjer je bil neki brat tako nevsmiljeno bolan in Je v tej bolezni tako grozno terpel, da se je zdelo, kaker bi bilo b°lj stiskanje in trapljenje hudičevo, kaker natorna bolezen; zakaj včasih se je na tla vergei z največim trepetom in s penami okolu Ustl in vse kite njegovega telesa so se zdaj skerčile, zdaj raztege, zdaj vpognile, zdaj zakrivile, zdaj se je tilnik pet dotikal ;
kvišku se je metal in precej spet vznak nazaj padal. In ko je sedel sv. Frančišek za mizo in so mu bratje pravili o tem bratu, ki je tako silno bolan in brez zdravila, se mu je smilil, in vzemši kosec kruha, ki ga je ravno jedel, je naredil čezenj se svojimi sve-tinH prebodenimi rokami znamenje presvetega križa, pa ga je po-8®I bolnemu bratu. In ta kaker hitro je pojedel tisti kruh, je bil Popolnoma ozdravljen in ni čutil nigdar več tiste bolezni.
3.	poglavje.
Minirajoči ženi pomaga oslova uzda, katero je sv. Frančišek rabil.
Prišlo je drugo jutro in sv. Frančišek pošlje dva od tistih ratov, ki so bili v tistem samostanu, na goro Alvernijo, da bi *amkaj ostala, in ž njima pošlje nazaj kmeta, ki je bil prišel za ^sloin, ki ga je bil sv. Frančišku posodil; hotel je namreč, da naj Pjinia se verne domov. Brata gresta s tistim kmetom, in ko pri-^eJ° v areško grofijo, so jih ljudje tistega kraja od daleč zagledali, *er so se močno razveselili, ker so mislili, da je sv. Frančišek, ki Je dva dni poprej popotoval ondod; zakaj mej njimi je vmirala neka žena, ki je že tri dni terpela porodne bolečine, in ni mogla Poroditi, in oni so bili prepričani, da bo ozdravela in odrešena, če 0 sv. Frančišek svoje svete roke položil na njo. Ali ko sta se Tata približala ter so zvedeli, da ni sv. Frančišek, so bili jako
b:
kostni. Kjer pa ni bilo svetnika osebno, je bila vender njegova ker so ti ljudje imeli terdno vero. Čudna reč! žena je že hirala in. že bila vsa mertvaškega obličja. Torej so tisti ljudje vprašali brata, če imata kaj pri sebi, česer bi se bile doteknile Posvete roke sv. Frančiška. Brata mislita in preiskujeta skerbno, . cisto nič se ne dobi druzega, česer bi se bil doteknil sè svo-
jimi
rokami sv. Frančišek, kaker le uzda tistega osla, ki je jahal
nJcm. Zdaj vzamejo ljudje tisto uzdo z veliko spoštljivostjo in Miožnogtjo ter jo položijo na telo tiste noseče žene in mej tem 1CeJ0 pobožno ime sv. Frančiška in zvesto se mu priporočajo.
— 200 —
Komaj pa je žena uzdo na sebi imela, hitro je bila rešena vse nevarnosti in porodila je lahko, vesela in zdrava.
4.	poglavje.
Sv. Frančišek reši sè svojo molitvijo od hudiča obsedeno ženo »'» čudovito ozdravi otroka neke druge žene.
Sv. Frančišek se je nekoliko dni v imenovanem samostane mudil, iu potem je šel dalje proti mestu Kastelu, in glej, prišlo j* mnogo meščanov, ki so peljali predenj neko ženo, ki je bila že dolgo časa obsedena od hudiča, iu tako so ga prosili ponižno, d» bi jo rešil, ker nepokoj dela celi soseski, zdaj sè žalostnim tulj®-njem, zdaj z nevsmiljenim cviljenjem, zdaj s pasjim lajanjem. S?' Frančišek je molil, naredil čez njo znamenje svetega križa ter W povedal hudiču, da naj gre iž nje. In hipoma je šel iu pusti' ženo zdravo na telesu in na pameti.
In kaker hitro se je ta čudež razvedel mej ljudstvom, mu j® neka druga žena v terdni veri prinesla svoje dete, ki je bilo bolo0 po neki strašni rani, ter ga je prosila pobožno, da bi ga blagosl®* vil sè svojimi rokami. Sv. Frančišek vsliši prošnjo, vzame otroka» odmakne obezo od rane in ga blagoslovi, tako da mu trikrat b&‘ redi znamenje presvetega križa na rano; potlej ga sè svojimi r°' kami spet obeže in ga da materi nazaj, in ker je zvečer bilo, $ je ona precej v posteljo položila spat. Y jutro gre potem, da dete iz postelje vzela in najde ga brez obeze, in gleda in vidi p°' polnoma ozdravljenega, kaker bi nigdar ne bil imel obene bolezn’» samo da je bilo tam, kjer je bila rana, črez zraslo meso, ki je bilo podobno erdeči roži, in to bolj v poterditev čudeža, kaker p* v znamenje rane, ker ta roža, ki je ostala otroku za vse žive ^ ga je dostikrat navdihnila s pobožnostjo do sv. Frančiška, kater' ga je ozdravil.
5.	poglavje.
Na potu k sv. Mariji Angeljski sv. Frančišek kmeta, ki </« P spremljal, čudežno obaruje mraza. Brat Leon vidi pred sv. Fr(tl>' tičkom razsvitljen križ.
V imenovanem mestu je ostal sv. Frančišek en mesec prošnjo pobožnih meščanov ter je storil mej tem časom mn0« druzih čudežev in potem se je odpravil od tam, da gre proti s1' Mariji Angeljski z bratom Leonom in z nekim dobrim možem, k®
— 201 —
teri mu je bil posodil oslička, ki ga je jezdil sv. Frančišek. Pripetilo se je pa zavoljo slabih potov in zavoljo velikega mraza, da 80 hodili cel dan in niso mogli priti do nobenega kraja, kjer bi prenočili; zato so prisiljeni od noči in slabega vremena pod neko izvotljeno steno se stisnili, dokler bi jenjal sneg in minila n°e, ki se je delala. In ko je tistemu dobremu možu, čiger je ^ osel, nevgodno bilo, in je bil slabo odet, in ni mogel spati za-Voljo mraza in zakuriti ni bilo s čim, zato je začel natihoma sam Pr‘ sebi tožiti in jokati, in je že skoraj mermral zoper sv. Frančiška, ki ga je na tak kraj pripeljal.
Ko je to čutil sv. Frančišek, se mu je smilil in v dušni go-rečnosti je stegnil roko proti njemu in se ga doteknil. Čudna reč! na enkrat ko se ga je dotaknil z roko razbeljeno in prebodeno z °§njem serafinovem, je izginil mraz, in taka gorkota ga je preši-n*ia od znotraj in od zunaj, da se mu je zdelo, kaker bi bil pred '6 * 8tjem kake razbeljene peči; tako da je na duši in na telesu o-ktepčan precej zaspal, in kaker je sam pravil, je spal tisto noč Dlej skalami in v snegu noter do jutra bolj sladko, kaker kedaj v 8v°ji lastni postelji.
Drugi dan so šli naprej do sv. Marije Angeljske, in ko so 'F blizu, je brat Leon oči povzdignil in gledal proti imenovanemu 8amostanu sv. Marije Angeljske, in je videl prelep križ, ki je bila P°doba križanega na njem, grede pred sv. Frančiškom, kateri je ravn° pred njim jezdil; in tako enakomerno je šel imenovani križ Pred obličjem sv. Frančiška, da seje vstavil, kadar se je on vstaji in kadar je on šel, je šel tudi križ, in tako svital je bil tisti riz> da ni le obraz sv.' Frančiška razsvitljeval temuč tudi vso ce-8*° v krog, in toliko časa je bil videti, dokler je stopil sv. Fran-
čišek
v samostan sv. Marije Angeljske.
6.	poglavje.
Bog razodene bratu Leonu deviško čistost sv. Frančiška.
Ko je torej prišel sv. Frančišek z bratom Leonom, so ju 8Prejoli bratje z naj večo radostjo in ljubeznijo, in od tedaj je bil 8v> Frančišek večino časa v tistem samostanu sv. Marije Angeljske, °*er do smorti. In vedno se je bolj in bolj razširila v redu in P° ®vetu vest njegove svetosti in njegovih čudežev, akoravno je a,n po svoji pregloboki ponižnosti prikrival, koliker je mogel, da-e in milosti božje in imenoval se največoga grešnika.

— 202 —
Nad tem se je začudil nekedaj brat Leon in mislil sam pri sebi nespametno:	„Yidite,	ta se sam očitno imenuje največeg®
grešnika in je v redu velik postal in je tako poveličan od Bog»! in vender se skrivaj nigdar ne obtoži nobenega nečistega greha; ali je pač deviški?“ in bolj in bolj je želel, da bi izvedel resnico v tej reči, pa si ni upal poprašati sv. Frančiška. Obernil se je torej h Bogu ter ga je prosil iskreno, naj bi mu gotovost dal 0 tem, kar bi rad vedel. Zavoljo mnoge molitve in po zasluženj« sv. Frančiška je bil vslišan in zagotovljen, da je bil sv. Frančišek resnično deviškega telesa, po tej prikazni. On je namreč videl r prikazni sv. Frančiška, ki je stal na visokem in izverstnem pr°' štoru, kamer nihče ni mogel priti niti poleg se vstopiti; in pove* dano mu je bilo v duhu, da tisti visoki in izverstni prostor p®* menja izverstnost deviške čistosti v sv. Frančišku, kakeršna po vsi pravici pristoji mesu, ki je imelo biti olepšano s prečastitimi r&' nami Kristusovimi.
7.	poglavje.
Sv. Frančišek izroči svojemu namestniku bratu Petru Kataniju
vodstvo reda.
Ko je sv. Frančišek videl, da mu telesna moč zavoljo ra® Kristusovih bolj in bolj peša, in da ne more več oskerbovati vi®' de svojega reda, je hitro sklical vesoljni kapitelj, in ko se je t® ves zbral, je bratom ponižno izgovarjal se zavoljo nezmožnosti, ki mu ni dala še dalje za red skerbeti in izpolnjevati dolžnosti naj' višjega poglavarja; dasiravno službe poglavarstva ni odložil, ker j® ni mogel, zato ker so ga papež za najvišjega poglavarja naredili) in zavoljo tega te službe ni mogel odložiti niti naslednika postavil j brez izrečnega dovoljenja papeževega; ali izvolil si je namestnik® brata Petra Katanija ter je njemu, kaker tudi provincijalom red priserčno priporočil, kar naj bolj je mogel.
Po tem opravilu je sv. Frančišek v duhu okrepčan oči in r°' ke proti nebu povzdignil rekoč:	„Tebi, o moj Bog in Gospod’
tebi izročam to tvojo družino, ki si mi jo do zdaj bil izročil; zdaj pa zavoljo svojih slabosti, ki so ti znane, o moj sladki Gospod, morem več skerbeti zanjo. Tudi jo priporočam provincijalom; °a’ ti bodo morali na sodnji dan odgovarjati zaradi nje, če se le ed®B brat pogubi zavoljo njihove nemarnosti, ali zavoljo njihovega bega zgleda, ali pa zavoljo njihove prevelike ostrosti !“ Pri besedah so vsi v zboru pričujoči redovni bratje po božji volji sp°2
— 203 —
nali, da je prečastitljive rane mislil, ko se je zavoljo slabosti izgo-Varjal, in iz pobožnosti se nihče ni mogel zderžati, da ne bi bil jokal. Od tistega trenotka je pustil skerb in vlado svojega reda čisto v rokah svojega namestnika in ministrov provincialnih rekoč: »Ko sem zavoljo slabosti odložil skerb za red, moram samo še ®°ga prositi zanj in bratom dober zgled dajati. In v resnici vem, ako bi me slabost kedaj pustila, da redune bi mogel bolje pomagati, kaker da bi vedno molil zanj k Bogu, da ga naj brani in v°di in ohranjuje."
8.	poglavje.
led oseb vidi in se dotakne prečastitljivih ran sv. Franiiška.
Dasiravno si je, kaker je bilo že gori povedano, sv. Frančišk na vso moč prizadeval, da bi prečastitljive rane prikril, ter je P°tem ko jih je prejel, vedno hodil ali stal z obezanimi rokami in °kutinii nogami, vender ni mogel vbraniti, da jih ne bi bilo mnogo bratov na razne načine videlo in doteknilo se jih, in zlasti persno rano, ki si jo je posebno prizadeval skrivati.
Tako ga je neki brat, ki mu je stregel, enkrat s pobožno pijačo pregovoril naj sleče kuto, da iztepe iž nje prah; in ko jo Je slekel v njegovi pričujočuosti, je ta brat razločno videl persno au°) in ko mu je v naglici roko položil v nedrije, seje je dotek-^ 8 tremi persti, ter je tako spoznal, kolika je in kako velika; u fla podoben način jo je videl ob tistem času tudi namestnik niegov. Pa še večo gotovost je dobil o tem brat Rufin, ki je bil največega duhovnega gledanja, ki je rekel o njem negdaj sv. tančišek, da ni svetejšega človeka na zemlji ko je on, ter ga je ^avoljo njegove svetosti priserčno ljubil in storil mu radovoljno, av je želel. Ta brat Rufin je na tri načine sebe in druge zago-glede imenovanih prečastitljivih ran in posebno glede persne taDe. Pervi način je bil ta, da, ker je moral prati svitice, ki je a°8>l sv. Frančišek tako velike, da je ž njimi lahko pokrival rano j|a desni strani, če jih je dobro gori potegnil, jih je imenovani rat Rufjn natanko ogledoval in preiskoval, in vselej je našel na , 111 strani kervave; iz tega je spoznal zagotovo, da je to kri, ki škla iz imenovane rane. Zato ga je kregal sv. Frančišek, ko videl, da je razgrinjal svitice, ki jih je on izul, da bi videl ime-J0Va«o znamenje. Drugi način je bil, ko je imenovani brat Rufin, 1 Je enkrat sv. Frančišku ledvije mazal, nalašč z roko višje se-š perste v persno rano položil, tako da je sv. Frančišek za-
— 204 —
voljo bolečine, ki jo je čutil, zavpil naglas:	„Bog ti odpusti, o
brat Rufin, ker si to storil!“ Tretji način pa je bil ta, da je enkrat prosil sv. Frančiška prav silno, po največi milosti, naj bi mn dal svojo kuto, in sprejel njegovo iz bratovske ljubezni. Na to prošnjo, dasiravno se je nerad vdal, sleče ljubeznjivi oče svojo kuto, ter mu jo da in sprejme njegovo; in tedaj ko se je slačil m oblačil, je brat Rufin razločno videl imenovano rano.
Tudi brat Leon in mnogi drugi bratje so videli imenovane prečastitljive rane sv. Frančiška, ko je še živel in dasiravno eo bili ti bratje zavolj svoje svetosti zanesljivi možje, tako, da se ji10 je moralo verovati na samo besedo, so vender, da bi se vzele vse dvojbe iz sere, prisegli na sveto knjigo, da so jih videli razločno.
Videli so jih tudi nekateri kardinali, ki so bili ž njim p°' sebno domači, ter so lepe in pobožne pesmi in protiglasnice i® spise zlagali in delali v počeščenje imenovanih prečastitljivih m® sv. Frančiška.
In sv. oče papež Aleksander, ko so ljudstvu pridigali, ter so vsi kardinali bili poleg, mej njimi tudi sveti brat Bonaventura, k* je bil kardinal, so rekli in terdili, da so videli z lastnimi očmi pr®' častitljive rane sv. Frančiška, ko je še živ bil.

Kako sc Marija casti.
iv.
Katoliški katehizem nas uči, da so najimenitniša dobra del* molitev, post in miloščina. Vse tri opravljajo pobožni kri' stijaui tudi Mariji na čast. V prejšnjem delu tega spisa smo gov°' rili o poglavitniših v katoliški cerkvi navadnih molitvah in pesnil^ v katerih se dan na dan razlega od zemlje do nebes Marijina hva' la. Ali molitev prav za prav niso besede, temuč misli in občutkt ki iž njih izhajajo besede, in ki jih besede zopet hude in netijo sercih. Molitev more torej tudi le notranja biti, to je, samo v slih in občutkih, ali pa lahko tudi z lastnimi besedami izrazi® take misli in občutke. Tudi s takimi molitvami pravi častivci rijini radi časte svojo nebeško gospo. Morejo pa biti ali prav kr® ki, goreči zdihljaji, ali pa tudi več ali menj dolga premišljevanj*; Oboje učeniki duhovnega življenja prav posebno priporočajo. Z®8

— 205 —
Pa obširniša premišljevalna molitev obilo lepega sadu rodi za pravi Dapredek v čednosti, ako se z dobro voljo in stanovitno opravlja. Kedor vsaki dan katero čednost Marijino premišljuje in sicer s ter-dn° voljo, da jo bo po svoji moči posnemati si prizadeval, ni mo-S°če, da bi ne bil ljub Mariji, in da po njeni prošnji in milosti b°žji ne bi hitro napredoval v vsem dobrem. Kako naj se take reči Premišljujejo, tega ne mislimo tukaj na dolgo in široko razkladati;
ob kratkem povemo, kako bi se znalo goditi. Morda naj bolje boi če se vzame kaka dogodka iz življenja Marijinega ter dobro Premisli, kaj, kedaj, kje, kako in zakaj je Marija to storila in ka-tere glavne čednosti njene so se pokazale pri tisti priliki ; potlej Pa to nase obernimo ter premislimo, kako bi mogli tudi mi v ti-stih čednostih posnemati Marijo ; kedaj, kje in kako bi mogli kaj storiti, da bi njej se bližali, koliker bi nam bilo po božji milosti ln°goče ; naposled je treba, da se za terdno sklene v resnici'tako storiti in da se v ta namen pomoči božje prosi po njegovi presveti materi. Tako premišljevalno molitev prav lepo priporočamo zlasti tistim udom tretjega reda, kateri lahko kaj več časa obernejo za Pobožne vaje ter so zato tudi posebno dolžni do višje popolnosti 8* Prizadevati.
Z molitvijo naj se druži post in miloščina po besedah, . J‘b je govoril angelj Rafael Tobiju: «Dobra je molitev s postom ln miloščino, bolj ko zaklade zlata spravljati*. (Tob. 12, 8.) Mariji Cast sta dandanašnji zapovedana dva posta, pred praznikom vne-°vzetja in pa pred praznikom neomadežanega spočetja njenega. °slednji se je v našem cesarstvu blizu najprej začel ter se je to-reJ nekedaj imenoval «avstrijski post", kaker smo to že lani poveri- Pervi pa, to je, post pred vnebovzetjem je že davno pred bil v navadi po vsej katoliški cerkvi ; o nekaterih svetnikih se bere . °> da so se postili pred tem praznikom 40 dni, kaker pred vemo nočjo, tako n. pr. Peter Celestin papež, sveta Elizabeta, kra-Jica Portugalska, naš sveti oče Frančišek itd. Postili so se svetni-. l,a tudi pred drugimi prazniki Marijinimi, nekateri, kaker ravno menovana sveta Elizabeta, ob kruhu iu vodi. Mnogi se postijo celo Vsak tjeden po en dan, to je, v soboto, Materi božji na čast, ali Se Vsaj zderže ta dan ene ali druge jedi, zlasti sadja. Poslednje
zatajevanje je po nekih krajih menda precej razširjano in mi 8a tudi našim bravcem priporočamo. Zlasti starišem bi svetovali, bi učili svoje otroke od mladega, da bi ob sobotah iz ljubezni 0 Matere božje ne jedli sadja. Otroke, ki bodo tako storili bo

— 206 —
Marija posebno rada imela, in ker se bodo zgodaj učili krotiti svoje poželenje v majhinih rečeh, bodo enkrat znali tudi v velikih se premagati.
Pa ne le pri jedi se človek lahko posti, tudi pri vsakem drugem dovoljenem veselju. Zlasti bi bilo priporočati mladeničem >■> dekličem, da bi se Mariji na čast ob vseli njenih praznikih čist» zderžali plesa, kaker tudi vsega ne prav varliega vasovanja in p®' svetnega pregovarjanja. Gotovo bi tudi jako veselilo našo milo nebeško mater, ako bi se odpovedali njej za ljubo nepotrebnemu lišptt in sploh iztroškom za ničemerne in prazne reči, ki se lahko živ' brez njih; denar, ki bi ga tako prihranili, bi imeli za prave p®' trebe in koristne namene, zlasti za miloščino Mariji na čast.
Tudi z miloščino se namreč Marija časti ; saj je ona mati ®i* losti božje, devica vsmiljena» zdravje bolnikom, tolažnica žalostnimi pomoč kristijanom, začetek našega veselja ! Kaj ji more torej ljuj1' še biti kaker, da se njeni otroci ljubijo mej sabo ne z besedo z jezikom, temuč v djanju in resnici. Jezus Kristus bo rekel n" soduji dan tistim, ki bodo na desnici : ^Resnično vam povem, k"1 ste storili kateremu teh mojih naj manjših bratov, to ste meni sto* rili. Lačen sem bil, in dali ste mi jesti, žejen in napojili ste ®e> ptujec sem bil, in sprejeli ste me, nag in oblekli ste me, bolan i" obiskali ste me, v ječi sem bil, in k meni ste prišli". (Mat. 2& 35. 36. 40.)
Nič ne more jasniše ko te besede pričati, kako imenitno >" zaslužno dobro delo je miloščina, kako ljuba je Bogu, kako ®''‘’ njegovi presveti materi ; seveda pa le, ako se iz pravega nam®"11 deli, iz ljubezni do bližnjega zavoljo Boga. Kedor bi le iz po&d' nega vsmiljenja miloščino delil in pomagal drugim, ali celo iz k®' kih samopridnih namenov, tak pred Bogom ne bi imel zasluženj®is tako miloščino bi se tudi Mariji nič ne prikupil. Pa tudi še ^ mnogo drugega je treba gledati, če hočemo, da bo naša milošČ'" Bogu dopadljiva. Miloščina mora biti pravična, previdna, radovo'J na, hitra, skrita, deržati se mora nekega reda, vender ne izklju<-e” vati nikoger. Pravična pa ne bi bila tista, ako bi kedo drugim je mal, da bi miloščino dajal. Otroci, ki so očetu v oblasti, in gosp0 dinje smejo od vkupnega premoženja vbogajme dajati le keder l®*1 ko po pravici mislijo, da oče in gospodar ne bi branili. Posli P* ne smejo nigdar sami od sebe dajati, kar ni njih, temuč le, jim gospodar ali gospodinja izrekoma naroči. Previdno naj se <*®_. miloščina, da se ne bo lenoba ž njo podpirala. „Gdor noče del® 1
— 207 —
Baj tudi jé ne.“ (2. Tes. 3, 10.) Vender pa s tem ni rečeno, da Se mora vselej prej natanko preiskavati, ali je res vreden ali ni, kedor prosi. Radovoljno naj se deli „ne se žalostjo ali po sili, za-k&j veselega darovavca ljubi Bog,“ (2. Kor. 9,7.) in naglo naj se da’ zakaj pregovor pravi : ^Dvakrat da, gdor berž da, nič ne, gdor daie prekasno.1* Tudi že Salomon piše : „Ne reci svojemu prijate-»pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal !“ alco moreš precej dat'“- (Preg. 3,28.) Skrivaj naj sedeli. „Keder vbogajme daješ, ne bobi pred seboj, kaker hinavci delajo po shodnicah in po torgih, da bi bili hvaljeni od ljudi. Resnično ! povem vam, prejeli so svoje Plačilo. Keder pa vbogajme daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tv°ja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki Ba skrivnem vidi, ti bo poverni!.“ (Mat. 6, 2-4.) Potem je pa tudi Ba to gledati, da najprej dajemo tistim, katerim smo naj bolj dolž-n' ^miljenje izkazovati ; ali seveda to niso vselej le tisti, ki so z Baffii v kaki rodovinski zvezi ; gledati se mora na večo potrebo in druge posebne okoliščine. Naposled tudi sovražnikov, grešnikov in Bevernikov ne smemo izključevati ; tudi njim moramo pomagati v in potrebi,	ako nam je mogoče.	„Ako	je tvoj	sovražnik lačen,
aj mu jesti ;	ako je žejen, daj mu piti	; zakaj	če to storiš, mu
°š žerjavico na glavo nosil,“ (Rim. 12, 13.) to se pravi, s tem boš °Segel, da bo	sovražnika sram, da	mu bo	žal, in	tako ga boš spre-
°Wnil, ter mu izkazal s telesnim	tudi duhovno	dobro delo vsmi- •
‘^nja.
Tudi duhovna dobra dela vsmiljenja, namreč, grešnike svariti, Bevedne učiti, prav jim svetovati, kateri dvojé, žalostne tolažiti, flvico voljno terpeti, iz serca jim odpuščati, kateri nas žalijo, za lVe in mertve Boga prositi, vse to se more delati Mariji na čast, 1 b° vesela sprejemala tako lepe dari. Mnogo jih je, ki nimajo i^moženja, da bi mogli drugim pomagati v njih telesnih potrebah ; 1 zato naj ne mislijo, da ne morejo z miloščino Marije častiti, bi §e tako radi. Duhovna miloščina je bližnjemu pogostoma še °sti bolj potrebna kaker telesna, pa jo lahko deli tudi največi si-B°niak. Sicer pa tudi to vemo, da vbožčev sold pred Bogom dosti-
krat
več velja ko cekin bogatinov ; naj torej vsaki deli v primeri s
etn’ kar ima, pa bo prav in dobro.
Zgledov, kako so nekedaj svetniki in drugi pobožni ljudje ^lQšČino delili Mariji na čast, bi se dalo mnogo povedati; ali to Bas za zdaj predolgo mudilo. Omenimo torej le enega. Na An-

ena je živel ob času, ko so pervi frančiškani tamkaj se nase-
— 208 —
lili, učen mož, Adam iz Oksforda, čiger ime je slovelo takrat da* leč po svetu. Ta mož je bil naredil obljubo, da, kar koli ga bo kedo prosil po ljubezni do blažeče device Marije, on mu bo vse storil. Po naključju pride nekega dne obiskat frančiškane in ko g°' vori z nekim pobožnim bratom, Viljemom iz Kolvlle, pravi ta mej drugim: «Učitelj preljubi, iz ljubezni do Matere božje vstopi v na» red ter povzdigni našo priproščino“. Kaker bi bil slišal te besede iz ust Matere božje same, sluša ta hip, ter da samega sebe, svojo učenost in slavo ko miloščino vbogetnu priprostemu redu sv. Frančiška. *)
-----oo---------
Sv. Jožefa žalost in veselje.
VII.
Veselje, ki ga je imel sv. Jožef vsled prihoda svetih treh kraljev, je kmalu minilo. Kmalu potem, ko so bili trije modri odes' v svoji domači kraj, je sv. Jožef zvedel nekaj čisto novega, nekaj ueslišanega. Pred ga je tako zelo bolelo, da so ljudje do Jeans* tako merzli, da se ne zmenijo zanj, da ga še ne poznajo ; ali k°' maj se je bil v tej zadevi nekoliko vtolažil, kar mora slišati strašno novico, da Jezusa celo sovražijo, da ga preganjaj0’ ter hočejo celo vmoriti! To sporočilo je bilo tako strašno, da bi ga ne bil mogel verjeti, ako bi mu ga bil kak navade11 človek naznanil. Zato mu mora angelj iz nebes naznaniti to gr°' zovitost.
Če primerjamo sv. Jožefa razne britkosti in bolečine po velikosti in grenkobi, moramo spoznati, da zdaj pridemo do naj ve^ stiske v njegovem življenju. Beg v Egi p et! Komu bi se ne sta1' lil poleg Jezusa in Marije sveti Jožef, če le poverhoma pomisli w strašno besedo? Kako pa bi moglo serce merzlo ostati, če natančneje prevdarimo to presunljivo dogodbo — verhunec Jožefoye žalosti ! Ke bi sv. Jožef sam nam popisoval svoje življenje, bi n»01 beržkone tudi povedal : «Takrat, ko smo bili iz domovine pregnan1’
*) Poznejši pisatelji skoraj da po zmoti ravno to pripovedujejo o “ gem še imenitnišem učenjaku našega reda, Aleksandru Haloškem. Prim. Panfilo da Magliano, Storia compendiosa di S. Francesco o de’ Francese Roma 1874. Vol. I. pg. 470, 550.

— 209 —
ko smo morali kar po noči bežati pred morivci, oh, takrat je bilo naJ hujše !"
Že v otročjih letih smo strahoma in stermé poslušali, kako Se je hinavski Herod trem modrim lagal, češ da hoče kaker oni tudi on Jezusa moliti, pa ga je v svojem černem gadjem sercu mislil le vmoriti, in kako se je potlej, ko kraljev ni bilo nazaj, »ker-vavi mož" še bolj razserdil ter poslal vojščake z grozovitim poveljem, llaj pomorijo v Betlehemu in okrog Betlehema vse fantiče, ki so po dve leti ali menj stari, samo zato, da bi bil mej njimi tudi mali Jezušček vmorjen ! Mlado serce nam je vtripalo in bali smo se za božje Dete. In zopet smo začeli lažje dihati, ko se nam je dalje Povedalo, da Jezus pa ni bil mej vmorjenimi, zato ker je še o pravem času na angeljevo povelje sv. Jožef ž njim v Egipet bežal.
Toda „v Egipet bežal", te dve besedi ste hitro izgovorjeni, jdi koliko britkosti v sebi hranite, se ne da tako lahko dopovedati popisati.
Sv. Jožef še ni nič slutil, kaka pogubna nevihta se zbira nad sv. družinico ; brez skerbi in straha se vleže zvečer k počitku — *n glej v sredi temne noči se-mu angelj v spanju prikaže in pravi: »Vstani, vzemi Dete in njegovo Mater, beži v Egipet 'n bodi tam, dokler ti ne porečem; zakaj Herod bo De-^eta iskal, da bi ga vmoril." Mat. 2, 13. Zares strašno sporoči0, grozovito povelje ! Koliker besed, toliko britkosti. — »Vstani !" Veh angelj. Tedaj še dneva ne sme čakati, še posloviti se ne vteg-De pri znancih ; kar precej naj zbudi Mater in Dete in urno naj zapusti za Jezusa tako smertno nevarni kraj ! — »Beži !" S kom Pač ? z božjim Detetom in presveto Materjo njegovo ! Ne pomaga D'č, kar nevtegoma ju mora iz sladkega spanja zdramiti, kar pre-CeJ naznaniti grozovito povelje ; naj se mu še tako smilita, mora se zgoditi brez odlašanja 1 — »Beži!" Kara pa ? V daljno, nepoznano liptovsko deželo ; proč izmej svojih v čisto tuje kraje, kjer zapo-Veduje drugi vladar, kjer živijo drugi ljudje, ki vse drugače govo-*e » tje, kjer ne ve za nobenega znanca, za nobenega prijatelja, Jer so nekedaj imeli njegovi predniki tolikanj terpeti. — »Beži!" <l koliko časa? »Bodi tam, dokler ti ne porečem." Tedaj tudi te 0 užbe ne izve, kedaj bo smel spet nazaj priti iz pregnanstva ; raor-a bo moral prav dolgo ostati na ptujera : o koliko reči bi bilo reba saboj vzeti, pa jih ne more, ne vtegne in bi tudi ne bilo vurno, ker se mora vse hitro in skrivaj zgoditi. — »Beži!" Zakaj ? »Herod bo Dete iskal, da bi ga vmoril!" Še celo kaj tacega
— 210 —
mora slišati ! Tedaj vmoriti hočejo preljubeznjivega Jezusa, ko je komaj živeti začel ! Ke bi se Odrešenika le ogibali, bilo bi hudo, dovolj hudo ; zdaj pa ga hočejo celo vmoriti : o to je prepekoče razžaljenje za ljubečega Jožefa. In po pravici smemo terditi, da ta dušna žalost, ker domačini nočejo Jezusa sprejeti, izvoljeno ljudstvo ga po svojem kervoločnem kralju iz svete dežele podi — mu celo namerava življenje vzeti — ta dušna bolečina je presegala vse drugo. Kako nepopisljivo žalosten vtis je tedaj moralo imeti za Jožefovo serce tako nenavadno naznanilo in povelje angeljevo !
čez mero žalostno je pa bilo gotovo tudi popotovanje samo ; beržkone še hujše, kaker se je bal. Pripravljanje za odhod je bilo silno kratko ; sv. evangelij nam ga naznanja s temi le kratkimi besedami : „In vstal je, in vzel Dete in njegovo Mater po noči ter odešel v Egipet." (Mat. 2, 141. Da je, zlasti v začetku, ko so bili še na Judovskem, jako hitel, tega mi ni treba posebej praviti, ker je imel silno hudega priganjavca — smert, katere se je bilo bati tem bolj, ker je bila namenjena — Jezusu ! Pa ko so zapustili domače kraje ter jih je popustil strah pred Herodom, prišli so v žalostne peščene puščave, kjer jim je bila pot neznana in poleg druzih težav tudi zarad razbojnikov silno nevarna. Mnogokrat je bila terda kamenita zemlja njih postelja, pod milim nebom tožno prenočevanje ; še naj potrebniše hrane jim je zmanjkovalo. Tu je imel sv. Jožef priliko misliti na egiptovskega Jožefa, ki so ga ne-kedaj po tistih krajih proti Egiptu peljali nevsmiljeni kupci, ki so ga bili za majhin denar kupili od še bolj nevsmiljenih bratov ; pač se je spominjal grenkih solz, ki so nekedaj kapale in oči nedolžnega mladeniča ter se ondod zgubljale mej neobčutljivim peskom.
Naposled pridejo v deželo, kamer so bili namenjeni : toda kaj pa tam ? ! Oh preveč je že britkosti, prenehajmo zdaj nekoliko z naštevanjem in vprašajmo se, kaj je še dajalo sv. Jožefu moč, d3 ni omagal pod toliko težo ; kaj ga je še tolažilo v tej skrajni britkosti".
Prav v zadregi sem, kje bi našel v tem morji grenkosti kapljico tolažbe, v tako žalostni zapuščini kako zeleno vejico nade ic veselja.
Najpred naj omenim, da tista noč, ko je sv. Jožef slišal iz nebes tako težavno povelje, tista ura, ko je zapustil svojo domovino, katero so nekedaj izraelski domačini tako iskreno ljubili, tisti dnevi, ki jih je na trudopolnem popotovanju v skerbeh preživel, so nam naj jasniši dokaz, kolik j u n a k je bil sv. Jožef ! Sveti
— 211 —
Pogum, ki ga je imel za rešenje božjega Deteta, dajal mu je — veke) bi — nekakšno ponosno veselje. Saj je že v svetnem pomenu za hrabrega vojaka vojaški trud in terpež nekak ponos, nekako vzvišeno veselje; kaj še le za hrabrega vojščaka Kristusovega! In sv. Jožef je bil gotovo naj hrabriši mej vsemi, kar se jih je v novih in starih časih bojevalo za Jezusa, če se pa bere o druzih, da so se veselili, kadar so imeli priliko za Jezusa terpeti, ali ne bomo junaškemu sercu sv. Jožefa pripisovali enakega poguma? Zaupajoč na pomoč iz nebes, odkoder je bilo zavkazano težavno popotovanje, je storil, koliker je bilo v njegovi moči, vse drugo pa je Ponižno izročil božji volji.
Kako častno je pa tudi zares bilo to za sv. Jožefa, da se je njemu angelj prikazal, da ravno on naj Jezusa in njegovo Mater reši smertne nevarnosti ! Saj je, vedel, da bi bilo vsegamogoč-nemu Bogu rešenje mogoče še drugače; pa ravno njega si je Gospod izvolil za posredovavca — kolika čast !
Tudi ta misel ga je tolažila, da bi bilo njegovo gorjé še lahko veliko veče. Kaj kè bi bili Jezusa zločinci res vmorili ? Kam bi se bila Jožef in Marija djala brez Jezusa? — Zdaj pa, kaker je tudi hudo, ima še sladko tolažbo, da jo Jezusa rešil ; če tudi pojde mej msto tuje ljudi, kaj mu mari drugi ljudje, da ima le Jezusa in Ma-r‘jo zmirom pri sebi !
Tolažba za sv. Jožefa na grozovitem popotovauju je tedaj bi-^serčnost marterniška, potem tista za u p n o s t, katero ^aje junaško izročenje v voljo božjo in pa zlasti sladko tova-r'štvo Jezusa in Marije. — Skerbi torej tudi ti, dragi bra-Vec, da Jezusa rešiš izmej grešnih nevarnosti in skušnjav. Ce bo-sta Jezus in Marija v tvojem pravičnem sercu, potlej se ti ni tre-hu bati, naj pride kakeršno gorje koli nad te. če imaš nositi še tuko težak križ, nikar se sam sebi ne smili, ampak bodi kerščan-junak, znabiti — če smem toliko od tebe upati — bodi tak lunak, ki se terpljenja celo veseli iz ljubezui do Jezusa !
	
— 212 —
Življenje svete Elizabete Ogcrske,
deželne grofinje turingijske,
19.	poglavje.
Kako se je ljuba sveta Elizabeta odpovedala drugi možitvi in kako je svojo poročno obleko posvetila Jezusu, ženinu svoje duše.
Kneginja Sofija je globoko čutila, kolika sramota je za njeno hišo, da mora vboga Elizabeta vuu veržena kaker beračica živeti v Ajzenahu; ali zastonj si je prizadevala, da bi preprosila svoja malovredna sinova, da bi polajšala vbožici britko osodo. Morala se jo drugam oberniti, ako ji je hotela kako pomagati. Iz mej sorodnikov Elizabetinih je živela sicer daleč, vender mej vsemi najbliže Ajzenaha materina sestra Matilda, ki je bila opatica nunskega samostana v mestu Kicingen v Frankoniji. Tje je kneginja Sofija skrivaj sporočila, kaj se je zgodilo z Elizabeto. Matilda je bila silno ginjena, ko je zvedela vse te grozovite reči. Berž je poslala nekatere nune z dvema vozoma v Ajzenah, da naj poiščejo Elizabeto io otroke njene ter pripeljejo vse k njej v samostan. Elizabeta je z velikim veseljem sprejela tetino povabilo, zlasti, ker se je tako zopet mogla suiti z otroci, ki jih je priserčno ljubila. Pregaujavd njeni se je niso upali zaderževati in tako se je torej odpeljala, kake tri četerti leta potem ko je bila pahnjena iz grada, skozi gozde in čez gore, ki ločijo Turingijo od Fraukonije, v Kicingen, majhinO mesto na reki Menu.
Opatica. teta Matilda, jo je sprejela tam s pravo materino lju' beznijo in z obilimi solzami ; odločila ji je stanovanje primerno nje* nemu stanu, lepo ji je stregla in skušala, koliker je mogla, da ki ji izbrisala iz spomina vse nevsmiljene bolečine dušne in telesnet ki jih je prestala. Ali Elizabeti ni bila nobena tolažba slajša ka-ker ta, da se je, koliker je bilo le mogoče, navadam samostanske* ga življenja pridruževala, tako da je dostikrat tožila, da jo skerk za otroke zaderžuje kaker priprosta nuna popolnoma se podvreč* redovnemu vodilu.
Mej tem je tudi Egbert, knez in škof bamberški, brat opat*' ce Matilde, poljske kneginje Hedvige in ogerske kraljice Jerdrtih in torej ujec Elizabetin, izvedel njeno nesrečo in prihod njen v K*' cingen. Ali njemu se je zdelo, da ne bi bilo primerno njenemu sta*
— 213 —
n,i in pa tudi navadam samostanskim ne koristno, ako bi Elizabeto sè svojo družino dalj časa prebivala v opatiji kicinški. Povabijo torej v svojo deržavo in Elizabeta ga sluša, dasi ji je težko zapustiti samostan. Škof jo sprejme z veliko ljubeznijo in priserčuostjo. Ponudi ji naj prej, da jo bo dal peljati na Ogersko h kralju, njenemu očetu ; ali ona ne sprejme ponudbe. Odkaže ji torej za stanovanje svoj grad Bottenštajn ter ji da nje stanu primerno dvorjanovo. Elizabeta gre tje z otroci in sè služabnicama Gudo in Izen-toudo, kateri ste plemenito delili ž njo vse izkušoje. V tem mirnem Pribežališču so začele zopet opravljati noč in dan svoje pobožne vaje,—
Ali škof, ko vidi, da je Elizabeta še čisto mlada, ker ni ime-to več ko dvajset let, ter je bila poleg tega tudi še vedno jako le-Pa, sklene zopet omožiti jo. Upal je, kaker pripovedujejo mnogi pi-satelji, cesarja Friderika II. ji dobiti za moža, ker mu je bila rav-110 tisti čas vmerla druga njegova žena, Jolanda Jerusalemska. In tesar je neki sam prav močno želel Elizabeto vzeti v zakon. Šel je torej škof k njej, da bi ji povedal svoj namen ; ali ona mu odgo-v°ri pohlevno sicer vender odločno, da hoče rajši tako ostati tedni, k' jih ima še živeti, ter služiti Bogu samemu. Škof povdarja nagoti, da je še premlada, da bi se vdala takemu življenju; spomi-Dla jo preganjanja, ki je je morala terpeti, ter pravi, da bi bilo to°Soče, ko on vmerje, da bi se zopet ponavljalo, zakaj, dasiravno Je namenjen njej zapustiti Bottenštajn in kar gre zraven, on ven-^eri ko bo enkrat v grobu, ne bo več mogel braniti je napadov hudobnih ljudi. Ali Elizabeta se ni dala pregovoriti. nGospod,“ tako ton pravi, „jaz sem imela moža, ki me je ljubil priserčno, ki je bil Tedno moj zvesti prijatelj; delila sem ž njim čast in moč; imela 8em mnogo dragocenosti, bogastva in veselja tega sveta; imela sem VSe to: ali vedno sem mislila, kar vi sami dobro veste, da veselje toga sveta ne velja nič. Zato hočem pustiti svet ter plačati Bogu, ar sem mu dolžua, dolgé svoje duše. Vi veste dobro, da vse po-Svetno vživanje le bolečine rodi in britkosti in smert dušno. Go-8P°d, jaz hrepenim le po združenju z Bogom; jaz ga ne prosim ^ k° le eno reč na zemlji; jaz imam od svojega gospoda dva o-r°aa, ki imata bogata biti in mogočna (Hermana in Sofijo, ki ni-sta bila namenjena za samostansko življenje) ; jaz bi bila jako ve-Seto in hvaležna Bogu, ako bi me ljubil tako, da bi ju pripeljal k S^' W~~ ^•a*ier ie videti, Elizabeta ni povedala škofu, da je storila ljubo, da hoče vedno v zderžnosti ostati, ako bi ji vmerl mož;
— 214 —
ali pogovarjala se je o tem pogosto sè svojima gospodičnama, ki ste bile tudi tako obljubo naredile ravno takrat ko ona, pa ste se zdaj bale, da je ne bi škof prisilil, da bi prelomila svojo obljubo. Ona pa jima je dajala pogum ter ju skušala prepričati, da misli stanovitna ostati po vsaki ceni. „Jaz sem prisegla,“ tako je djala, „Bogu in svojemu gospodu soprogu, ko je še živel, da ne bom vze-la nigdar nobenega drugega moža. Bog, ki gleda v serce in vidi vse naj skrivniše misli, on ve, da sem naredila to obljubo s pri-prostim in čistim sercem in z resnično terdno voljo. Jaz zaupam v njegovo vsmiljenje; ni mogoče, da ne bi varoval moje čistosti proti vsem nakanam človeškim in celo proti vsaki njih sili. To ni bila obljuba s pogodbo, tako, da bi veljala le, če privolijo moji sorodniki in prijatelji, temuč čisto radovoljna, prosta in popolna obljuba je bila, da se bom po smerti svojega preljubega moža vso posvetila časti svojega stvarnika. Ako bi se lotili vkljub slobode svetega zakona kateremu koli možu me dajati, jaz bi oporekala pred altarjem, in ke bi si ne vedela drugači pomagati, jaz bi si skrivaj odrezala nos, tako, da bi se studila vsakemu človeku."
Mej tem pa je Elizabeto vender skerbela ta reč ; zakaj terdna volja škofova ji je napovedovala hude boje, ako bo htela ostati zvesta svojemu Bogu in svoji vesti. Velika žalost se je je lotila; iskala pa je pomoči pri najvikšem tolažniku ; kleče pred njegovimi nogami je zalita se solzami ga prosila, naj ji ohrani zaklad, ki gaje njemu posvetila. Obernila se je tudi h kraljici devic, ki ji je bila dana za mater. In Jezus in Marija sta jo potolažila in zopet dala mir njenemu sercu. Zdaj je bila pokojna in polna zaupanja v varstvo božje.—
Ob tem času je hodila Elizabeta nekolikrat na božji pot. Dvakrat je šla v Erfurt, po številu in lepoti svojih pobožnih spomini' kov sloveče mesto, ki je bilo v sredi deržav njenega moža, dasi-ravno je spadalo pod nadškofijo mogoško. Tam sije izvolila stanovanje v samostanu spokornih sester ter prebila več dni v sveti samoti. Odhajaje pa jim je pustila priprosti kozarček, ki ga je rabi' ia pri jedi, in ki se časti tam še dandanašnji ko spomin na njeno dobroto in ponižnost.
Tudi dom svojih prednikov od materine strani je šla obiskat ob tem času, grad Andehs, ki je stal na neki višavi blizu planini ki delijo Bavarsko od Tirolov. Ta stari sloveči grad je bil mejni grof Henrik Isterski, drugi ujec Elizabetin, spremenil v benediktinski samostan, sloveč pozneje po nekaterih izmej najdragoceniših re-
— 215 —
likvij vsega kerščanstva in po mnogih čudežih, ki so se po njih godili. Elizabeta se je htela sè svojo pričujočuostjo vdeležiti pobožne stanove, ki je imela za vselej h časti biti njeni rodovini. Z višave te svete gore je mogla gledati lepo deželo Bavarsko, bogato tedaj dvojne lepote, natore in vere, vso posejano z imenitnimi samostani enimi skritimi v naročju starih gozdov, drugimi, ki so se ogledovali v čistih, mirnih jezerih tistega kraja, vsemi kerščanske omiko središči, ki só imela še mnogo stoletji nedotekljivo svetišče bi-znanstvu, milo in varno pribežališče dušam željnim miru in mo-ktve, ter ponujati neomejeno gostoljubnost romarjem, ki so hodili P° tej veliki cesti iz severnih kraljestev h grobom svetih apostelj-n°v. Kolikokrat so počivali pogledi Elizabetini tudi na tem veliča-8tnem tirolskem pogorju, ki sluti za njim vsako katoliško serce ve-Selja trepetaje Rim in Italijo! Ne včdeč se je imela vdeležiti češnja, ki je obdajalo te lepe kraje. Pod goro je na njeno molitev Začel izvirati studenec tako močan, da se nigdar ne vsuši niti v naJ bolj suhih letih in ima verhu tega tudi različne zdravilne mo-Tudi je prinesla na ta kraj, ki je prešel iz varstva njene rodovine v varstvo Boga vsegamogočnega, sladak in ginljiv spomin nje-De§a zakonskega življenja, ki ga je v svoji priproščini darovala no-VeWu ženinu svoje duše. To je bila njena poročna obleka, ki jo je k^ela ta dan, ko je stopila v zakonsko zvezo sè svojim tolikanj lju-Hienini Ludovikom. Položila jo je na aitar ter ob enem darovala Vodovnikom majhin srebern križec, ki so bile vdelane vvanj relikvije °d orodja terpljeuja Kristusovega, iu še več drugih reči, ki so ji ^de mile in ljube.—
Malo let bo preteklo in ime te mlade vdove, ki jo vidimo ko P°nižno romarioo prinašati svoje darove svetišču, ki se tu začenja, *° ime bo napolnilo kerščanski svet sè svojo slavo in roka namečka Kristusovega je bo zapisala v zapisnik svetnikov božjih. Ali 8e homo čudili torej, ako so od tedaj že darovi te svetnice častili Se ho neprecenljivi sveti ostanki in ako tudi dandanašnji, dasiravno 8<Masi temni in viharni, ljudstvo priprosto in verno še vedno pri-aJa častit jih in poljubljat sè spoštljivo ljubeznijo?
20.	poglavje.
Rako je ljuba sveta Elizabeta kosti svojega predragega soproga prejela iti kako so jih pokopali v Rajnhardzbrunu.
Komaj je bila došla Elizabeta nazaj v Bottenštajn, kar pride klanec škofov poklicat jo k njemu v Bamberk, da bi tam spreje-
— 216 —
la ostanke svojega soproga, ki so jih prinesli vitezi turingijski, ko so se vernili s križanske poti.
V resnici, orožni tovariši deželnega grofa so bili pokopali Lu-dovika, kaker smo videli, v Otrantu, ter so se odpravili potem proti Siriji, da izpolnijo svojo obljubo. Nekateri iz mej njih, ki so mogli priti v Jeruzalem, so tam molili in darove dali v njegov namen, kaker jih je prosil na smertni postelji. Nazaj grede pa so šli zopet v Otrant, da bi seboj vzeli ostanke gospodarja svojega. Izkopali so jih in našli njegove kosti bele bolj ko sneg, kar je bilo tisti čas znamenje, da je mož neoskrunjeno ohranil zvestobo svoji ženi. Te častitljive ostanke so položili v dragoceno trugo, ki so jo deli na konja, in tako so se odpravili proti domovini. Pred trugo šo dali nositi ko znamenje pobožnosti svoje in vdanosti do svojega gospodarja velik srebern križ olepšan z dragimi kameni. Po vseh mestih, kjer so prenočevali, so postavili trugo v cerkev ter skerbe-li, da so pri njej čuli redovniki ali drugi pobožni ljudje, ki so celo noč peli bilje in druge molitve. Zjutraj niso odešli, preden niso dali brati sveto mašo in darovali svoje dari. Bodi si cerkev škofij' ska ali samostanska, vsaki so pustili škerlat, ki je bil pogernjen čez trugo, da bi se cena obernila za dušo ranjcega. Kar so ljudje pomnili, ni bilo še tako slovesnega pogreba.
Tako so šli skozi celo Italijo in južno Nemčijo. Ko so prisl' blizu Bamberka, naznanijo svoj prihod škofu, knezu tega mesta. Škof hitro pošlje po Elizabeto v Bottenštajn. Ob enem vkaže vsem g°' spodom in častnikom svojega dvora, naj se pripravijo, da jo bodo sprejeli z dobrohotnim sočutjem, ter jo obdajali in varovali mej žalostnim obredom juteršnjega dne, ako bi jo znale moči zapuščati-Škof sam je šel potem naproti merliču sè vso svojo duhovščino, 1 redovniki raznih samostanov, ki so bili v mestu, in sè šolsko mia' dino, in za njim je šla neizmerna množica. Tudi mnogi grofje gospodje iz okolice so se pridružili sprevodu, ki se je vernil sè žalostnim petjem mej zvonjenjem vseh zvonov škofijskega mesta ter spremljal predrage kosti noter v slovečo škofijsko cerkev, kjer sle P°' čivali že.prej trupli svetega Henrika, cesarja, in svete Kunigunde-Celo noč potem so se notri pele bilje.
Drugo jutro peljejo Elizabeto k tem dragim ostankom; spre"1' Ijali ste jo Guda in Izentruda. Ko stopi k mertvaškemu odrih odpro trugo, da vidi kosti svojega soproga. Kolika bolečina, praV| neki pobožen pisavec, kolika bolečina in ljubezen je bila tedaj v njenem sercu, to more vedeti samo tisti, ki vidi v serca vsot»
— 217 —
človeškim otrokom. Vsa britkost pervih trenotkov, ko je zvedela svojo nesrečo, se je ponovila v njeni duši ; vcrgla se je na to kosti in poljubila jih z neizrekljivo ljubeznijo; solze so ji kar lile iz °či in občutki so jo lomili tako nevsmiljeno, da so škof in gospodje, ki so bili vpričo pri tem britkem nastopu, mislili, da jo morajo odpeljati od truge. Ali ona se je spomnila na Boga in hitro se ji je pogrnila navadna moč. ^Zahvaljujem se ti, Gospod," tako pravi, „za-to ker si blagovolil vslišati svojo služabnico in izpolniti mi neizmer-110 željo, ki sem jo imela, da bi videla ostanke svojega ljubega, ki Je bil tudi tvoj ljubi. Zahvaljujem se ti, ker si tako vsmiljeno potolažil mojo žalostno in poterto dušo. Ou se ti je bil daroval sam Sebe in jaz sem ti ga bila tudi darovala, da bi šel branit tvojo sveto zemljo, in jaz se ne kesam zastran te daritve, dasiravno sem ga ljubila iz vseh moči svojega serca. Ti veš, o moj Bog! kako Sem ljubila tega moža, ki je tebe tako ljubil; ti veš, da bi bila tisočkrat rajši ko vse veselje tega sveta njega imela pri sebi, ako ki bila dovolila tvoja dobrota; ti veš, da bi bila rada živela ž njim Cfilo svoje življenje v siroščiui, on vbožec in jaz vbožica, in berača ž njim od vrat do vrat po celem svetu, samo da bi bila imela to srečo, da bi bila ž njim vkup, ako bi bil dovolil ti, o moj ®°g! Zdaj pa izročam njega in samo sebe tvoji sveti volji; ne hte-kt bi odkupiti njegovega življenja niti za en sam las na svoji gla-vb ako ne bi bila tvoja volja, o moj Bog!“
To je bil poslednji krik premagane natore, poslednji zdihljej Pozemeljske ljubezni, ko je vgašala v tem dvajsetletnem sercu pod ttriuom ljubezni nebeške.
Ko je izgovorila te besede, si je obrisala solze in molče ode-^a- Zunaj gre sest v neko s travo zaraščeno ogradico, ki je bila Pri cerkvi, ter pošlje prosit turiugijske gospode, ki so prinesli ko-st> njenega moža, da bi prišli tje k ujej. Ko so se bližali, vstane Ponižno, da jim izkaže čast, ter jih prosi, naj bi sedli poleg njena favo, ker se ne čuti zadosti krepko, da bi mogla stati. Nato jim j® Pripovedovala dolgo z veliko pohlevnostjo; prosila jih v imenu “Ožjem in Jezusa Kristusa, naj branijo njene vboge otroke ter jim °do varihi ; povedala jim je, kako nevsmiljeno sta ravnala ž njimi ^ ^ njo deželna grofa Henrik in Konrad in koliko siroščino so v Ajzenahu. Tudi škof je poterdil, kar je povedala se posvetoval z vitezi natanko, kako bi se dala po-Pr&viti krivica, ki se je storila vdovi in sirotam njih gospodarja. Teta jeza je zgrabila plemenite romarje, ko so zvedeli nepravice
£urah terpeti Elizabeta, ter
— 218 —
proti deželni grofinji. Izrekli so slovesno, da jo še zmirom spoznavajo za svojo gospo in vladavko ter jo bodo branili pred vsemi in vsakim. Mej njimi je bil pervi plemeniti in zvesti gospod iz Varile, sin tistega, ki je pred 16 leti pripeljal iz grada ogerskih kraljev njo, ki je zdaj pred njimi stala ko vdova, izdana in zatirana; domislil se je brez dvojbé na prisego, ki jo je prisegel njegov oče kralju Andreju, da bo varoval in branil njegovo hčer. On in orožni tovariši njegovi so prosili torej škofa, naj jim zaupa to plemenito in nesrečno družino, da jo popeljejo nazaj v Turiugijo ob enem z ostanki deželnega grofa Ludovika; prisegli so, da ji pridobe vso in popolno pravico. Zagotovljen po njih obljubah in njih imenu ko hrabrih vitezev, ki so si je ptidobili ali pomnožili na križanskem potu, se je škof vdal, ter jim izročil svojo varovanko; da bi jim bil kaj povedal o svojem namenu, da jo vdrugič omoži, ne kaže. Ko je opravil on sam slovesno čeruo mašo za ranjcega, ki je htelo biti pri nji celo mesto, ter je velikodušno poravnal vse iztroške svo-rih gostov, kar so bili v Bamberku, potem jih je pustil proti Tu-iugiji ter ob onem ž njimi Elizabeto z otroci njenimi. Žalostni sprevod se odpravi na pot ter zavije proti opatiji RajuhardzbrunU, kjer je hotel Ludovik pokopan biti.
Mej tem se je glas o prihodu pozeineljskih ostankov ljubljenega gospodarja razširil po Turingiji ter globoko pretresel celo deželo. Ne ie knegiuja Sofija, mati Ludovikova, in brata njegova Henrik in Konrad so hiteli v Rajuhardzbrun, da bi ga sprejeli, temuč vsi grofje in gospodje, plemenitaštvo cele dežele, zlasti pa vbogo ljudstvo, ki je je ta knez tolikauj ljubil in tako krepko branil-Neizmerna množica, sestavljena iz bogatih in vbozih, meščanov iu kmetov, moških in ženskih, se je zbrala v Itajuhardzbrunu, da iz' kaže poslednjo čast tistemu, ki so ga videli odhajati pred tako ma' lo časom iskat Bogu na čast pod ptujim nebom smert, ki jo je le prehitro našel. Pa še drugi vzroki so pomagali množiti shod ; opi-a' vičeno hrepenenje, da bi videli zopet križanike, ki so ušli nevarnostim svoje poti, je gnalo tja vse, ki so imeli mej njimi sorodnikom in prijateljev; naposled sočutje z Elizabeto, ki ga niso imeli p°v' sod tako malo kaker v Ajzeuahu, povesti o njeni nesreči in njenem pregnanstvu, ki so se bile razširile po deželi, želja, da bi iz' vedeli, kaj bo s to ženo tako mlado in brez obrambe, to je pripe' r ljalo tja mnogo pobožnih in sočutnih duš. Tudi nekoliko škofov in opatov se je bilo zbralo, da bi počastili plemenitega vojskovavc* svete cerkve in svetega božjega groba. Ravno tisti menihi, ki se je
— 219 —
bil poslovil od njih s toliko ljubeznijo in slutnjami, ki so se le Prehitro vresničile, oni so imeli zdaj žalostno dolžnost, izkazati mu le svete časti, ki jih hrani cerkev poslušnim otrokom svojim. Sli so Sproti njegovemu truplu z mnogimi svetovnimi duhovniki in vsem ljudstvom za sabo, pojoč psalme in duhovne pesmi, ki so jih pogosto vstavljale solze. Mertvaške molitve so se opravljale v opatijski cerkvi vpričo obejuh kneginj in obejuh mladih deželnih grofov; Pred ostanki Ludovikovimi jih je združila skupna in enako resnič-na žalost. Vse veličastvo cerkvenih obredov se je razvilo ter nadaljevalo več dni; kar je bilo pa najbolj veličastno in ginljivo, to je bilo žalovanje in jok tega dobrega ljudstva, ki je bilo ranjcemu tabo priserčno vdano. Velikodušna darila cerkvi in obile miloščine vbogim so bile naj primerniše poslednje počeščenje, ki se je izka-Zalo njemu, ki je tolikanj ljubil vboge in tako spoštoval sveto cer-bev. Njegove kosti zaperte v skrinjo so se postavile v kamniten grob. ^ ojim so hodili mnogi na božji pot. Ljubezen in hvaležnost ste kli Ludoviku priimek „Sveti“, kaker se imenuje v zgodovini, in °bilo število čudežev, k) so se godili na njegovem grobu, je opravilo to imenovanje. Sicer ga sveta cerkev ni očitno svetnikom prišla, ali vsaj to smemo po pravici reči, da je bil vreden mož letnici.
21.	poglavje.
Kaho so napravili turingijski vitezi, da se je deželni grof Henrik skesal zaradi svojega hudobnega dela in pravico storil ljubi sveti Elizabeti.
Berž ko so bile pogrebne slovesnosti končane, je opomnil go-sP°d iz Varile viteze križanike, ki so obdajali Elizabeto, dolžnosti (b) škofa bamberškega, ki so jo prevzeli glede njegove netjake. Sto-b’j° torej na stran k posvetovanju. „Zdaj“, tako pravi gospod ftu-V, »zdaj moramo pokazati zvestobo, ki smo jo prisegli naši pleniti kneginji in gospe Elizabeti, ki je prestala že toliko britko-st'; drugači se bojim, da si zaslužimo na nji večni ogenj“. Vsi so Vtaeli tako govorjenje; zakaj tedaj se niso sramovali najpogumniši ^°jaki voditi se dati misli na prihodnje življenje pri izpolnjevanju Olžnosti svojega življenja tukaj dolu. Sklenili so torej z enim gla-da precej povedo deželnemu grofu Henriku in njegovemu bra-1 bar jima gre, ter nalože to težavno poslanstvo ei'ih imena, kaker pravi zgodbopisec, so vredna,
štirim vitezem, da se ohranijo
®ev®erljivi slavi. To je bil najprej gospod Rudolf iz Varile, ve-
— 220 —
liki natakar, ki je imel govoriti v imenu vseh, ko naj izgovorniši in najbolj vdan kneginji, Ludolf iz Berštetna, Hartvik iz Herbe in Valter iz Varile, sorodnik Rudolfov. Za temi so šli vsi vitezi k mladima knežičema, ki so ju dobili pri materi njijuni, ter so ju obstopili. Gospod iz Varile se oberne h knezu Henriku ter ga n»" govori s temi besedami, ki so po pravici skerbno se zapisale v deželne letopise :
„Milostivi gospod ! prijatelji moji in vaši podložni zavezni, ki so tukaj pričujoči, so me naprosili, da bi govoril z vami v njih imenu. Mi smo slišali v Frankoniji in tukaj v Turingiji stvari tako sramotne o vašem ravnanju, da smo ostermeli, ter nas je moralo erdečica obliti nad tem, da se je v naši deželi in pri naših knezik toliko brezbožnosti našlo, toliko nezvestobe in tako pozabljenje časti in poštenja. Oj, mladi knez, kaj ste vender storili, in kedo vam jc dajal take svete ? Kaj ? vi ste zapodili sramotno iz vaših gradov in iz vaših mest, kaker zaverženo žensko, soprogo svojega brat»> vbogo vdovo zapuščeno, hčer kralja presvitlega, ki ste jo bili nasproti dolžni častiti in tolažiti ! V zaničevanje lastnega imena ste jo izdali siroščini ter pustili tavati okoli ko beračico. Mej tem ko je šel vaš brat darovat življenje iz ljubezni do Boga, ste vi okrut' no vun vergli njegove sirotice, ki bi jih bili imeli braniti in redit' z ljubeznijo in vdanostjo zvestega variha, ter jih silite, da se rnora' jo ločiti celo od matere, da lakote ne poginejo ž njo vkup ! Ali Je to vaša bratovska ljubezen ? ali vas je to učil vaš brat, ta dolu' knez, ki ne bi bil hotel tako ravnati s poslednjim svojih podlog' nih ? Ne ! surov kmet ne bi bil tako hudoben proti človeku svoj6 verste ; in vi, knez, vi ste bili tak proti bratu, mej tem ko je še* vmirat iz ljubezni do Boga ! Kako bomo nadalje zaupali v vaš° zvestobo in vašo čast ? Vi veste, da ste zavezan ko vitez varov» vdove in sirote ; pa ravnate sami tako ostudno se sirotami in vd0" vo svojega brata. Jaz vam povem odkritoserčno, to vpije h Bož11 za maščevanje !“
Kneginja Sofija je plavala v solzah, ko je slišala to le preve zaslužeuo očitanje, ki se je očitalo sinovi njenemu. Mladi knez Je osramočen pobešal glavo brez odgovora. Veliki natakar pa je Pre cej zopet poprijel besedo : „Milostivi gospod ! kaj se imate bati vboge ženske, bolne, zapuščene in obupane, same, brez prijatelj. ^ in zaveznikov v tej deželi ? Kaj bi vam bila storila ta sveta i° božua gospa, ke bi bila tudi gospodinja ostala vsem vašim gl'a vom? Kaj se bo govorilo zdaj o nas po družili deželah! Fi! p
— 221 —
fflota ! erdečica me obliva, da le mislim na to. Vedite, da ste razžalili Boga, onečastili ste vso deželo Turingijo, vničili dobro ime svoje in svoje plemenite hiše ; in bojim se, v resnici, da ne bi je-za božja težka bila nad to deželo, ako se ne spokorite, ako se ne spravite s to pobožno gospo in ne povernete sinovi svojega brata vsega, kar ste mu vzeli."
Vsi, ki so okoli stali, so stermeli nad veliko derznostjo tega Plemenitega viteza ; ali Bog se je poslužil njegovih besed, da je §enil serce, ki je že dolgo bilo nepristopno vdihovanju pravice in vsmiljenja. Mladega kneza, ki do zdaj ni žugnil besedice, so oblile solze, in jokal je dolgo preden je odgovoril ; potem je djal : „Ob-žalujem iz serca, kar sem storil; nigdar več ne bom poslušal teh, ki so mi svetovali tako delati. Vernite mi zaupanje in prijateljstvo ; rad bom storil vse, kar bo terjala moja sestra Elizabeta ; jaz vam 'tajem popolno oblast čez se glede življenja in premoženja."
Gospod iz Varile mu odgovori : „Dobro ; saj je to edini potoček, da ujdete jezi božji." — Vender se Henrik ni mogel zder-2a«, da ne bi bil pristavil po tihoma : „Ako bi moja sestra Elizabeta imela vso nemško zemljo, ne bi ji vender nič ostalo, ker bi Vse razdala iz ljubezni do Boga". Varila pa je šel berž sè svojimi °rožnimi tovariši povedat Elizabeti, kaj so opravili in oznanit ji, da koče Henrik spraviti ž njo in pravico ji verniti po vsaki ceni. *-° so govorili potem o pogodbi, ki se ima naložiti Henriku, za-b'*če Elizabeta : %Jaz nočem niti njegovih gradov, niti njegovih mest, niti njegovih zemelj, niti ničeser tega, kar bi me moglo mo-in skerbi mi delati ; ali hvaležna bi bila jako svojemu devérju, *ko bi mi hotel dati poverhu tega, kar mi gre od moje dote, toli-,°i da bi poravnala iztroške, ki jih želim storiti za zveličanje svo-jega ljubega, ki je vmerl, in za svoje." Vitezi so šli iskat nato kneza Henrika ter ga pripeljali k Elizabeti. On pride z materjo ^ bratom Konradom. Ko jo zagleda, jo prosi lepo naj mu odpusti rivico, ki jo ji je storil, ter ji pravi, da ga silno peče vest in da 1 boče dobro in zvesto poverniti. Sofija in Konrad sta združila Bv°je prošnje z njegovimi. Za ves odgovor pade Elizabeta v objetje Sv°jemu deverju ter jame jokati. Brata in kneginja Sofija jokajo ž in pogumni vojaki niso mogli zaderžavati solz o pogledu na . 50 ginljivo prikazen in o spominu na sladkega, ljubega kneza, ki bil skupna vez cele te družine, ki so ga pa izgubili za vselej. Zavarovale so se tudi pravice otrokom Elizabetinim, zlasti kavice mladega deželuega kneza Hermana, nje pervorojenca, po-
— 222 —
stavnega dediča grofij Turingije in Hesije, katerih vlada je imela, dokler ne doraste, ostati starišemu stricu, deželnemu grofu Henriku. Vse te naredbe so bile kmalu doveršene ; vitezi križaniki so se potem razšli na svoje gradove; Elizabeta, kaker njeni'otroci, pa so se napotili skupaj se Sofijo in deželnima grofoma Henrikom in Konradom nazaj na Vartburk.
Humilj Bizinjanski in Benigen iz Kunea.
V	papeževi palači Vatikanu pred svetim očetom Leonom XHI-so se v nedeljo 27. sušca slovesno brali trije dekreti svete skupščine za obrede, katerih dva se tičeta reda frančiškanskega. Pervi pravi, da se more varno prejti k razglašenju častitljivega služabnika božjega Humilja Bizinjanskega, laika manjših bratov refor-matov, za zveličanega; drugi pa poterjuje n a d n ava d n« čednosti častitljivega Benigna iz Kunea, mašnika ravno tega reda. Vpričo so bili pri tej slovesnosti mej drugimi imenitnimi osebami kardinali Monako-La-Valletta, Bilio, Panebjanko, in general našeg* reda, prečastiti P. Bernardin Portogruarski, ki so z lepimi besedami izrekli dolžno hvalo svetemu očetu papežu. S temi dekreti ime' novana častitljiva služabnika božja sicer še nista razglašena za zveličana, ali reč je tako daleč dognana, da se to^ zlasti glede pef' vega v kratkem more zgoditi. Tretji dekret je bil, da se varu0 za svetnika okliče zveličani Janez Kerstnik De-Rossi, kanonik pr* sv. Mariji v Kozmedinu.
-------------------
Pavel Dešvanden.
V	Stansu v Švajci je vmerl 26. svečana letošnjega leta el0' veči, po imenu in prelepih podobah gotovo tudi mnogim naši01 bravcem znani malar Pavel fon Dešvanden. Se vso pravico, tak° piše „Sv. Frančiška list,“ se imenuje ta vmetalnik „apostelj ^8' rijin“ ; ničeser namreč ni njegova roka tako prijetnega in ljube2” njivega vstvarila kaker Marijo, kraljico angeljev. Ni ga mende evropskega naroda, ki ne bi imel podob Dešvandnovih; cel# * Ameriki in Indiji se nahajajo. Keder je imel narediti kako ve°° sliko, kaker n. pr. čudovito vnebovzetje Marijino za slovečo roma1* sko cerkev v Ajnzidelnu, je Dešvanden tri dni prej popolnoma P°'
— 223 —
svetil molitvi in vsak dan prejel sveto obhajilo. Zato so njegove podobe tolikanj ljubeznjive. Mnogemu otroku svetega Frančiška pa bodo, ako ima tudi le majhine posnetke na papirju, gotovo še ljubše, ako povemo, da je bil ta pobožni vmetalnik goreč ud tretjega reda in naročnik „Sv. Frančiška lista.“
Besede svetega opominjevanja
blaženega očeta Frančiška vsem svojim bratom.
XIV.
„Blager se vbogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo.“ (Mat. 5, 3.) Dosti je takih, ki se mude z molitvijo ter s priter-govanjem in krotitvijo mnogo prizadevajo telesu, ki se pa hitro spotikajo in znemirjajo nad eno samo besedo, ki vidijo, da dela krivico njih telesu, ali nad kako rečjo, ki se jim vzame. Ti niso resnično vbogi v duhu, zakaj kedor je resnično vbog v duhu, ta sebe sovraži in ljubi druge, ki ga po licu tolčejo.
XV.
„Blager se mirnim, ker bodo otroci božji imenovani." (Mat. °i 10.) Resnično mirni so tisti, ki pri vsem, kar terpijo na tem 8Vetu zavoljo ljubezni Gospoda našega Jezusa Kristusa, mir ohrani0 v duhu in telesu.
XVI.
„Blager se njim, ki so čistega serca, ker bodo Boga gledali." (Mat. 5; 8.) Resnično čistega serca so tisti, ki zaničujejo pozemelj-8ke reči, ter nebeških iščejo, in kateri nigdar ne nehajo s čištim Sei’°em in duhom častiti in gledati Gospoda Boga, živega in resnega.
Priporočilo.
Kaker je znano našim bravcem, ima obhajati 5. dan tega eaeca vpervič vesoljna katoliška cerkev god svetega Cirila in f e*°da, slovenskih aposteljnov, ki sta pred tisoč leti našim oče-oznanjevala sveto vero Kristusovo ter v domačem jeziku jih .*** Častiti Boga. Mnogo odličnih mož duhovnega kaker svetov-gu stanu iz mej vseh katoliških rodov slovenskih je namenilo se klim, da Uu
tamkaj praznujejo ta veseli god ter se zahvalijo v ime-
Vseh Slovenov svetemu očetu papežu Leonu XIII., ki so sè
— 224 —
znano okrožnico tako posebno čast izkazali slovenskima blagovestnikoma in ob enem celemu našemu narodu. Mi, ki nismo mogli na tako daljno popotovanje, prosimo Boga, da bi dal slovenskim romarjem srečno pot in dober opravek, ter si prizadevajmo doma ta častitljivi god vredno obhajati z molitvijo in drugimi dobrim' deli. Molimo zlasti, da bi Bog na prošnjo naših svetih aposteljnov poživil, pokrepčal, vterdil in vdomačil sveto vero in svojo službo in češČenje mej katoliškimi Sloveni; ločene brate pa, Ruse, Ból-garje iu Serbe, kmalu pripeljal nazaj v naročje svete katoliške cerkve. Kar se tiče drugih dobrih del, priporočamo zlasti milo' ščino za misijone, posebno za tiste, ki so mej ločenimi Sloveni nft Bolgarskem. — Zapovedan praznik za zdaj svetega Cirila in Metoda god sicer ne bo ; spodobi pa se vender, da ga obhajajo vsi Sloveni s posebno slovesnostjo.
Nove knjige.
V flkatoliški bukvami" v Ljubljani (stolni terg štev. 6)66 dobivajo sledeče nove knjige :	. J
1.	Kruh nebeški ali bukve za moljenje in češčenje pre' svetega resnega telesa. To je molitvena knjiga, ki zadostuje vsem n9' vadnim potrebam, zraven pa je še posebno pripravna za ude bratovščine če-ščenja presv. rešnega telesa. Velja na pol v usenju 70 kr., vsa v usenju #» kr., se zlatim obrezkom 1 gld.
2.	Razlaganje sv. rožnega venca za vse dni meseca maja, 2 dodatkom navadnih molitev, d e ve t d ne vni ce, tridnevnice i# nekterih pesmi. Ta šmarnična knjiga se lahko rabi ko molitvenik in z* poduk in premišljevanje vsaki čas. Velja v pol platnu 75 kr., v pol usenj9 80 kr., vsa v usenju 95 kr., se zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr.
3.	Sveto leto. Ta knjižica obsega v 1. oddelku kratek poduk o svete® letu, molitve pri cerkvenem obiskovanju in okrožno pismo sv. očeta Leona XIM s katerim so napovedali to sveto leto; v 2. oddelku pa ima poduk glede odpustkov sploh in posameznih posebe ter mnogo molitev, ki so z odpustki obdarovane. Majhina knjižica je, pa ponuja mnogo • neprecenljivih zakladov, k* ; si jih more pridobiti pobožen katoličan vsak dan, tudi ko bo minilo sveto le*0. Velja v lepem zavitku 20 kr., vezana 35. kr.
Vse tri knjige so po obsegu in splošni vabljivosti za verno ljudstvo vsega priporočila vredne.

Pri tej priliki z veseljem priporočamo našim bravcem tudi Bkatolišk9 bu kvarno" samo; po nji se morejo narpčati ne le molitevne, temuč tu® katere koli druge poštene knjige v domačem in ptujih jezikih. To bukva190 je osnovala družba slovenskih rodoljubov, katere podpirajmo že zato, ker S9 domačini, zlasti pa zato, ker jim ne gre za časno bogastvo, amP9 za višje namene, če bo imela bukvama sčasoma kak znamenit dotypeb obljubljajo, da se bo obračal po okoliščinah in potrebi v podporo kake doDr®1; katoliške reči. —