AMERIŠKI MR-1 KIRJIPORAGA-I JO MUSSOUMJU Ameriška posojila pomagajo Mussolini ju vzdržati fašizem v Italiji. — Druga cokla je pa torijska britanska vlada. Washington, D. C. — Gaeta-no Salvemini, bivši profesor na univerzi v Florenci, je obçlrèa-val v Washingtonu predavanje o fašizmu. Dejal je, da tvorijo ameriški bankirji, ki poaujejo denar za fašistovske institucije in fašistovskim biznismanom Italiji, in britska torijska vlada, največjo zapreko, da se italijansko jjudstvo ie zdavnej ni osvobodilo fašizma. Salvemini je obtožil Mussoli-sija, da so njegova gospodarska poročila tako zveriženg, da ne zaslužijo argumenta. Naglasil je, da Italija veliko bolj počasi okreva od ran, ki jih je prizadela svetovna vojna, odkar so črnosrajčniki marširali v Rim. Opomnil je svoje poslušalce, da pod fašističnim režimom korakata dostikrat skupaj plen in čast v bratskem objemu. Imenoval je pet svojih prijateljov, ki so sedeli v parlamentu in so bili umorjeni. Najfprvo so umorili Matteotija, na tp Amendola in za njima druge tri. Največja sramota je ta, je menil Salvemini, da je bilo na tisoče pogumnih in inteligentnih ljudi — moških in ženskih — prisiljenih, da so sprejeli laž za resnico in da morajo molčati o tej laži, da niso sami in njih otroci oropani sredatev za Življenje. Sprejeta je bila resolucija, ki jo je predložil Jas Egan, zastopnik novinarske službe Ameriške delavske federacije. Fašistovski agitatorji so v Združenih državah na delu, da preprečijo italijanskim podanikom postati ameriški državljani. Resolucija zahteva, da vlada podvzame korake proti tem sovražnikom fašistovskim elementom, in izreka želje, da italijanska ljudstvo kmalu izvojuje izgubljeno svobodo, dasiravno je zdaj fašizem dobro utrjen, a zgodi se lahko da se strmoglavi ravnotako hitro in nepričatovano kot ruski carizem. Shodu je predsedoval Charles Edward Russell. Vprašanja* ki «<> bila stavljena Salvemini ju, »o pojasnila, da je po njegovem mnenju kralj Victor Emanuel "jetnik, ki nima značaja, da brani ljudsko ustavo". V teku govora je večkrat izrekel svarilo, da ' italijansko ljudstvo ne bo plačalo dolga, ki s" kh napravili fašisti, ko se osvobodi fašizma. Povdaril je, da 1m> italijansko ljudstvo posto-Mo tako, ker je tujezemski ka-P'tafe posebno ameriški, povzročil. < krznarski podjetniki priznali desno krilo, ne da bi jih vprašali, kakšnih mislih so. Odbor Ameriške delavske federacije, kateremu je bila Izročena kontrola nad unijo krznarskih delavcev, je dal štirinajst dni časa, da se vsi krznamki delavci registrirajo pri njem. Odborniki fevega krila, ki so bili izključeni iz unije krznarskih delavcev, opravljajo še vedno odbornlška funkcije, pri tem pa trdijo, da desno krilo ne more dobiti delavcev, ki bi dokonča-vali obleke. Ben Gold, vodja levoga krila, izjavlja, ako bodo delavci odstavljeni, ker se niso registrirali pri odboru ameriške delavske federacije, da bodo sledile stavke. Ta izjava pomeni, da se prič-no delavci bojevati sami mod sabo. Moskva In Pariz pobotana glede delcev? Sov joti bodo baje plačevali 14 milijonov dolarjev letno ln dali bodo Franciji Izključno koncealjo na olje v Kavkazljl. Pariz, 7. apr, — Listi poročajo, da sta zunanji minister Brl-and in sovjetski komisar zunanjih zadev Clčerin podpisala protokol glede fundiranja ruskih carističnlb dolgov v Franciji. Vest, ki nI uradno potrjens, se glasi, da fma protokol sledeče glavne točke: Sovjetska Unija bo plačevala Franciji Ittno 70 milijonov zlatih frankov ($14.000,000), rs-zen tega bo dala Francozom Iz-ključno koncesijo za izkoriščanje oljnih vrelcev Grozni v Kav-ksziji, če Francijs takoj podeli sov jet om eno milijardo zlatih frankov v industrijskih kreditih. _ * Delavel V Angliji mogoie ltetavkaje Velike priprave za ofenzivo proti namravanemu zakonu zoper generalni Itrajk. Ixmdon, 7. apr. — Delavci v Angliji zavihsvsjo rokave In se pripravljajo zs ljut naskok n« protišt rs j kov/io predlogo, ki bo nedvomno »prejeta v torljskem Cangtsolin udri v sovjetsko poslaništvo Kitajci, Rusi in Američani aretirani v ruskem poslaništvu v Pekingu,' Veliko ogorčenje v Moskvi. Diplomatje velesil slutijo vihsr. Velika Britanija ima gotovo prste zraven; torijska banda deluje na vse načine, da provocira vojno v Kitaju. ftangaj, 7. spr. angleški vojaški Moskva, 7, apr. — Sovjetska oficijelna Časnikarska sgentu-ra Tass poroča, da sovjetska vlada še ni prejela uradnega poročila o vlomu v sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Prvo vost o tem dogodku je |>oslala ltou-ter jeva agentura. V moskovskih krogih je zavladalo veliko ogorčenje, ampak oficijelni komentar 'je zadržan, dokler ne pride poročilo od poslaništva. Peking. 7. kpr. — Maršal Cangtaolin, mandžurskli diktator, je včeraj poslal krdelo oboroženih vojakov, ki so vpadli v prostore ruskega sovjetskega poslaništva. Vojaki so s« mudili v poslaništvu več ur, prema-tali vse stvari in aretirali 36 Kitajcev, 16 Rusov in dva Američana; vse te osebe, med katerimi je tudi nekaj žensk, so bile v poslaništvu, oziroms v bližnjih poslopjih, ki spadajo k poslaništvu, ob času vpada. Vojaki so odnesli mnogo listin in drugih stvari. Aretirana Američana sta Wilbur Burton in irirs. Mildred Mitchell Iz San Francisca. Oba sta v zvezi s publikacijami, ki jih diktator Cangtsolin smatra za "velelzdajniška". Sovjetski diplomatski uradniki so takoj Izjavili, da Je Cangtsolin izvršil sovrašnl čin in sovjetska Rusija bo nedvom no zahtevala od njega zadoščenje. Mnenje sovjetskih uradnikov Je tudi, da Čantgsolin ni tega storil sam na svojo pest. Najbrž ima Velika Britanija svoje prste zrsven. Angleži bi radi na vsak način zapletli Msn-džurce v vojno s sovjeti, naksr bi lahko forsirsli intervencijo velesil na Kitajskem. Da jo bil vpad v poslaništvo mednarodna imperljallstlčna zarota, dokazuje to, ker so brit-ske in smeriške čete pomagsle Cangtsolinovim vojakom. Drugi doku*i diplomatski zbor v Pekingu je dal Cangtsolinu dovoljenje zs "preiskavo" sovjetskega poslaništva. Cangtsolin se je obrnil na predsednkia diplomatskega zbora, holandske-ga poslanika Oudendijks, ds mu zbor dovoli "preiskati" sovjet. sko poslaništvo pod pretvezo, da ima on dokaze, ds je v poslaništvu zbirališče kantonskih revolucionarjev in kitajskih komunistov, ki delajo priprav« za revolucijo v Pekingu. Posla ništvo se nahsjs zraven brit-skih |M>*!an!ških prostorov In nasproti ameriškega ter holand-skega poslaništva. l)ve«to!skl. Na transport so naložili tu-^angtsolinovlh vojakov Je udr- dl nekaj težkih topov za "pro-lo v prostore, istočasno pa je I lekcijo ameriških- življenj" na zunaj stala četa angleških voja-' Kitajskem, kov, očividno strašeča vhode, na drugi strani ceste je pa stala četa ameriških pomorščakov. Cangtsolin je po končanem vlomu objavil poročilo, v katerem trdi, da je našel v sovjetskem poslaništvu glavni stan kitajske komunistične stranke, V katerem Je bilo H5 kitajskih komunistov in mod temi tudi LitaČao, tajnik stranke, Dalje poroča, da so vojaki zasegli velik kup listin, tiskovin, piska-tov, rdečih zastav in večjo zalogo orožja ter streliva. Diktator grozi, da bodo vsi aretirani Kitajci eksekutirsni. Burton in mrs. Mitcheli sta bila poslana v Tientsin v območje ameriškega konzularnega sodišča. Obtožena sta, da sta v službi revolucl-joparne kuomintangske vlade. Diplomatje velesil pričakujejo akcije sovjetske Unije, is tegu razloga svetujejo svojim rojakom na Kitajskem, naj ne potujejo v Sibirijo. Diktator Cangtsolin je dal včeraj obglavlti generala Pišu-čena, ki je poveljeval severnjaškim četam v Sangaju. General je bil obglavljen zato, ker je izpraznil ftangaj brez boja s Ksntonci. — Tukajšnji poveljniki sa penijo srda radi uspešne revo-ludjonarne propagande med in dijskiml vojaki, ki so Jih An gležl privlekli iz Indije zs pobi Janje Kitajcov. Med kitajskimi revolucionarji Je mnogo Indijcev, ki zdaj vročo sgitirajo med svojimi rojaki v britski vojaški uniformi. Dosegli so že toliko, ds je mnogo Indijskih vojakov dezertiralo In oden Indijski čsst-nik je bil umorjen. Včeraj Je britska policija aretirala sodem Indijskih dezerterjev, katere bodo nodvomno ustrelili. V Csngši Je v teku protiame-riško gibanje radi bombardiranja Nankinga. Kitajski delavci pri Standard Oil kfftnpaniji so ziistavkall In bojkotlrsll ameriško blago. ftangaj, 7. apr. — Kkaekutiva kitajske ljudske stranke (kuo-mintang) Je včeraj brzojavlla Iz llankova generalu Ciang Kajše-ku, naj gre v Nanklng In nadaljuje vojaške operacije proti severnjakom. Kajšeku je naročeno, da no sprejme nikakršne komunikacije od iniperijalistov, Kan IMego, Csllf. — ftestl regiment mornarske |>ehote se je v sredo vkrcal na paruik "Men-derson," ki odpluje proti Kitaj- Delavčeve dividende MKT A IIK KG K It PONOVNO IZVOIJK-NA. r» delavrev ubitih pri razstrel bi v oljni čistilnici. N Milwaukee, Wis. Meta Berger, soproga aoelal 1st U liega kori-— Igrealmka Bergerja, Je bila v to- — Petnajst de-1 rok ponovno Izvoljena za pred-1 ubitih in s»dodJetnikov, Oni trdijo, ds Je unija obljubila de-Isti skoii eno leto za dvanajst dolsrjsv dnevni mezde, Odvetnik unije pa pravi, da Jo taka trditev smešna, kajti v pogodbi nI zapisan čas, kdaj ta IHigodbs glede mezde poteče, Podjetnikom Je bilo povedano le ustmeno, da bo pogodba trajala eno leto od meseca Junija 1020. Nekateri iiodjstniki so podpisa* li pogodbo kasitejo, drugI so pa še na nepriporočljivi listi. Kden izmed teh podjetnikov je Izgubil pravico do pogodbe z unijo, ker je na flana unije nameril samokres. liil je poxvan vočkrst na unijo, du razloži, zakaj Je nameril samokres na unijskega delavca, p* se nI zglasil. In tako ga je unija črtala na priporočljivi listi. Unija je obvestila podjetnike dn«» 15. marca t. l„ da stopi koncem meseca v veljsvo $14 dnevne mezde. Sodnljska prepoved ju datirana z dne 81* man a Predsedniku Paul Kami-nerju je pa bila uročens šele v soboto dne 2. aprila o polnoči, ko so se stavkarjl že registrirali/ Stavka Je pričela v (»ondeljek dne 4. aprila, odgovor je pa bilo treba dati dne A. aprila. Zdaj pa odvetnik zahteva več časa ZS odgovor. Dnevniki groze s aretacijami. To je tak položsj, kl so gs ustvarili podjetniki s svojo trmoglavostjo. Ceste UK«dne sa motoriste. * Chicago. 7. apr, — Ceste, ki vodijo v Michigan in Wiaconsin iz Chicaga, so sedaj v najbolj. S#m stanju, kakor poročajo cestni komisarji Afitirajte PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I \si NINA HI/A I NHKE NARODNE PODPORNE JKDNOTE _ - ------------ Rokopisi m no vraéajo dln>ns drtave (izven Chicago) 9*M> nn loto, $2.60 za pol letn in «1.26 ss tri meeeee; Chieago in Cleoro 96A0 nn Uto, u pol Iota. flAS »a trl mosoco. ia m laoaeaMtvo fSSO. Nsslov sa vae, kar i«a atik a lktoau -PROSVETA" 2657-51 So. Lawndala Atonas. Ckieag», Mínele. -THE ENLIGHTENMENT' Organ of tko Slovene National Bonaflt SeeWty. < Owned bj tko «Wva— MaUeoal Beaaflt Stdsty. Advertiaiag ratoa on agreement, i mied StaU-s (exrept Chicago) and Canada $6.00 par Subscription: r; Chicago >fl^, sr>d foraign ^ntri^>00 ^ fear. MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Datum v oklepaju n. pr. (Mar. 11-1927) polag vaftega imana na naalova pomeni, da ram i« s tam dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo prav da ae ram ae natavi Uat. ' STARE IN OBRABLJENE FRAZE O NEZGODAH SE VEDNO VLEČEJO. Ali je v premogovnikih mogoče drugače kot na morju? Tudi v premogovnikih nastajajo nesreče s strašnim in groznim učinkom. Po več sto rudarjev je hkratu ubitih. Ubila jih je eksplozija! Po vsaki taki nezgodi zastokajo kapitalistični dnevniki, obžalujejo ponesrečene rudarje in njih svojce in končno povedo, da se nezgoda ni dala preprečiti, ali pa izrečejo, da je nezgodo povzročil rudar ki je bil od eksplozije ubit, in logično ne more več govoriti. Vsaka večja nezgoda se pa danes da preprečiti, kar dokazuje silna razstrelba v premogovniku pri Ehren-fieldu. V tem premogovniku se je dogodila silna eksplozija, ki jo je bilo občutiti v večmiljskem okrožju. V prvih vesteh, ki so dosegle Chicago, je bilo poročano, da je bilo ubitih v eksploziji do pet sto rudarjev. Drugo jutro so pa listi poročali, da so bili ubiti le štiri rudarji. Ljudje, ki so to čitali, so strmeli, ker vesti niso povedale, zakaj je bilo število ubitih rudarjev tako majhno, ko so prejšnji dan vsi listi poročali, da je okoli pet sto rudarjev mrtvih. .Ljudje so mislili, da listi lažejo in da hočejo suhe iz mani Po ugodni zimi. Fly Creek, N. Y. — Precej ae zanimam za dopise v Prosveti, med katerimi pa redko vidim, kako piamo iz naše naselbine. Ugodno zimo smo imeli letos, ceste vedno odprte za kare in zdaj vae kaže, da je te ¿ss oranja. Gospodinje že giedamo, kje bomo zrahljsle gredice za prvo solato. Ako bo tsko vreme še naprej, bomo preobložene z delom, kakor pač vsako leto. ' Največ »e tu pečamo z mlekarstvom. Tu ata namreč dve mlekarni, katerih ena pripada organizaciji farmarjev, druga ps js privatna. Pečamo ae tudi a kokošjerejo, pri čemur je precej prihranka. Polegtega pa se zopet veselimo "petelinčkov in putk", ki bodo zopet tako debeli, da jih lizika ne bo mogla peljati. Brez truda pač ni kruliš. Trdo ae je treba lotiti de-a, posebno čez zimo, in le na ta nslin se ni treba bati, da farmarju ne odneate živali veter ko jih izpusti na pašnik. Nekdo obžaluje, da je sam, k ms Fordovo liziko. Kaj pa če >i se priporočil fatru Kazimiru On zdaj pobira komišen od grehov in mu mogoče lahko pomaga. Pozdrive. — G. Trinkaus. prekriti število ubitih rudarjev. Sele po nekaj dneh se je izvedelo, zakaj se ni eksplozija v dotičnem rudniku izpremenila v veliko tragedijo za rudarje in njih svojce. Rudnik je bil unijski. Tla v premogovniku so bila potresena s skalnatim (granitnipi) prahom in premogovnik je bil opremljen z dobrim sistemom ventilacije. Ko so otrgani vozovi butnili z veliko silo in tako vzdignili prah, se je s premogovnim prahom vzdignil tudi skalnati prah. Nastala je eksplozija. Skalnati prah je napravil steno skalnatega prahu proti notranjosti premogovnika; premogov prah, ki je veliko laglji je pa splaval proti izhodu rudnika, kamor ga je vlekel zračni tok, ki ga je povzročala ventilacija. In tako je eksplozija udarila le po glavnem hodniku, ni zadela rudarjev, ki so delali zadaj za eksplozijo ali pa v prostorih, pred katerimi je skalnati prah napravil zastor. Zaradi tega so bili ubiti samo štirje rudarji. Ako bi ne bilo teh varnostnih naprav, bi bila eksplozija udarila na vse kraje, kajti eksplozija bi sproti dvigala premogov prah, bilo bi tako, kakor če bi kdo nasul smodnika v dobro zaprt prostor in ga na to zažgal. Kjer ho rudarji organizirani, tam je življenska varnost rudarjev veliko večja, kakor v premogovnikih, v katerih rudarji niso organizirani, kajti organizirani rudarji imajo moč, da pisilijo premogovniške podjetnike, da uvedejo varnostne naprave, medtem ko neorganizirani rudarji nimajo nobene. Tudi o premogovniških podjetnikih se lahko reče, da do danes ni bil kaznovan noben premogovniški podjetnik, ker se ji> v njegovem premogovniku zaradi zanemarje-nja varnostnih naprav dogodila eksplozija s strahovitim učinkom. To kar smo povedali o brodolastnikih in premogovniških podjetnikih velja tudi za druge podjetnike. Ako bi bila povsod v industriji priznana delavska strokovna organizacija, bi industrija zahtevala vsako leto veliko manj človeških zivljt-n. Strokovno organizirani delavci l>i zahtevali, du podjetniki uvedejo varnostne naprave, Medtem ko neorganizirani delavci nimajo najmanj moči, da prisilijo podjetnike opremiti svoja podjetj varnostnimi napravami. Delavska strokovna organizacija ne izboljša le mezde in »krajša delavnega časa, ampak skrbi tudi za delavčevo zdravje in ga varuje v podjetju pred nezgodami, ki nastanejo zaradi podjetnikove malomarnosti. Poročila iz Detroita. Detroit, Mich. — S prvim aprilom se je uatavilo delo vaeh organiziranih premogoko-pih mehkega premoga. Bitka »e bo bila na življenje in smrt, kakor kaže. Umljivo je, ker na» je tukaj veliko premogar ev, katere je Lewisova taktika pognsla za drugim delom, da s strshom pričakujemo izid boja. Ce ta velikanska organizacija podleže v boju, bo to hud uda ,rec za vse delavstvo Združenih držav. , Nasprotniki razpolagajo j ogromnimi sredstvi, ker on. imajo boga v podobi $ na svoji strani in tudi vse kapitalistično časopisje trobi v njih rog. Zato je naloga delavstva, da jim damo moralno in materi-Jalno pomoč. Da bo hud boj, o tem ni dvoma, ker kapitalisti in njih oprode že poročajo, da lahko zdrobe U./M. W. of A., kadar hočejo in to prvič po tolikih letih obstanka. Daleč nas pripeljal je mr. Lewis — nazadnje bo ostal general brez armade. , Upamo pa, da se kaj takega ne zgodi! Pokažimo, da delavstvo ima še hrbtenico, katera se ne ukloni kapitalistični diktaturi, ker drugače žalostna nam majka. Tu v Detroitu že občutimo pest kapitalista. Po veliki brezposelnosti od zadnje jeseni se je pred mesecem dni obrat ne koliko izboljšal, vendar če človek sodi po vrstah, ki čakajo vsak» dan pred tovarnami za delo, dobi utis, da jih je na stotine za vsak prazen prostor. Zato so pa tudi razmere zelo slabe, ne dela se nikjer s polno paro in delavce že zopet odstav-Ijajo. Ford že čez eno leto ne u-službuje več novih ljudi, še stare odstavlja, dela večinoma le po 3 dni na teden, kar veliko pomeni, ker pravijo, da vsaki peti človek v Detroitu živi posredno ali neposredno od Forda. Plače trgajo vsepovsod, da se že po ttftc na uro ne more dobiti delo. Zivljenske potrebščine so pa skoraj zmiraj dražje in tudi stanarina se ni dosti znižala, vkljub slabim razmeram. Premogarji že prihajajo tu sem za delom ali so razočarani, ko vidijo dolge vrste čakajočih pred vsako kaj večjo tovarno. . . v Detroit ne svetujem niko- najmanjše j mur ' Lruštvsnih in političnih rsz-mor ne bom omenjal, ker te se itak večkrat prtmlevajo. Omenjam samo, da se socijalisti in komunisti včasih malo sporeče-mo, vendar pa kadar se gre za dobro stvar, smo vsi enega mnenja. To je pokazal zadnji žalostni Ako zagovorniki odprte delavnice trdijo, da se ne- ; Vi,HM,-i°ljih1 T preprečiti, ker nastajajo po! slučaj! Bratu Fredu Hribarju. »"'«JI volji, ali po krivili delavcev, tedaj dokazujejo pod- društva "Daljnogled" št. J a rih delajo strokovno organizirani delavci da'6,H s N v 1 in tu h* da število iPzgod v industrij omeiiti na nam.in. 4t' 128 8* .s; V' z - * omejiti na neznatno šte- vilce ¡n da odgovornost za nezgode pada na pod jetnike, * pusti vš? ker zanemarjajo varnostne naprave v industriji ali pa v "Uro* najemajo za nevarna dela nei^učene delavce, ki ne pozna- ** 2-' jo nevarnosti, ki preže nanjo. tudi društva umrla soproga po 14 dnevai bolezni, xa-mu 1 mladoletne otroke starosti od S do 7 let. Umr-marca in pokopali smo j«> -4. marca na Holy Cross 1 Ccmentery. Pokojnica je bila stara šele 28 let. Bevež je Vsd obupan ob tej izgubi drage soproge, potem ps le v materijalnih stiskah. PrÜel je namreč iz Bryanta, Okla., pred enim letom in pol. Kakor je znano, je tam Crowe Coal Co. pričela odprto delavni so in ao sto prof$ntneži pričeli skebati. On pa ni hotel tega imena nositi. Prosil me je, naj se tem potom zahvalim vsem, ki so ml stali ob strani v žalostnem času. Naj iskrene jša zahvala za vse usluge in denarno pomoč, če-«ar ne bo nikdar pozabil. Posebno se zahvali bratu Jok Klančniku. tajniku društva "Daljnogled" št. 518 S. N. P. J. in bratu Louisu Strosbergerju, zastopniku Narodnega doma, ker sta mu pomagala in šla na roko v vseh ozirih in posebno pripomogla do prav lepega pogreba in obilne udeležbe. Za-hvalf se tudi soprogam oi>eh imenovanih, ker sta skrbeli za otroke, da vsaj v tej dobi žalosti niso čutili bridke izgube. Končno se zahvali mrs. Mary Korp, materi soproge, ki je pri-Sla iz Bryanta, Okla., in mu pri pomoala, da so ubogi otroci i dobrih rokah. Toraj še enkrat prav lepa hvala vsem. Tako končam ta žalostni dopis, morda poročam drugikrat kaj bolj veselega. — A. Steffler. JAVNA GOVORNICA Glasori članov & N. P. J. in čitateljev "Prosvete". minja prepričanja po vetru, kakor dela "Nekdo". Takega človeka jaz apoštujem, pa naj pripada h kskoršnjjcoli stranki. Ta "Nekdo" je tudi rekel, da sem jaz njegovo "babo" (to ni moj izraz) napadel, ko je šla za božič v cerkev. Tudi to je laž, kajti o tem do sedaj jaz še ni- Najvsčji pajac pokopan. Obljubil sem, da poročam J Mko je bilo ubitih pri ^ Chicagu. Samot1 M —„„ v, w — _ z £'asotnicami. ^ česar vedel" nisem in mTtudi nič|^eV€l\Je žel P° Politične ¿JJJ ne briga. Ce še ne motim, sem Poraž«n i« bil tako^daiH PETEK, 8. APRILA tAKKOMET S že nekoč povedal mnenje o ti- 8mrdl Novi župan ni meni nji stih, kateri hodijo v cerkev, p1 delavca ne bo nič boljše Člani S. N. P. J. imajo po pra- Mi ni« »labše. Vzlic temu viiih to zajamčeno, torej lahko mi dobro zdi, da je oča ¿J gredo v cerkev, kadar hočejo. Mobil po grbi. CikaAki volilci Brat F. L. mi je tudi rekel, po večini morda še tako daleč j da je poslal protest na A. 8., ka- luno, da ne vedo kdaj je dan J terega pa niso priobčili, ker je kdaj je noč, toliko pa le Vedi sumil, da nekdo piše pod njigo- da nočejo župana, ki ^ vai-,vim naslovom. Rekel je, da so po tleh pred evropskimi karS mu samo odgovorili v listnici nali in jim poljubuje prste 7.7 uredništva, da nima on nič pri so ga brcnili tia i tistih prispevkih. Sodim tudi | - ° - kamor "P* Stavka v W. Va. se širi. Frum, W. Va. — Boj rudarjev se je razširil po celi severni West Virginiji. Neunijski rudarji so se pridružili v stavki, ko je U. M. W. pozvala rudarje na stavko, katera traja že cela tri leta. Na 1. aprila.je bil shod v Scott Runu, v dvorani Dallas. Obiskan je bil dokaj številno, sploh se lahko reče, da še nikoli ni bilo. toliko ljudstva na shoda v te mmestu. Govorniki so bili iz Michigans, organizatorja Willy Gans in Van Bjttner, organizator za West Virginijo. Ako bodo rudarji složni, bo zmaga gotova. Torej rudarji, proč od West Virginije, ker tukaj ni drugega dela kakor stavkoka-Ško,. Delati pod nabito puško pa je zadnje delo na svetu. Proti delavstvu najbolj zagrizena družba Brady Warner je stavkokazila cela tri leta » pomočjo karabink. Na 1. aprila pa je njen rov Osage lepo počival. Družba je vse rove razsvetlila z električnimi luči, da je svetlo kakor v sredi Pitts-burgha. — Poročevalec. Smrt mlade matere. Detroit, Michigan. — Ni še dolgo, kar sem opisala delavske razmere v tem mestu. Te so še vedno kakor so bile. Zdaj pa x>m poročala o žalostni nesreči, ki je zadela Freda Hribarja. Ne-izbirčna smrt je pokosila živ-jenje njegovi mladi ženi ravno na 21. marca zjutraj ob devetih n pol. Pokojnica je bila stara šele 23 let. Bolna je bila samo 14 dni in je morala umreti v strašnih mukah. Draga Mary! Spomlad je tebe vzela in te v črno zemljo dela. Spomladanske ptičice naj prepevajo okrog gomile in cvetlice sveže bodo tvoj grob odele. Tudi solnce naj na grob ti sije, čeprav ti zibelka ni tekla v palači. Mary je zapustila žalostnega soproga in tri otročičke v starosti öd 4 do 7 let, ki jo bodo težko pogrešali. Malčkom ni bilo dano. da bi še dalje uživali materinsko ljubezen. Nobeno srce pa ni tako mehko kakor materino in nobeno oko tako prijazno lakor materino. Tudi Mariji ni >ilo dano, da bi**«» še veselila med svojimi malimi, katere je nad vse ljubila. Pokojnica ni bila še dolgo tu, >a vendar je imela že dosti prijateljev in znancev, ki so ji pomagali za časa bolezni in njenim dragim lajšali bridke ure. Kot njena prijateljica se zahvaljujem vsem, ki so darovali vence in izkazali naklonjenost. Dragi Mary pa bodi ohranjen blag spomin, žalostnemu soprogu in otročičkom ter njeni materi, bratom in sestram izre-kani globoko sožalje. — Anna !9srisaer. potem, da mora biti resnica, dal "Nekdo" piše na njegov naslov, ker uredništvo A. S. tako na vdolgo razlaga uredniško tajnost ravno v tisti številki kot br. F. L. To mislim, da ni vredno ra-| di ene štorMje, četudi bi prinesla dva, ne samo enega. Zdi1 se mi, da se je tista štorklja | zvalila v glavi urednika A. S. Pač pa sodim, da daje pogum "Nekomu", ker če bi mu pisal pismo, lahko pride v neprave roke, ker ne ve, kam bi pisal. In >če bi urednik A. S. vedel, koliko I dotični ljubi njegov list, bi mu ne dal prostora. Če pa bo še kaj rogovilil v javnost, bom povedal, kdo hoče druge prati. Pohvalil se je, da zna lepo potipati [ druge, da se podpišejo. Prosim, da se v bodoče tudi on ne pozabi, I drugače bo javnost vedela, da ni nič drugega kot obrekovalec. —| Frank Žagar. ProMMeija is sis po-sladice Nemoralnoet med mladino in o-1 troci se pojavUa v veé krajih. | Slučaj v IIHnoisu. Ali ste naročeni na dnev-nik "ProfTeto"? troj Hrti Nisem pravega sumil. • Terre Haute, Indiana. — Brat S. G. naj ml oprosti, če sem njega sumil, da piše v "A. S." pod naslovom "Nekdo". Da sem ga sumil je vzrok, ker je on naročnik na "A. S." in ker je on hujskal proti meni ter šel ce)o tako daleč, da je gospodarja, kjer sem na stanovanju, pregovarjal, naj mi odpove, da bom na ulici gladu poginil. Ha! Ha! Obdolžil me je tudi, da sem ga ovadil, da prodaja prepovedano pijačo, ker pa ni res. Saj ga niti obiskat niso prišli; če bi ga bili, potem bi se šele lahko prepričal, kdo ga je naznanil. Ampak on je hotel mene naslikati kot ogleduha, ki stika okoli samo zato da ga kdo dobi in naznani. Radi vsega tega ga ne morem imeti za tako zelo nedolžnega. Končno mi pa tudi na misel ni prišlo, da bi bil v naselbini kdo, ki gre pisat in obre-kovat na naslov in ime drugega. Brat Skrt pravi, da je strahopetec dotični, ki se ne podpiše Pravi, da ne bo prej miroval dokler ga ne izsledi. Vprašanje je, če ga bo tudi v javnosti iz dal, ko ga izsledi. Priliko iz slediti ga ima vsekakor boljšo nego jaz. Tudi dokaze ima rokah, da jih pokaže na pravem mestu. To diši tudi po grožnji Tudi za onega "nekoga" moram povedati, zakaj ga sumim Ko so mi povedali, da piše in se poslužuje imena in naslova F S., sem ga šel vprašat, če je resnica. Odgovoril je: Kdo ti je to povedal. Povedati nisem hotel, videl pa sem, kako je bi razburjen in je spreminjal barvo, Tudi v oči mi ni pogledal Nato je šel k bratu F. L. in mu rekel, da sem ga jaz napadel. (Vprašanje Še ni napad.) Nekega dne so mi povedali, da je napisal dva prispevka. In res sta prišla v javnost v A. S. Teden pozneje so mi rekli, da je napisal še ene^a.,. ^iiao lagali. Imam veliko dokazov in vzrokov,da sem upravičen sumiti. Nekdo (zaenkrat zamolčim ime) je tudi rekel, da so enega "ruk-nili" iz jednote in da bodo še enega. Sodim, da misli mene. Kako so ga "ruknili" in kako so nekomu drugemu rekli, da ga bomo, povem enkrat pozneje. Zanimivega materijala, katerega je obljubil, da napiše o meni v A. S. mislim, da zaenkrat ne bo, kar mi je v resnici žal. Kar je začel, naj bi končal. Dopisnik pravi, da zagovarja vero tistega, ki je učil ljubiti se med seboj. No. obenem pa priobči članek, kako bo jiajal po zobeh. On bi vseeno moral vedeti, kaj se spodobi v listu in ka/ ne. Nič drugega ta "Nekdo" noče kakor da bi jaz molčal. To pa bom takrat, kadar mi dokaže, ilk sem v zmoti, ne prej. Da bodo čitatelji Prosvete vedeli, kdo se jezi in kaj vse pri obči A. S., prilagam iz tega frančiškanskega lista izrezek, ki se glasi: Mfca sds j t« t (Prispevek.) — — Najnre*. da sc na račun drugih ne spodobi ¿¡tati listov. Da se ne-doline člane jednote nobenih stvari doliKi ne sme. Da se po rdeil flikl drugih napadati ne um«. Da se Um, kjer ne s(bi. praskati no splača. Da •e po zobeh dobi. če se mirne ljudi, napada. Da je med rdečkarji in sicer med katere spada Mica, največ nazadnjakov. Da pametni in res dostojni ljudje, ki imajo kaj soli v Rlavl, svoje bliftnje v miru puste in jih ne napadajo, kakor to dela Mica po nase Silni. Da je najbolj nazadnjaški bebec tisU, ki druge ■ nazad-njaki zmerja. Vse to Mica zdaj vel Ce bo pa svoj jezik «e naprej stegala in obrekovala poAtene ljudi, se jI zna zgoditi, da Ji bo prizadeti poskrbel brezplačne jerperge. — Nekdo iz T. H.. Ind." Kar ukazuje mi, kaj smem in kaj ne smem. Vsak pameten ______ človek ve, kar se sme in kaj ne.lžav so že in še pošiljajo večje le nevednež ali norec tega ne ve. vsote v U namen, da pokažejo Med te pa štejem tudi dopisnika I socialisti sveta, kaj mislijo v A. S. Tresi se, urednik Žarko-1 krutem ravnanju fašiatov a so^ meta kajti tudi n.te ae je sprs- cialisti. - Matteotti je bil MTJ!--- vil. Uredniku A. S. priporočam, mučeniški način umorjen od fsJdni 80 18 M ^ da ga nažene na Pisano polje, i *i«tovske tolpe v Italiji, ko je bil ^ ^ n»0*0**' dl * kjer bo pasel Cernetove krave !<*ržavni poslanec italijanskega v°Uenje is ples ■•af — na "junk pile". e e » Vsssls Micka poje. (Včeraj je pomotoma izostalo.] Oh, cenjeni moj Zarkomet, # novica dobra zate spet! * Od naših vrlih pečlaric, spekle poln koš so potic. Zdaj kujejo banket —. ah, to bo luštno spet, pa ne za tebe, Zarkomet, pri njih si ti proklet. Ta dan bo velik dan; vesel bo vsak kristjan. Sto patrov je povabljenih, potic je sto pripravljenih. Iz naših pečlaric rodi se klub devic Marijinih! To bodo rigale, in z brado migale! Tako bodo pihale, tako bodo kihale: "Prisegam gospod kapucin, nič več vina iz rozin!" Gospod jim pa poreče: "Jaz rad obiram pleče. Dolžnost je vas, devic, da dosti še napečete potic!" Vesela Micka iz West Parka, C e e e Burja pride. V stari domovini je bilo v» Ottawa, lil, 7. apr. — Posledice prohibicijftjp kažejo vsepovsod, posebno pa med mladino. Resnica je, ds mladina prejšnje generacije ni pila niti polovice toliko, kot pije sedaj. Ne samo za vero in cesarja, tukaj je p mladina, pač pa tudi otroci od vse za Narodni dom. Ali nit štirinajstega leta naprej. To se napredek? Nekaterim se dozde je še posebno pokazalo, ko so va, da burja piha, pa se motijfl prišle na dan lepe m čednfe stvs- Pihala pa bo sčasoma in močnol ri v ls Salle okraju v Illinoisu Takrat ravno prav pride, kpoi te dni. Državni uradniki so prišli kapce, spakce male, virček mi snuje ie; po dolini in krivi« sled celi verigi nemoralnosti, ki urno teče, zliva se. Takrat dol je v zvezi s pijačo. Butlegarstvo bro posveti. - Burjosledec, > cvete v tem okraju kot malo kje. chj Dekleta stara komaj štirinajsti , « , let so bila zapletena v razne orgije z dečki par let Btarejiimi. Nemoralne partije se prirejajo vsak teden. Pijače je seveda vlstu čitam, da so "zajčje orgij» izobilju; ta jih naredi divje in ce" precej denarja požrle. Ti v takem razpoloženju počnejo, ni nič čudnega. Dobre orgij ta kar bi pod drugimi okolščinami I stanejo goldinar. Počen kravj [zvonec dobiš za groš. Skrhal Suha roba. Dragi Žarkomet! V nekem prav gotovo ne. Dekleta so mirno pripovedo-lpodpeški pipec, s katerim ope vala policiji svoje razuzdano rira zvonec, stane komaj življenje, ki so ga doživele z mladeniči. Delinkventnost med otroci in mladino sploh pripisujejo uradniki direktno prohibi škemu zakonu. krajcarja. Cheap stuff!—Henrj • V Jožetov god. Iz Barbertona: Naš Jože > obhajal svoj • god. Bila pt > smola. Sicer je smolač ne« svojo kosmato dušo v »poved nico, a preden je drugi dan z* vžil Živega Boga, ga je pohopfr jo v Matteottijev skM fe radi butiegan**! 1 greha. Tako je naš Jože god» Nizozemski h avstrijski delavci prispeva- Ffolandski socialisti so doeedaj vä1 V ie]eznem kurnik" * za 500" capakov. Taka je H že poslali t» $5,000. $2,400, avatrijski |Curih, Švica. — Delavci iz raznih držav prispevajo v sklad za Matteottijev spomenik, ki gs postavijo socialisti na Dunaju._______„________| Najbolj se pa za stvar zanimajo Idil i? Ali jo bomo * oljem P» nizozemski in avstrijski socisii- škropili, nedolžne tsm pobili. * "o doaedaj že po- krivičnih pa svetnik* nsredili >" |2'400' »vstrijaki pa $5,000. jih po božje molili?, - Siroms* tuina novica.—Opazovalec «mo lačev. • e e e Viva Cristo Rey—pumf- Kaj bomo ps z Mehiko nare| Socialisti iz škandinavakih dr-L¡ je|. K. T. S Pias v islá. V Novi vasi J* Poreču so plesali v šoli. I**** v šolskih P^ v—« Krave J «'«"BI posianec italijanskega T"* * T-. • «t rad in pomagal mesiti tisto kravjo i Parlamenta, v katerem je razga- atorih. Ples ss je vršil in oin Ijal Muaaolinijeva početja. Ker «mejo v današnjih časih K Povedati tudi moram, kaj mi- *a je Musaolini sbal, da ga po-1 *vov*ti plesom. Z moralne polnoma razkrinka, ga je dal u- ni i« slabo, pa tudi s podpirajte *í,rn ° F- L- katerega toliko .¡hujskajo proti meni. Je veren, ^ • ampsk znsčajen. On ne apre- moriti. Morilci so bili seveda pri obravnavi oproščeni. ker so šolski zgradbi veliko škode vili * PETEK, 8. APRILA. Politični pregled po Jugoslaviji I! GOSLOVANSKI PARLA. ■Í^B MENT. (Izvirno Prog veti.) L » •» " ' v Mvv/|yi ajnivciU i. Ker je obtožba "narodnega krožju caruje anarhija, brez kmečkega kluba" (Radié) proti vladje, tatvina, rabojniàtvo in notranjemu ministru Maksimo- politični uboji. Ce je okoli pre-viéu (nazvan puškino kopito) z stolice tako, potem si lahko mi-glasovi klerikalcev in radikalov slimo, kako je šele v Macedoni-zavrnjena, je vložila demokrat- ji, kjer se vrše neprestano k*. ska zajednica (samostalci in vava s preganjanja. Ne min« muslimani) novo obtožbo, ki se dan, da ne bi bil kak predstav-mora razpravljati 4. aprila in ki nik opozicije v teh krajih umor-jo je podpisalo 50 poslancev, jen. Ker je iz te obtožbe razvidno kako nasilna je notranja politi ka v SHS prinaSamo glavne toč ke te obtožnice po originalnem tekstu Druga obtožba proti Maksi moviču v parlamentu obsega 88 tipkanih strani. Prinašamo samo glavne misli te obtožnice: Maksimovič je kot notranji minister postopal skrajno, ne- marno, površno in celo zlovoljno val> da je dobiI ¿ežko* ranoTpre v izvrševanju svoje dolžnost kot • šef tako važne državna* uprave , . ' . .. , je pa le priznal, da seje ranil 0„ je trpel in nastavlja v svo- Mm 2 name ipm resoru uradnike brez mo- __. . -t, ' . K ^ a^ihin šolskih kvalifikacij. S ^ i* takim uradniškim aparatom, ne-. • V™'* U«»begal. sposobnim in svojo oblast zlo- ** nepojasnjeno. kako je končala ta njegova na- sposobnim rablja j očim, je uvedena v deželi nezakonitost, proti kateri letijo pritožbe od vseh strani. Tisk o tem manj piše, ker je svoboda tiska omejena. S takim u radškim aparatom je «vršil Ma ksimovič troje volitve. Nasilne parlamentarne volit ve leta 1925. Pri teh volitvah so se razganjali shodi, zapiral predstavniki opozicije, falzifici rali zapisniki, pretresale volilne krogljice, pretepen je bil narod ni poslanik dr. Kraft in kandidat Sekolič, napaden in ranjen poslanec Moskovljevič, Pečič in sebnica, 72 let, Gabersko 21; Al. druKi- Zupan, delavka, 27 let, Loke Pri teh volitvah je bilo za- prto po naredbi ministra celokupno vodstvo H. R. S. S., Radič, Maček, Predavec, Krujevič in Košutič, ki so bili vsi narod ni poslanci. Banski stol je vse zaprte osvobodil zapora, toda policija jih je zopet zaprla v stanovanju. Stol sedmorice je dvakrat rešil, da je to nezakonito, toda policija se zato ni bri iiala. Najvišje sodišče je izreklo sodbo, a ta sodba ne velja za organe notranjega ministrstva. Teror pri občinskih volitvah leta 1926. Na vse poslaniške proteste proti nezakonitosti in terorju, je ostal minister Maksimovič ravnodušen. Sam je bil osebno navzoč, ko so policijski agenti tolkli s korobači in bokserji radikale, ki so bili nasprotniki njegove liste. Narodni poslanik Djukič je bil težko ra-,njen (»d policijskih pandurov. Narodni poslanec, ki ga brani zakonski imunitet, je obleial razmesarjen v svoji krvi in od ,tega časa je stalno v bolnici, namesto v parlamentu. Napadali je zastopnik yelikega župana izpustil, žandarja pa, ki ga je aretiral, je premestil kazensko. Iste metode pri oblastnih volitvah leta 1927. Razganjali so shode, volilcem so grozili, odstranjevali »o varuhe volilnih ^nnjic. Posebno oblasti v Bo-spi, Hercegovini in Vojvodini se odlikovali pri gaženju zagonov. Narodni poslanec Dju-movič je bil aretiran vkljub imuniteti. Vse te tri volitve «o se vršile tako, da narod prihaja do prepričanja, da zakoni I. dela proti zakonitosti Su način se ustvarja neenakost '-»vi i a nov, namesto enako* ti. je rHpiftana v 4. členu usta-I*rt*U urno do dveh vrst dr-vljanov in driavljanstva. Kdor je za vlado, — mu je vse dovoljeno, kdor ni za vlado, je Preganjan in vse pravice so mu odvzete. Štirje narodni poslanci internirajo, da v beograjskem o- Ljubezenska tragedija. Dne 19. marca so prepeljali v celjsko javno bolnico smrtno ranjenega Franca Cilenška, posestni-kovega sina iz Braslovč. Zdravnik je ugotovil na njem, da ima bodljaj z nožem naravnost v srce, vsled Česar je vsako ozdravljenje izključeno. Pri zaslišanju je Cilenšjpk sprva zatrje- piru od nekoga drugega, končno mera tako tragično. Cilenšek je kmalu podlegel svoji rani ter so ga pokopali na braslovškem pokopališču. Zgodovinar dr. Dane Gruber umrl. V Zagrebu je po dolgotrajni bolezni umrl znani zgodovinar dr. Dane Gruber, profesor zagrebške univerze v pokoju in redni član Jugoslovenske akademije znanosti in /umetnosti. Smrtna kosa v Trbovljah. U- mrli so: Marija Jenškover, za- 385; Stanko Berentin, sin rudarja, 10 mesecev, Loke 429. IZ PMMORJA Konec kozoreje na Bovškem. {ako bo plačeval siromašen bovški pastir 200 do 400 ali še več lir davka za koze. Državni davek na koze, uveden z dnem 6. pr. m. določa, da če ima kmet uri koze, mora plačati za vsako 20 lir. Novi zakon pomeni konec tozoreje na Bovškem. Borno ,ie življenje našega ljudstva po jovškem gorovju in zato odhajajo dekleta v Aleksandrijo, mo-liki pa na Vestfalsko in v rabelj-ski rudnik. Sedaj bo konec kozoreje. Od samih "čomp" prizadeti Bovčani odslej ne bodo mogli živeti. Svet tam gori, pa ni primeren za govedorejo. Caj. bo? Razkropili se bodo judje okoli po svetu. Davek je na kozo uveden seveda za celo državo in hoče menda odvrniti škodo, ki jo delajo koze v južni taliji. Na drugem koncu države pa upropasti del našega judstva. Prazgodovinski človek v Postojnski jami. V jamah postojnske kotline dosedaj ni bilo nikakega sledu q naselbinah prazgodovinskega človeka, sfič-nih onim, ki so se ugotovile v raznih jamah južnozspadnega Krasa. Jama najbližja Postojni, v kateri so ae našli ostanki iz prazgodovinske dobe, se nahaja ?ri Razdrtem ob vznožju Nanosa, katero je raziskal leta 1889 garantirajo svobode volilcem, Perko. Do zadnjega časa se je l^mveč, da se vrši volilno nasi- domnevalo, da v slavni postojn-l!jf'. pri katerem sodeluje mini- ski jami prazgodovinski človek Kter policije na čelu svojega na- ni iskal zavetja, čeprev so se v ■iloega aparata kot glavni kri- raznih presledkih našla okostja ^ raznih prepotopnih živali. Da je | To sistematično preganjanje mnogo pozneje človeška noga "rionaleev napravlja vtis, da stopila v te podzemske prostora v volilnem boju 2 tabora: nam pričajo le napisi in let-"Mastniki in ljudstvo. Oblasti, njce «j ]213 pa do 1800, ki so k» fmajo dolžnost čuvati usUvo na stenah stranale Jame "sta in zakone, vsilijo ljudstvu ta ker nami ne spoštujejo u-s,ave. Na ta način ae ustvarjajo dve fronti, dve vrsti držav-¡■•anov. Ena fronta, ljudska, se 1 za zakonitost, za pravico, dober red v državi druga ^ Skoraj po-nta državnih oblastnikov, po- ___... _ .lin„nril ^ otroka. Čeprav so okostja skoraj popolnoma pokrita z apnencem, bi bilo* vseeno težko določiti njih starost, ko bi se ne našle ravnotam čepinje prazgodovinske lončene posode. Da je posoda iz prazbodovinskih časov, nam dokazujejo okrasi iste (vdolbene vodoravne in navpične črte). Ostaja le vprašanje, iz katere prazgodovinske dobe je posoda, kar pa je težko dognati iz drobcev, ki ho se našli. Čeprav ta negotovost, oAaja le dognano. da je pračlovek iskal zavetja tudi v postojnski jami in upanje je, da nova razkritja doprinesejo novih dokazov. Fašistično barbarstvo v Cerknem. "Prosvetno društvo" opu- stošeno. Dne 19. marca so fašisti opustošili "Prosvetno društvo" v Cerknem. Okoli 1. ure popoldne so navalili, precej pijani, na Gospodarski dom, v katerem ima svoj sedež Prosvetno društvo. Vrata v društvene prostore so bila zaklenjena. Vdrli so s silo in razbili knjižnico ter knjige razmetali po sobi. Odnesli so mnogo slik, med temi sliko Prešerna, delo slikarja Subica. Odnesli so jih naktrg in tam vpričo orožnikov sežgali. Nato so. se vrnili v društvo in pričeli tam znova razgrajati. Pobili so mnogo šip. Njihov namen je bil, da zapalijo vso knjižnico. Prihiteli so člani društva in potem so prišlt še orožniki, pa seveda precej kasno, na kar so fašisti opustili svoje zločinsko početje. Razgrajali pa so še nadalje in orožniki so jih pustili lepo pri miru. Škode je okoli 5000 lir. Knjižnica je uničena, slike enako, stoli in mize so razbiti. Fašistični divjaki so napadli tudi ljudi in jim nastavljali revolverje na prsi. Navajamo zgolj dejstva. Primeren komentar si napravi naša javnost sama. ProtMekvsU režim v UM ji z ni i al j mezde delavcem Baroni kaviaka niso mogli preprečili shoda V mnogo krajih ko tovarnarji znižali mezde na polovico. Vlada zatira delavske unije in delavsko gibanje sploh. Njih poleta se ni obnenla.-—V Akronu žive ljudje, ki se ne strašijo ¿uganja baronov kavčuka. Amsterdam. — Fašistični režim v Litviji, ki je zavladal s silo zadnjega decembra in napo-ril svoje pušice Se posebno proti delavskim unijam ter delavskemu gibanju sploh, je pomo-gel tovarnarjem, da so sedaj t lahkoto znižali delavcem mezde na polovico. Tako poroča uradni list strokovnih unij "Arod-neeks" iz Litvije. Kot je že bilo poročano, so skoro vse strokovne unije prenehale funkcijonirati v Litviji, ker so si ravno tega želeli in delovali na to reakcijonarji, fašist« - klerikalci. Internacijonala strokovno organiziranega delavstva in druge delavske organizacije so sicer poslale takoj proteste na diktatorja Litvije Antona Smetona, a niso prav nič zadeli. Internacijonala je tudi poslala protest na Ligo narodov, ker je v veraajski pogodbi, da se ne sme nikjer zatirati delavske unije. Toda liga narodov je do sedaj jfce v mnogo slučajih pokazala, da nima nikakc moči ali pa da je ne mara imeti, ]>o-sebno kadar gre za delavske stvari. Sedanji fašistični režim Litviji pa niso samo zatrl delavske unije Jn liste, pač pa je tudi zabranil inozemskim delav. listom pot v deželo. Zadnji list, ki je postavljen na indeks kot nevaren vladi, je berlinski "Socialistični poročevalec." V Litviji vlada fašistični klerikalni režim, ki je nasproten delavstvu ter je za povzdigo reakcije. Akron, O.—Akronski svet za zaščito tujezemskih delavcev, ki I ga podpira Akronski centralni 'delavski svet, je sklical javen shod, da se protestira proti nameravanim zakonom za (jdtlsk prstov tujezemskih delavcev in drugih šikan. Na tem shodu so imeli nastopiti tudi dva pridigarja, neki advokat in neka klubska dama. Tik pred shodom so |m vsi štirje poslali odpoved /u sodelovanje na shodu pri gibanju aa zaščito tujezemskih delavcev. Bogati baroni kavčuka so namignili, da je bolje zanje, ako se ne mešajo v take sbvari. Ampak shod je končal vseeno z uspehom. Na shodu sla govorila dva pridigarja, en rabinec, ki se niso.dali ostrašiti ml tru-sta, tajnik lokalne delavske strokovne organizacije in organizatorje sveta za zaščito tujezemskih delavcev. Shod seoložili na krov. Tudi "Great Western" je bil parnik na lopate in je kakor "Savannah" bil tudi opremljen z jadri. Ali ta so rabili le tedaj, kudar je pihal ugoden veter, da se s tem -poveča hitrost ladje. Parnik, ki ga je /.gradila Great Western Railway Company na Angleškom, je bil lesen, 212 čevljev dolg, 35 in pol čevljev Širok in približno 16 čevljev jkhI vodo. Ta tip iiarnika je prevladoval mnogo let, dokler ni Svod John Ericson nekoliko let kasneje dokazal praktičnost vijaka. Parnik na vijake je kmalu nadomestil parnik na lopate, ko so ugotovili, da vijak omogoča hitrost in da je sploh bolj, praktičen. Združene države, ki so sprejele Rricsonovo idejo o gonitvi potom vijakov, so s tem dale jk>-vod k zgradbi takih pamikov po vsem svetu in razmahu ameriške pomorske trgovine. Prihod parnika "Great Western" ima veliko zgodovinsko važnost, kajti pred prihodom br-zih parobrodov ni bila Amerika v ožji dotiki z evropskimi Zadevami in kulturo. K<«dnl biti promet preko morja, ki Je začel z gradnjo številnih pamikov, j< razširil kulturno obzorje Ameri-kancev, jih izvlekel iz provinci, jalizma in pHvedel v krog svetovnih zadev. Bolgarski delavol obsojajo vlado ■ V /uporih so še delavci, ki ao bili vrženi vanje pred letom, n še sedaj nI bilo obravnave. Dunaj. — Dunajski "Arbeiter Zeitung" poroča, da je v bolgar ski skupščini ostro obsojal vlado Janko Sakasov, ker vlada drži v zaporih nad tisoč delavcev, brez da bi se vršllš obravnava. Večina jih Je v zaporih nad leto dni ali več in čakajo vladnega milo ka za obravnavo. Sakasov je ve teran v socialističnem gibanju na Bolgarskem. Tisoč pet sto političnih Jetni kov se nahaja v bolgarskih za porih. Primerjal Je sedanji re žlm prejšnjemu, kateremu Je načel Jeval Cankov ter dejal, da je sedanja vlada malo ali nič boljša mi prejšnje. Hodanji vladi predseduje Andrej Liairfev. Sakasov je zahteval popolno amnestijo za vse politično Jetnike. Toda kakor vse kaže, bo ta apel imel le malo ali nič miživa pri bolgarskem kralju Borisu, kateri lahko podeli amnestijo jetnikom, ker njegovi svetovalci ln ministrski predsednik so pač proti ternu načrtu, da se Izpusti nedolžne delavce na prosto. ni preplašen priznal, da je streljal, a zagovarjal se.eda je storil samo svojo dolžnost, saj je sprožil puško, ne da bi pomeril, ker je hotel samo neznanca prepoditi. Kazenski senat je upošteval obtožeiičev zagovor in ga oprostil z motivacijo, da je fant sicer re» neprevidno ravnal ter da bi miren človek ne streljal tako hitro. Toda ustreljeni je bil sam čuvaj, ki bi vsekakor moral vedeti, da mu preti nevarnost, ako se ne oglasi, je kljub temu šel s |H>tl in tudi oglasil m* ni. Vrh tega so čuvaji imeli dovoljenje, da smejo nositi puš^e in streljati ua trikratni klic "Stoji" RAZNO Propadanje Evrope. —• Neki francoski higijenik objavlja veliko in natančno sestavljeno statistiko o nazadovanju porodov v evropskih državah izza leta 1925. V tem času Je prišlo živ-Ijenje Evrope nekako v ravnotežje. Stanje 4_ega leta se smatra glede isjrodov za novo nor-malo, s katero je treba računati v novejšem Času. Statistik pravi, da danes ni več Francija tista dežela, ki je bila pred vojno znana kot dežela najbolj nazadujočih porodov, Njeno mesto zavzema švedska država. Medtem ko pride v v Franciji na tisoč prebivalcev 18.07 novorojencev, Jih pride v Švedski na isto število komaj 17.05. Temu dejstvu se je treba tembolj čuditi, ker Švedska ni ne revna, ne demoralizirana, niti degenerirana dežela, ftvedi so priznani športniki in njihovo ljudstvo ni tr|H»lo v svetovni vojni. Edini razlog nazadovanja porodov na Švedskem bi bil ta, da so je prebivalstvo polenilo in daje prednost življenski udobnosti. Kar ae same Francije tiče, treba povedati, da ne zaostaja glede števila porodov skoraj nič za Anglijo. Kmalu za njo |>a prideta Belgija in Nemčija. V nemških deželah je problem na- raščaja prav tako akuten, kakor na Francoskem. Pred 26 leti je Mežila nemška statistika na tiso* prebivalcev 36.7 otrok letno. Danes je |iadlo to število že na 20.5. Tako *e Evropa sama od sebe decimira in ustvarja neko praznoto, katero bodo v doglednem času izkoristili zdra-vejši narodi, nemara ravno toli podcenjevani Azijati. Večerne gimnazije v Berlinu. S L septembrom uvedejo v Nemčiji nov tip srednje šole. katere pomen bo v tem, du se bo |s»uk vršil zvečer. Sola bo imelu značaj gUhnazlJa in bo sprejemala samo odrasle dijake, moške in ženske, ki so prekoračili vsaj 18. leto ter so |M>duevi za-študije, katerih niso mogli ab-posleni in bi radi nadaljevali študije, katerih niso mogli nb-solvirati v svoji mladosti, V večerno gimnazijo s«« bodo sprejemali bivši ljudskošolski učenci, o katerih se bo izjavila l>osebnu izpraševalna komisija, da imajo dovolj inteligence In energije za dosego srednješolskega absolutorija v petih letih. Na toliko časa je namreč preračunan študij v teh večernih gimnazijah, kjer ae bodo poučevali poleg materščine še naslednji predmeti:, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, biologija, angleščina, latinščina ali francoščina,— Pouk st* bo vršil vsak teden od iKiiideljka do petka mi 7. do 10. zvečer. Šolsko leto se otvori 1. septembra in bo trajalo do 30, junija. Po vsakih 8 tednih |H)uka dobe učenci večerne gimnazije en teden odmora, ki bo namenjen v prvi vrsti počitku, v drugi vrsti pa telesnemu utrjevanju, Metoda večerne gimnazije bo obstojala |s>*ehno v tem, da bodo skušali nastavnlki obdelati Vse predmete z dijaki In dijakinjami na licu mesta, t. J. v šoli, in jih bodo skušali glede domačih nalog po|>olnoma razbremeniti. Seveda bo način pouka primeren starosti slušateljev lil slušatelju- ter Im> odgovarjal približno načinu predavanj na univerzah. NAROČITE 8Í KNJICtO "AMKIU8KI SLOVENCI." USODNI STREL RADI POfcA ItOV NA GORENJSKEM ' t Božična tragedija v Križsh pred »odlščrm. Ko so ae lani |*> gorenjskih; vaseh neprestano pojavljali jk>- , žari, se Je razburjeno ljudstvo' odločilo, da bodo domačijo vsako noč stražall fantje. Okrajna glavarstva so res dovolila va- j Ačanom, da smejo na svojih nočnih pohodih nositi puške in tis' tretji klic tudi streljati, če »< j ne bi ogUsil pasant, ki je naletel na strsžo. Ponoči od 24. na 25. deenn-bra Je stražil v Križah pri Tr*i-| ¿u čevljarski pomočnik Ludvik Gradišar. Ko je po Hnoči stal Od t «Hia j najvažnejši razvoj I blizu ovoj* h ifir, je opazil, kako, parobrodstva Je bila uvedba se je plazila neka senca blizu j parnih turbin, ki omogočajo ve-1 vaške |s»tl, zapustila pot In šla llko manjšo zgul*> gonilne sile proti njegovi šupi. "Stoj," Je nego običajni parni.atroj, In ra- kriknil Ludvik in dvignil puško,! ba kamenega olja kot kuriva j M senca m« je kljub t«»mu plazila mesto premoga. Te nsdsljni ns dalj*. Se enkrat Jo Ludvik predek zadnjega ¿asa Je povzru kriknil, a potem je ustrelil, Senčil še večji razvoj pomorskega ca se Je nato zgrudila. Ludvik potovanja in trgovstva. Lc, /A/U] igrajo*- vzdih ln po- —'———— I tem Je vse utihnilo, Italija In Jugoelavija k «h» verzi rata. Rim. 7. spr. —'Rimski listi, javljajo, da je Mussolini stopil' v razgovore z jugoslovanskim poslanikom ^ulHe rstif iksci je m ttuneke-jNÇiidhfir Te konver- Ksnt je prioWU in prepisa n spoznal, d« je ustrelil svojegM prijatelj« Krsmx'ts Teren s Frane* se je numritč hotel prepričati, kako Ludvik straži in ae mu je približal. Svojo neprevidnost Je plačal siromak t zacije bodo mords vodilo do spo-1 Isetnim življenjem, krogi« mu rta.\tmA glede VM*h spornih vpra-1 Je prodrla skozi arce in je takoj šanj med Italijo in J ugoolaviJo. Ogrski premijer Bet him odpotuje Jutri domov. umrl. Grsdišsr je dne pred deželno Modni)o 23. marea v Ljubi j« Ali se bodete selili? Ce Je tako, tedaj telefonirajte WABash 6000 Akó je narejiTi« zu tforkoto Tedaj lato izboljšate n plinom KAKOR hitro steno odlomili sa wliU% obvostiU* (Jhh Company. Mi bomo Rleiiuli, du s<» vam odpre plin v#vašem novem stanovanju, kadar dospele tam. Oglasite, pišite ali telefonirajte. Povejte nuni datum kedaj *<• bodel« selili. Dajte nam PKAV1 naslov vasoga novega bivališča; povejte nadstropje, apartment številko in kje luhko naš mož dobi kij u*. Zapomnita si, naA inšpektor mora lineti odprt uhod ne le do metra temveč tudi v vse solx\ da m* prepriča, da so vsi* cevi dobro pritrjene in da ni nikjer odprtine na nobenem delu plinovih priprav. Naznanit«* nam v naprej vašo nameravano s«'litev in tni bomo skrbeli, da bode plin pripravljen za vas, ko pridet«* tja. The Peoples Qas Light and Coke Company è Michigan Ave. at Adams Street • \ SVETOVNE LITERATURE Gustave Flaubert: je dvignil svetilko. Kaplje krvi Legenda o svetem Juliju ÄJ*t),az,ne in gostitelju na tla. Ko se je storil mrak, se je Julij prikazal svoji ieni. S spremenjenim glasom jI je ukazal pred-mjvspm, da mu ne sme odgovoriti .. * (Dalj«) Krvave pege so se črnile — njuni beli koži. poatelja in tla so'in mu ne "me p"bllžati, nit» bila poškropljena in celo na slo- POglsdatl ne sme nanj, temveč m,koščenega Kristuna. ki je vi-|™»k njegov ukaz ubogati ker sel nad posteljo, je špricnilo par ¡drugače bo za večno prokleta. kapelj krvi. Škrlatni odsev skozi Pogreb se je imel vršiti kakor pobarvano okno. na katerega je)prikazano na pergamentu, ki gaj^ njegft |n M prekrižali. Po va- nazaj, končno pa je izginil v gorah. III. Zapustil je domovino in prosjačil na poti za vsakdanji kruh. Svojo roko je iztegnil proti konjeniku. ki ga je srečal na poti, in pohlevno se je približal delavcem, ki so spravljali žito na polju. Drugače pa je postajal pred vhodom na grad, kjer je stal kakor prikovan, brez giblje-ja in z žalostnim obrazom. Pokoren silnemu duhu, ki mu nalagal pokorščino, je vedno pripovedoval svojo zgodbo lju dem, kateri pa so nato zbežali ravnokar posvetilo jutranje soln-j je zapustil na stolu v sobi pri ce, je osvetil krvave madeže, jih mrtvih truplih, povečal in tako čudno razsvetlil.! Zapustil ji je grad, svoje va-da se je zdela cela. soba polna kr- zale in vse posvetno blagosta-vi. Julij je stopil k truploma, si! nje, ne da bi si obdržal zase celo sebi besede in ae svoja oblačila ali sandale. Ona šepetal sam skušal prepričati samega sebe, da se moti in da kaj takega ne more biti res, pač pa da se včasih človeku samo tako resnično sanja. Končno se je pripognil in od blizu pogledal starega moža ter videl med napol zaprtimi očmi mrtvo zenico, ki je ognjeno zrla nanj. Sel je na drugo stran postelje, kjer je ležalo drugo truplo, toda obraz je bil deloma zakrit s kodri spežno sivih las. Julij je s prsti segel pod laae in dvignil glavo,, držal jo nad posteljo z iztegnjeno roko, da bi pregledal obraz, z drugo roko pa pa je ubogala po božji volji, katera je bila, da se je zločin moral zgoditi. Vedela je, da mora moliti za njegovo dušo, ker drugače bi bil pogubljen. Mrtveca sta bila slovesno pokopana v kapeli tri dni oddaljenega samostana. Menih s kapuco, ki Je zakrivala ves njegov obraz, je osamljen sledil procesiji, kajti nihče se mu ni upal približati in ga ogovoriti. In med mašo je vznak legel na tlak z obrazom dol obrnjenim in držeč obe roki od sebe. Po pogrebu so ga videli oditi na pot v gore. Večkrat se je ozrl seh, akozi katere je jezdil prej, so dobri ljudje zapirali vrata pred njim, mu pretili in ga obmetavali s kamenjem, kakorhi-tro ao ga spoznali. Bolj dobrosrčni ljudje so stavili na okna latvlce z mlekom in kakim prigrizkom in nato hitro zaprli, aamo da bi ga ne videli. Zavržen in preziran od vaako-gar se je tudi sam ločil od ljudi in ae je hranil s koreninicami in rastlinami, z divjim aadežem in z oštrigami, katere je našel na morskem bregu. Z vrha kakega griča je čestokrat zagledal veliko skupino nakopičenih atreh v dolini, a atol-pičl, mostovi in ozkimi ulicami iz katerih je prihajal mestn hrup. Polastila se ga je silna želja in ga vabila v mesto. Toda odur MARK TWAIN: MALI KLATEŽ TOM SAWYER ' Poslovenil I. Mulaček. (Dalja.) VII. POGLAVJE. Čim bolj se je trudil Tom, da bi uprl svoje misli v knjigo, tem bolj so mu uhajale okoli. In tako se je vdal na vsedenje, zdihovaje in z^r vaje v svojo usodo. Zdelo se mu je, da noče priti ura opoldanskega počitka na noben način. Ozračje je bilo neznansko mirno. Niti sapica se ni ganila. Bil je najbolj zaspan dan vseh za spanih dni. Opojno šijmenje petindvajset uče^ čih ae šolarjev je vplivslo na dušo kot čar, ki ae nahaja v šumenju bučel. Tam v boreči h solnčnih žsrkih je vzdigoval Cardiff Hill svoje mehke, zelene obronke skozi lesketajočo ko-preno vročino, pobarvane z rdečico deljave; nekoliko ptic je leno plavalo visoko v zraku; nikjer ni bilo videti ničesar živega razun nekoliko krav, pa še te so spale. Tomovo srce je hrepenelo po prostosti, pa da bi imel vsaj kaj zanimivega, . s čimer bi si preganjal strašni dolgočas. Roku mu je zlezla v žep in obraz mu je zažarel v ognju hvaležnosti. ki je bila podobna molitvi, čeravno si ni bil tega avest. Nato se je skrivoma prikazala škatljica za strelne kapice. Osvobodil je klopa ter ga položil na dolgo, zadnjo klop. 2ival je najbrže v tt»m trenutku tudi zažarela hvaležnosti, podobni molitvi, ali bila je prezgodnja; kajti ko se je hvaležno |K)dala na pot, jo je Tom z buciko obrnil ter jo prlmortf, da se je obrnila v drugo «mer. Tomov najboljši , prijatelj je sedel poleg njega in trpel prav kakor Tom; sedaj pa se je začel, kot bi Irenll, globoko in hvaležno zanimati za to zabavo. Ta najboljši prijatelj je bil Joe Harper, s katerim sta si bila cel teden za-prisežna prijatelja, ob sobotah pa sta si stala v bitkah kot Kovražnika nasproti. Joe je vzel buciko izza ovratnika suknje in začel pomagati pri vežbanju ujetnika. Zabava je postajala vsak trenutek zanimivejša. Kmalu pa se je o-glasil Tom. češ, da ovirata drug drugega in da se ne more nobeden d«xlobra igrati s klopom. Jtadi tega je položil na klop Joevo tablico in iztegnil po sredi črto od vrha do tal. " Tako torej," je rek« l. "dokler bo na tvoji strani, ga lahko ti preganjaš, ja/. ga pa pustim Pri miru; če ga pa pustiA, da uide in pride na mojo *tran, ga moraš ti pustiti pri miru toliko časa, dokler ga bom lahko zadržal, da ne zleze čez črto." "Dobro, naprej — izpusti ga." Klop je kmalu ušel T.omu in prekoračil ravnik. Jmagati a svojo buciko. pa se je na mestu ra/togotil in rekel: "Ton:, posti ga pri miru."v Rad ei gp samo malo nagnal, J«*," "Ne, gospod, to ni pravilno; pusti ga pri miru." "Presneto, saj ga ne bom močno nagnal." "Puati ga pri miru, ti rečem P "Nočem I" "Moraš — saj je na moji atrani črte." "Ti, Joe Harper, čigav pa je klop?" "Meni prav nič mar, čigav je — sedaj ae nahaja na moji strani črte in se ga ti ne smeš dotakniti." "No, jaz pa stavim, da se ga bom navzlic temu. To je moj klop in jaz bom delal ž njim, kar se bo meni ljubilo, da veš!" Silovit udarec je priletel na Tomov hrbet, duplikat pa na Joeva pleča In celi dve minuti je v veliko veselje cele šole letel prah iz obeh jopičev. Fanta ata bila preveč zatopljena v avoj prepir, da bi bila zapazila šepet, ki se je vzdignil po sobi tisti trenutek, ko je prišel učitelj po prstih po sobi in obstal za njima. Opazoval je precej časa to predstavo, predno je priapeval aam avoj delček premembe k stvari. Ko se je šola opoldne končala, je Tom pohitel k Becky Tatcherjevl in ji pošepetal na uho: "Pokrij se in naredi« kakor da greš domov, in ko prideš na vogal, izgini proč od njih, pa se obrni po ulici doli in pridi nazaj. Jaz bom šel po drugem potu in jih bom pretekel prav na tistem mestu." Tako je odšla ona z eno gručo šolarjev, on pa z drugo. Cez nekoliko čaaa sta se pa sešla na koncu atranskaga pota, in ko sta doapela do šole, sta bila čisto sama. Vsedla sta se skupaj in položila tablici predse na klop; Tom je dal Becky črtalo, držal njeno roko v svoji, jo vodil in ustvaril na ta način še eno preaenetljivo hišo. Ko je začelo pojemati zanimanje za umetnost, sta se začela razgovarjati. Tom je kar plaval v radosti. Rekel je: "Ali imaš rada podgane?" "Ne, sovražim jih!' ' "No, jaz tudi — seveda žive. V mislih pa Imam mrtve, ki jih lahko vrtim na vrvici okoli glave." "Ne, meni ni dosti za nikake podgane. Pač pa imam rada gumi za žvečenje." "Oh. ali res! Rad bi ga imel sedajle malo!" "Res? Jaz ga imam. Nekoliko časa pustim tebi žvečiti, potem mi ga pa moraš zopet vrniti." Bilo je zelo prijetno in žvečila sta gumi drug za drugim in v svoji veliki zadovoljnoetl bingljala z nogami ob klopi. "Ali si bila že kedaj v cirkusu?" Je pra- *al Tom. "Da. in moj pai>a me vzame zopet seboj, če bom pridna." "Jaz sem bil še tri ali štirikrat — B6g ve kolikokrat. Cerkev ni nič proti cirkusu. V cirkusu se godi ves čas kaj prijetnega. Jaz postanem Aaljivec v cirkusu, kadar bom velik." "Oh. ali res? To bo lepo. Tako lepo pikasti so." "Da. res je. In koliko denarja dobijo — večinoma po dolar na dan. pravi Ben Rogers. Ti, Becky, all si že bila kedaj zaročena?" "Kaj pa je tO?" "No, zaročena za poroko." "Ne." "Ali ne bi hotela biti?" "Mislim, da. Ne vem. Kako pa je to?" "Kako? No, kakor nič. Ti samo rečeš kakemu fantu, da nočeš nikoli imeti drugega kot njega, nikoli, nikoli, prav nikoli, potem ga pa poljubiš, to je vse Vsak more to storiti." "Poljubim? Temu pa poljubiti?" "Ve*, to. ve*, je zato — no. vedno tako store." "Vsi?" "No. da. vsi. ki so zaljubjeni drug v drugega. Ali »e spominjaš, kaj *em ti napiaal na tablico?" / IDelJs eribošeJM) _ ^__ ni in zverski obrasi ljudi, veliki hrup meeta in brezbrižnost njih neprizanesljivih opazk, vae to mu je ohladilo srce, da je zatrl gorečo željo. O praznikih, ko so rano zjutraj doneli zvonovi itolne cerkve in so bila ljudska irea napolnjena z radostjo, je o-pazoval prebivalce, ki so prihajali iz avojih stanovanj, plesalce os javnih trgih in pri vodnjakih, Ur veličastje palač, v katerih ao atanovali princi; ali tedaj, ko je naatopila noč, se je približal v mesto, pokukal tupatam skozi okno k dolgim mizam, pri katerih ao se zbirale družine in «o dedi na kolenih zibali deteta. Stok ae mu je iz vil iz prsi in obrnil se je proč in od bežal na-¿aj v avoja gozdna skrivališča. S hrepenenjem se je oziral po divjih žrebcih na paši. po pticah v gnezdih in po hroščih ter po cvetlicah, toda vse se je umikalo, ko ae je približal, vse se iz-begalo pred njim. Zato pa je iskal samote. Ali veter je prinesel na njegova ušesa glasove šklepetanja mrtvaških kosti; rosne kaplje so ga spominjale na potoke krvi in vsaki večer je aolnce po nebu razlilo kri, a ponoči je aanjal o zaklanju očeta in matere. ( Napravil si je oblačilo iz las, v katero ai je vpletel železne bodice. Po kolenih se je priplazil na viaoki grič, na katerem je ataJa kapela. Toda neprestano ga je gnala misel, radi katere je Izginilo vae veličastje tabernak ljev, da ni mogel dobiti utehe in bičal se je za pokoro. A. P. Čekov: Hahalihar la «ahaČ Ni ae zoperstavljal 'bogu, k je dopustil vse tQ, ali bbupava pa je pri mislih, da je izvršil ta ke zločine. Groza se ga je lotevala, ko je pomislil nase, zato pa se je podal v brezupne čine. Rešil je mrtvoudne iz ognja in otroke iz morskih valov. Toda morje ga ni hotelo ; požreti In plamen ognja ae ga niso prijeli. Čas n: olajšal njegovih muk, ki so postale tako neznosne, da je sklenil umreti. Ko se je nekega dne pripogi-bal nad vodnjakom, da bi presodil, kakd je globok, ae je pojavil na njegovi atrani stari mož. Njegova brada je bila dol ga In bela, izgledal pa je tako sjromašno, da se Julij ni mogel vzdržati solz. Tudi atari mož se je jokal oNe da bi spoznal ta obraz se ga je Julij spomnil in zazdelo se mu je, da je podoben njegovemu. Zatrepetal je, kajti spoznal je, da stoji pred njim njegov lastni oče. Takrat je opustil vsako misel na samomor. Podal se je na dolgo pot skozi veliko dežel in je prišel do zelo nevarne reke. Nevarna je bila radi močnega toka kakor tudi radi gline ob njenih gregovlh. 2e dolgo Časa si ni nihče drznil, da bi se podal čez njo. Rilec starega čolna, katerega ogrodje Je bilo zakopano v bla tu, se je pokazoval iz trstja. Ko e Julij ogledal čoln po bližje, e našel par vesel. Padlo mu je na misel, da bi žrtvoval svoje življenje za svojega bližnjega. Na bregu reke je akoži glino pričel graditi pot, s katero je o-mogočil dostop načelnika, v istem resoru ... In zdaj bom tu .. . Nu, kako pa kàj ti? Kaj ne, da si že svetnik? A? — Ne, draga duša, še . vse več! — je dejal debeluhar. Do tajnega svetnika sem jo že spravil... Dve zvezdi imam S&ršavi je mahoma ves pre-bledel in otrpnib Kmalu nato pa se mu je.lice od nasmeha široko nakremžllo. Zdelo se je, kakor da se usipijejo z njegovega obraza In iz oči iskre. Ves se je skrčil, zlezel v dve gubi in se skrivil . . . Njegovi kovčegi, zavitki in Škatlje so se stlačile in zverižile . . . Tenka in ošipljena brada njegove žene je postala še daljša. Nafanajl se je postavil po vojaško in zapel vse gumbe na svoji šolarakl uniformi — Jaz, vaša visokost... Jako mi je ljubo! Tovariš, bi rekel, zza otroških let, pa ao danea že tako visoka osebe! Hi-hi-hi . — Nu. dovolj tega! — je dejal debeluhar in nagrbančil čelo. — Čemu tak ton? Saj sva vendar tovariša od mladih nog! Zakaj, zakaj tako čaščenje? — Oprostite! . . . Kaj pa mlatite —. . . ae je zahihltal suhač in se Ae bolj upognil. — Milostno zanimanje vaše viaokoati je zame kakor blago- dejna rosa . .. To tukaj, vaše visokost, je moj sin, Nafanajl... in to žena Lujza, luteranka, tako rekoč . . . Debeluhar je mislil še nekaj odgovoriti, toda na suhačevem obrazu je bila zapisana tolika ponižnost, toliko zadovoljstva in pa grenke spoštljivosti, j da je tajnemu svetniku kar slabo prihajalo. Obrnil se je proč ter mu pomolil roko v slovo. Suhač je stisnil tri prste, se priklonil do pasu ter se zahOii-tal kakor tak Kitajec: hi-hi-hi. Žena se je nasmehnila, Nafanajl je po Vojaško udaril s petami vkup in čepioa mu je pela na tla. Vsi trije so bili prijetno izne-nadeni. , ' NA PRODAJ stropna, 2 krat _ 14-sobna hiša moderno urejena, podstrešji fftrais. Proda ae za nizko J na: 5418W 24t| I (Adv. Oglasite se Place, Cicero, 111. NJLROČMKIPOZOÏ Znamenje (March 3M92?) „ fine prekajene klo- T*ase in Sunke s cesnoyim okusom ' Velika noč m bliža In kakor po navadi bros dobre šunk« in klobas si vsilita noč; to mora biti na pais!, da se dobro pogosti Kakor so vsako leto naročila solo velika, tako pričakujem tudi lotos. Vsled toga se priporočam rojakom, da bi takoj naročili svoje potrebščine, sato da dobite o pravem času in ne bodete potem razočarani. Cene se: Klobase, šunke, meso bra kosti po 34c funt; re-berca 28c funt, in "paprika ipeh" po 40c funt ' Pošiljam od 6 funtov naprej po C. O. D. ali pa če denar pošljete s naročilom. Pišite na: joseph leskovar •10 — 14th Street. Radae. Wis Za člane s. N. P. J. stane Mladinski list samo 30 centov letno. ff* ■ bil -- Ponovit« jJ ** vam lista i Ako lista ne prejm* ustavljen, ker, Ako je vaš list sk in g. ne prejmete, jemo^ nrt^lj« ¿ded napačnega « navedite stari In novi naslov, Na« zastopniki ao vsi dn štveni tajniki in drogi zastops U» pri katerih lahko naročnino. in za pol leta pa $2.50. Qu T* J- «a pd let $1.90 in a celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Cieer za leto $6.50, pol leta $3.25, i člane $5.30. Za Evrofto stane za pol let $4.00, za vse leto pa $8.00. _ Tednik stane za Evropo $1.7 Član! doplačajo aamo 60efl poštnino. Naročnino lahko tudi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA 2657 & £awndale Are. CHICAGO. 1L& aai Agitirajte za "Prosveto' MATUA SKENDER javni notar , sa Ameriko is stari kraj 1122 E. OhiO St. Telefon CEDAR 4s72 N. & Pittsburgh, Pa. Isdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporok« in tu drup v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte, ali pridite osebno. Ali ste že začeli I agitacijo sa DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je sedaj v p« nem teka In pni'uspehi so se le pokazali. Ne bodite vi zadnji priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojeg znanca In prijatelja, da se takoj naroČi na Prosveto. Čaka ti lepa nagrada, če pošljete dve ali več obnovljenih naročnin; ali p vsaj eno novo. Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za p leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za celi letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICA vredno $2, alf pa druge knjige iz založbe "Književne matice" vrednosti $2. > » Za dve celoletni naročnini dobite lepo In debelo knjigo "AMI RIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa draga knjige v vrednosti! Vsi bratje in sestro S. N. P. J., takoj na delo za nove na n nlke! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako priljubljena vam Prosveta. Se z agitacijo dokažlte, da vam je res priljubljena da delate za njeno rasšir jen je. Naročnina je za celo leto $5, sa pol leta $2.50; za Chicago Cicero celoletno $6.50, za Evrope $8. IZPOLNITI n» ISSSflTB TA KUPON. PROSVETA, 2657 So. Lawadale Ave., Chicago, Illinois. Priloieao dobite naročalno $........... sa katere pošljite Prosveto: Niiloi ....... * * ................................. lai ....................*....«,............................. I' Nsslov ..............•.........«..,..,......,.,,,,,»,.....•..••• lae ... * .......*........«.«.....■....•»...•'.. t............. * I1 ' Nsalov ......................... • e o e e e e e i književna matica s. n. p. J. Ima v zalogi sledeča knjige! AMERIŠKI SLOVENCI—iivrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoje osne, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slo*nks-«elo poučna in lahko raz-amljiva knjiga sa učenja angleščine, s dodatkom raznih koristnih Informscij, stane samo.........................$2 00 Zakon Blofenezije—tolmači naravne zakone ln splošni • rsivoj, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro........................... Pater Malaventnra—V Kabareta zanimiva povest iz taljenja ameriških frančiškanov, In došivljaji rojaka, izvrstno apopolnjena s slikami.......... j mm i ■■ ■•■•"" Zajsdald—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki. JI." Jimmle Hlggiaa—krasns povest, U Jo js spisal sloviti smeriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek...........m...................................................... JI* Zapisnik 8. redne konvencije 8. N. P. J* 252 strani vezana, stans samo.......................................................5 "Hrbtenica*—drama v treh dejanjih s prologom to logom—mehko vezana, stans sssm.............2 "Infermatsc"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—selo priporočljiva sa člana etsne samo..20c KNJIŽEVNA MATICA 8. N. P. h 2667 8*