—iMUlllllllll 'H III' 3MB*
Uredništvo In upravništvo v Xo-pitarjevl ulici štev. 8 — Telefon uredništva štev. 50 •— Telefon «= apravr.lštva štev. 328 o=
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:	|§§
28 celo leto K 144’—
*	pol leta K 72'— lHa ^WiW
V UPRAVI STANE MESEČNO kIO'
CENE PO POSTI
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™
Kancelparagraf sprejet,
SlezijI
gjelinovič, ki se je izjavil za kancelparagraf in komunist Milojkovič, ki je bičal ustavni načrt kot nazadnjašk.
V	popoldanski seji je med drugimi govoril poslanec Jugoslov. kluba Štefan Barič, ki je žigosal kancelparagraf. Ko je hotel preči tati proglas hrvatskih strank, mu je predsednik vzel besedo in prekinil sejo za deset minut. Po odmoru je govoril posl. J. Gostinčar o zborovalni svobodi in ožigosal kancelparagraf. — Demokrat Pečic hoče govoriti kar s svoje klopi, vsled česar nastane hud nastop s predsednikom. Za Pečičem je dobil besedo poslanec župnik K1 e k 1, ki je v svojem govoru naglasil, da cerkev priznava suverenost države in bi morala pravtako tudi država priznati cerkvi njeno suverenost. Cerkev ima tudi svoj lastni kancelparagraf, ki je legalno sredstvo in zadostno jamstvo za izvrševanje cerkvenih predpisov.
Po sklepni besedi poročevalca dr. Laza Markoviča je predsednik odredil glasovanje o II. oddelku ustave. Z glasovi vladne večine so bili sprejeti vsi členi. Jugoslovanski klub in komunisti so glasovali vseskozi proti, socialisti, zemljo-radniki in dr. Trumbič so glasovali samo proti nekaterim členom. Ko se je vršilo glasovanje o kancelparagrafu, je Jugosl. klub krepko demonstriral. Proti kancelparagrafu so poleg Jugoslovanskga kluba glasovali komunisti, predsednik radikalnega kluba in deset drugih radikalcev ter dr. Trumbič.
Za kancelparagraf sta poleg samo-stojnežev in demokratov glasovala tudi oba takozvana narodna socialista: Deržič in Brandner.
Slovenski liberalizem je dosegel največji uspeh svojega življenja: kancelparagraf. Da je s tem omadeževana, prva jugoslovanska ustava, naj peče tiste, ki so prepereli in umirajoči politični skupini na njeni smrtni postelji omogočili to edino :>zmago« njenega življenja.
LDU Opole, 25. maja. (Wolff.) Brzojavna zveza z industrijskim ozemljem je še vedno nemogoča. V Klučborgu uporabljajo Poljaki metalce min. Iz Ratibora javljajo o mnogih bitkah.
LDU Berlin, 25. maja, (DunKU) »Berli-ner Tageblatt« javlja iz Vratislave: Obstaja velika nevarnost, d atudi velika mesta v industrijskem ozemlju padejo Poljakom v roko. Mislowice so Francozi izpraznili, nakar so mesto zasedli vstaši.
LDU Pariz, 26. maja. (Havas.) Razgovori državnih pisarn v Londonu, Parizu in Rimu glede ureditve gornješlezkega vprašanja se nadaljujejo. Dočim je angleški ministrski presednik Lloyd George po izbruhu upora v Gornji Šleziji zahteval, da vrhovni svet razdeli sporno ozemlje, je francoski ministrski predsednik Briand pristal
na to, da se po sklepu debate v parlamentu sestane vrhovni svet, pri čemer je bil mnenja, naj se najprej uredi tehnično vprašanje, da se bo mogla celotna zadeva rešiti v političnem in gospodarskem oziru. Merodajni francoski krogi bi želeli, da se seata-vi komite juridičnih in gospodarskih strokovnjakov, ki bi uredil gospodarsko stran tega vprašanja, dočim bi bila politična stran prepuščena vrhovnemu svetu. Glede tega doznava Agence Havas, da francoski strokovnjaki proučujejo politične detajle, ki so neobhodno potrebni, da se pride do popolne in racionelne ureditve. Z druge strani se govori, da se francoska in angleška vlada zanimata za posredovalni predlog grofa Sforze. Ni neverjetno, da bi se v lem ne sporazumeli.
Hnstrija pod huratelo eatente.
LDU Belgrad, 26. maja. (ZNU) Sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič o 16.30. Nadaljevala se je razprava o čl. 59„ ki govori o pravici razpuščanja skupščine v času kraljeve odsotnosti. Razpravljalo se je o predlogu poslanca Kostiča in tovarišev, da vlada v odsotnosti vladarja ne more razpustiti skupščine, podeljevati čine častnikom in izdajati amnestije. Minister za konstituanto dr. Trifkovič je izjavil v imenu vlade, da se vlada strinja s predlogom, v kolikor se tiče razpusta narodne skupščine. Posl. De-metrovič in Lazič sta se izrekla proti predlogu, ki sta ga zagovarjala Gjonovič in Vujičič. Predlog je bil z vladnim pritrdilom samo sprejet v tem obsegu, da se narodna skupščina ne sme razpustiti, dokler nadomešča vlada kralja. Nato se je razpravljalo
o	IV. poglavju ustave, ki govori o namestništvu. V razpravi je bil predlog poslanca Kostiča in tovarišev glede izpopolnitve čl. 62., po kateri moreta, dokler ni tretjega namestnika, ostala dva namestnika vršiti vladarske posle do prvega sklicanja narodne skupščine, ki voli tretjega namestnika, Temu predlogu sta nasprotovala poslanca dr. Laza Markovič in Vujičič in je bil predlog odklonjen. Za tem se je razpravljalo o predlogu posl. Vojislava Laziča in tovarišev, naj se v čl. 68. namesto prvega odstavka vstavi nastopni: »Kraljevi namestniki prejemajo v času izvrševanja svojih dolžnosti za ves čas mladoletnosti prestolonaslednika iz kraljeve civilne liste toliko, kolikor določi narodna skupščina pri volitvi,« Predlog je bil odklonjen. Seja se je zaključila ob 17.45. Prihodnja seja se bo naznanila pismeno.	v
LDU Pariz, 26. maja, (DunKU) Zveza narodov je dala Agence Havas objavo v nastopni komunike: Finančna komisija zveze narodov, ki je zbrana v Londonu, je bila obveščena, da sta arigleška in francoska vlada pripravljeni, sprejeti predlog glede 20 letnega roka v zadevi privilegijev, ki izhajajo iz st. germainske mirovne pogodbe. 20 let zadostuje za izvedbo sedanjega načrta za dovoljenje mednarodnega kredita. Na današnji seji je finančna komisija zveze narodov proučevala predloge avstrijske vlade o ustanovitvi avstrijskega instituta za bankovce na novi podlagi. — Nadzorstvo nad pripomočki Avstriji iz inozemstva bo izvrševala finančna komisija zveze narodov, ki bo v to svrho sestavila posebno nadzorstveno komisijo. Če bi došlo do nesporazumljenja z Avstrijo* je zadnja instanca za apelacijo finančna komisija zveze narodov. Upravo instituta za izdajanje bankovcev bi imeli v rokah pretežno Avstrijci.
'""M in Hostrija.
'tische^jP Dunai. 25. maja. (DunKU) »Poli-Hes ita|j °rresPondenz« doznava, da je da-ancheri1,ansk‘ °pravnik .Commendatore Bi-z zveznim kanclerjem dr. informj ’i	se	po^ nalogu svoje vlade
Grad^ • j° usPehih zadnjih pogajanj v iVlade fe1Qt ^ naznanil stališče italijanske agitki- atero je ta zavzela pri presojanju ®ik je ] • 2a. Priključitev k Nemčiji. Oprav-ključiteZ*aV^' ?e sedanja agitacija za prijoka V .v Vehki meri vznemirljiva. Itali-^ebiscit smatra že izvedene in one kar je , e>A*i se bodo še vršili, kot nekaj, že ti	f;Avstrijo silno škodljivo, pa naj se
blsciti izvedejo y kakršnikoli obliki.
Italijanska vlada opozarja avstrijsko vlado na dejstvo, da aliirane velesile ravno v tem odločilnem trenutku razpravljajo o kreditni pomoči Avstriji,
KRIZE MED RADIKOLCI.
Belgrad, 27. maja. (Izv.) — Radikalni
klub je imel včeraj sejo, na kateri je Pašič referiral o položaju in izjavil z ozirom na to, da se pojavlja vedno večja opozicija proti ustavi, da je pripravljen za odstop, če je klub mnenja, da je njegova oseba zapreka pri konsolidaciji. Radikalni klub mu je z večino glasov izrazil svoje zaupanje.
—	Razpravljalo se je tudi o demisiji ministra saobračaja Velizarja Jankoviča, proti kateremu se je v klubu pojavila močna struja. Ker se mu je končno posrečilo dobiti zase večino v klubu, je odstopil od svoje demisije. — Veliko nezadovoljstvo se je pojavilo ,v. klubu nad bosanskimi radi-
OGENJ V VELIKI NEMŠKI ELEKTRIČNI CENTRALI.
LDU Berlin, 26. maja. (DunKU) Listi javljajo iz Harbkeja, da gori tamkaj velikanska električna centrala, ki preskrbuje Anhalt, Braunschvveig in provincijo Sach-sen z električnim tokom. Sosednji obrati v Magdeburgu ter 150 krajev in skoro vsa kalijeva industrija je brez luči in gonilne sile, ■	'y.\	V:
Sirite ..NOVI ČAS
ogenj v njegovih žilah, kajti njen učinek je postal morebiti vsled vina, ki ga je prej pil, še bolj nenaden. Meščani, vajeni izgredov močnih razuzdancev, so se s smehljanjem in namigavanjem umikali njegovim opotekajočim korakom; mislili so seveda, da je ped vplivom bromijskega boga, ki ga niso zaman častili v Pompejih. Oni pa, ki so mu malo bolje pogledali v obraz, so osupnili vsled neznanske groze in smeh je izginil z njegovih Ustnic. Stepal je po bolj živahnih ulicah in mehanično hodeč proti Jonini hiši je prekoračil bolj zapuščeni del mesta in stopil sedaj v samotni gaj Kibele, v katerem je imel Apecid svoj pogovor z Olintom,
VL POGLAVJE.
Sestanek različnih delujočih oseb. — Re* ke, ki so navidezno ločene tekle, priteko v en zaliv.
Ker je hotel Arbak zvedeti, ali je Julija podala zločinsko pijačo njegoyemu sovraženemu tekmecu in s kakim vspehom, je sklenil, da jo obišče na njenem domu, da zadosti svoji negotovosti. V onih časih je bila navada, kakor smo že omenili, da so moški nosili izven doma pisalne pločice in pisalno pripravo (stilus), ki je bila pritrjena k pasu in katero so doma s pasom zopet odložili. S takim stilom1 je Kasij zabo-
1 Od stila (atilus) izhaja .inorabiti sedanji ila* l lijauski stiletlo.
tinral i»
Pompejih
V	,	.	PeStnina	plačana	v	gotovini.
Me v. 117.	M	Ljubljani,	petek,	27.	maja	1921.	Leto	I.
Stran 2,
>Novi Čas«, dne 27. maja 192f.
Štev. 116.
kalnimi poslanci vsled stališča, ki ga ti zavzemajo v vprašanju agrarne reforme. Govori se, da bodo ti poslanci glasovali proti celemu III. oddelku ustave. Ker so vsled tega nastale v klubu velike težkoče, je minister za agrarno reformo Uzunovič podal klubu svojo demisijo.
DEMENTIRANE VESTI O ZAROKI REGENTA ALEKSANDRA.
LDU Belgrad, 26. maja. (ZNU) Naš poslanik v Parizu dementira vse novinske vesti, da je potovanje regenta prestolonaslednika Aleksandra v zvezi z zaroko z, angleško princezinjo Mary.
JUGOSLAVIJA IN GRŠKA.
Atene, 27. maja. (Izv.] V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da je prišlo med našo in grško vlado do popolnega sporazuma glede Albanije in da dospejo albanski odposlanci v najkrajšem času v Atene, kjer se bodo vršila pogajanja.
STAVKA V EGIPTU.
LDU Kairo, 26. maja. (Reuter) Delavci v ladjedelnicah in železnicah so ustavili delo in pričeli stavkati. Boje se izbruha splošne stavke.
STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU Glasgow, 25. maja. (Reuter) Tukajšnji delavci v ladjedelnicah so jeli stavkati v znak protesta proti premogovnim transportom iz tujine. Sklenili so, da se vrnejo na delo, če se ti transporti ustavijo.
v	BOJI	NA	IRSKEM.
LDU Dublin, 26. maja. (Reuter) Močni sinfajnovski oddelki so zažgali tukajšnjo carinarnico ter obstopili goreče poslopje. Ko so prišli na lice mesta vojaki, so pričeli sinfajnovci streljati, nakar so vojaki otvo-rili nanje ogenj iz strojnic. Ko je poslopje pričelo goreti, so ženske in cariniki dobili dovoljenje, da se rešijo. Sinfajnovci so v sklenjenih vodih in z belimi ruticami v rokah zapustili poslopje. Končno so čete vojaštva naskočile goreče poslopje. Mrtogo sinfajnovcev je zgorelo, sedem je bilo ustreljenih, enajst težko ranjenih in 111 ujetih. Vojaki in stražniki pa so imeli štiri ranjene. Poslopje je pogorelo do tal.
politični dogodki.
4- Moralno breme slovenske socialistične stranke. V belgrajskem »Dnevniku« priobčuje Krsta Cicvarič o srbskem socialističnem poslancu Nedeljku Divcu simpa-4ičen, članek, ki ga zaključuje tako-le; Socialistična frakcija sama je ena najbolj simpatičnih v skupščini, dasiravno se v njeni sredi nahaja tako nesimpatičen buržujec, kakoršen je slovenski milijonar Anton Kristan, bivši minister, ki je bil že tudi preje za stranko veliko moralno breme.« Delavci so težo tega bremena pač še drugače čutili!
^Dnevni dogodki
—' Okrajno glavarstvo v Murski Soboti. Na mestu dosedanjega civilnega ko-misarijata v Murski Soboti ta Prekmurje se ustanovi prekmursko okrajno glavarstvo s sedežem v Murski Soboti. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti prične poslovati 1. junija.
— Služba uradnega zdravnika. Razpi-ssana je služba uradnega zdravnika za okrajno glavarstvo Logatec. Interesenti se opozarjajo na rapis v Uradnem listu.
— Proti smešenju državnega imena. Ministrski svet je sklenil, da se bo v bodoče najstrožje postopalo proti listom, ki smešijo državno ime.
del Cezarja v zbornici senatorjev. Arbak je vzel torej svoj pas in svoj plašč ter zapustil hišo; na svojem potu se je opiral na svojo dolgo palico, ker je bil še vedno nekoliko slaboten, akoravno je upanje in maščevalnost tekmovala z njegovo lastno zdravilno vednostjo, da mu zopet podajo njegovo naravno moč: Arbak se je napotil proti Diomedovi vili.
Krasna je mesečina v južnih krajih! V onem podnebju sledi noč tako hitro dnevu, da ne tvori mrak skoro nobenega prehoda med njima. Za en trenutek se pokaže na nebu bolj temna rdečica — na tisoče rožnatih barv na vodi — senca, na pol zmago-nosna nad dnevom, nato pa se naenkrat zasvetijo brezštevilne zvezde — mesec izide in noč je nastopila svoje kraljestvo!
Svitlo, mehko so sc razlivali mesečni žarki med starodavnim gajem, ki je bil posvečen boginji Kibeli — velika drevesa, katerih starost je presegala tradicije, so razširjala svoje dolge sence naokoli, skozi odprtine v njihovih vejah pa so svetile
I	mirne in mnogobrojne zvezde. Bela majhna kapclica v sredini gaja sredi temnih dreves je imela nekaj nepričakovanega in presenetljivega na sebi, spominjala je na namen, kateremu je bil les posvečen, — njegovo svetost in vzvišenost.
•	-	-........ (Dalje.)
— Izpraševalne komisije za državne izpite. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani je z dnem 26. majem 1921 razpustilo doslej obstoječo izpraševalno komisijo za pravosodni in državoslovni izpit v Ljubljani ter postavilo eno izpraševalno komisijo za pravosodni izpit in drugo izpraševalno komisijo za državoslovni izpit. Obenem je imenovalo pri izpraševalni koA' misiji za pravosodni izpit za predsednika dr. Janka Babnika, dvornega svetnika pri poverjeništvu za pravosodje, za podpredsednika dr. Milana Škerlja, dvornosodne-ga svetnika pri istem poverjeništvu; pri izpraševalni komisiji za državoslovni izpit za predsednika dr. Ivana Žolgerja, vseuči-liškega profesorja v Ljublajni, za podpredsednika Janka Kremenška, dvornega svetnika pri poverjeništvu za notranje zadeve v Ljubljani. Prošnje za pripustitev k izpitom naj se odslej vlagajo pri predsednikih novopostavljenih komisij.
— Prepovedan list. »Jugoslovanski Svet«, ki izhaja v Newyorku, je notranji minister za našo državo prepovedal.
— Razpuščeno komunistično društvo. Deželna vlada je razpustila društvo »Ledina« v Trbovljah »iz državnih interesov«, kakor se glasi obvestilo v Uradnem listu. Društvo »Ledina« je bilo komunistično.
— Najemninski vinar v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je uvedla kot nov davek najemninski vinar. Davek je razdeljen na tri kategorije po oddaljenosti stanovanj od mestnega središča. Največ plačajo najemniki stanovanj v središču mesta — 1, kategorija; in sicer do 1200 kron letne najemnine 6 odstotkov, potem pa stopnjema več, ■ tako da znaša davek od
36.000 kron letne najemnine 50 odstotkov. 2. kategorija — srednji pas — plača do 1200 kron 6 odstotkov in potem stopnjema več do 36.000 K, od katerega zneska dalje se plača po 40 odstotkov. 3. kategorija plača do 1200 K 4 odstotke, potem stopnjema več do 30 odstotkov od
36.000 dalje. Davek pobirajo hišni gospodarji in velja od 1. jan. t. 1.
— Poziv. (Prejeli smo od soc. skrbstva.) Delavski oddelek tega poverjeništva namerava ustanoviti v Trbovljah — kasneje ev. tudi v Hrastniku in Zagorju — javno knjižnico, ki naj bi po eni strani nudila delavstvu v tamošnjem rudniku priliko za samoizobrazbo po drugi pa naj bi s tem, da bi nudila ljudem plemenitejše vrste zabavo, odvajala delavce od telesno in duševno pogubonosno vplivajočega alkohola. Poverjeništvo si je sicer zagotovilo v te svrhe neznaten kredit. Vendar bo pa ta kredit komaj zadoščal, da sc napravi za prvi začetek knjižnici skromen okvir. Zategadelj prosimo občinstvo, da nakloni v opisani namen iz svojih knjižnic in knjižnih zbirk izvode knjig, ki jih ne rabi in ki so mu vrhu-tega morda celo v balast, dočim bi vršile na pravem mestu neprecenljivo kulturno delo. Knjige naj se izvolijo poslati na Delavski odelek poverjeništva za socialno skrbstvo. Leta je tudi pripravljen, poravnati vse eventuelne poštne in prenosne stroške.
— Ustreljen je bil na državni meji se-verno-zahodno od Črne prsti leta 1898 v Stražišču pri Grahovem rojeni Josip Bizjak, ko je v družbi dveh tovarišev šel od državne meje proti Bohinju, ker ni na večkratni poziv dveh organov finančne straže: »V imenu zakona, stoj!« obstal. Paznik fin. straže Cotič je zato streljal in kroglja je predrla Bizjaku prsi. Bil je precej mrtev.
— Dinamit je raztrgal 25 letnega posestnikovega sina Antona Barliča iz Pod-smrečja pri Blagovici.
— Zgradba dijaškega doma v Zagrebu, Za zgradbo doma za vseučiliščne dijake je vse pripravljeno. Te dni začno s kopanjem temelja. Osebno bo sodelovalo pri gradbenih delih tudi dijaštvo kakor svoj čas Češko dijaštvo pri zgradbi lastnega doma v Pragi. Do jeseni bo nekaj poslopij že pod streho.
— Z denarjem izginil. Marinšek Fran, 40 let star, rojen v Bukovju, okraj Postojna, dosedaj bivajoč v Planini pri Rakeku, Kačja vas št. 50, je dne 16. maja 1921 odšel od doma ter še ni več vrnil. Seboj je odnesel med drugim 2200 lir in približno 1500 kron denarja v bankovcih, 105 srebrnih kron ter hranilnično knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, glasečo se na ime Frančiška Marinšek, z vlogo 2900 kron. Denar je do polovice last njegove žene. Marinšek je baje rekel, da gre na Gorenf-sko, 7 ur od Ljubljane,
— Delravdant. Železniški aspirant Patrak Edvard v Sarajevu je poneveril 30.000 kron ter pobegnil, Petrak je 20 let star velik, rdečega obraza, črnih las, ru-javin oči. Zadnjikrat je bil oblečen v modro suknjo, rujave jahalne hlače, rujav klobuk, na nogah je imel gamaše.
— 18 krat predkaznovana je bila Elizabeta Jenko iz Trboj, toda dne 21. aprila 1921 je zopet ukradla na Praprotni Polici dva dežnika. Pri deželnem sodišču so ji za to prisodili 6 mesecev težke ječe,
— Ob priliki smrti žene generala Hindenburga se razvije v Hannovru zopet nacionalna manifestacija. Pogreba se udeleži vse dijagtvc) in častniške deputacije
vseh polkov, ki so bili med svetovno vojsko podrejeni Hindenburgu kot genera-lissim.
£jub!janski dogodki.
lj Včerajšnje stolne procesije presv.
R. T. se je udeležila velika množica vernega ljudstva. Procesijo je vodil prevzv. knezoškof dr. Jeglič ob veliki asistenci. Zastopani so bili tudi vsi uradi. Procesija se je vršila ob najlepšem vremenu. Obnašanje občinstva je bilo v obče spodobno.
—	Istotako svečano sta se izvršili procesiji v Trnovem in pri sv. Petru, Udeležba ljudstva je bila tudi tu ogromna.
lj Justični minister v Ljubljani. Danes ob 11. dopoldne je prispel — kakor nam poročajo — v Ljubljano justični minister.
lj Akademska sv. maša. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 11. uri pri oo. frančiškanih akademska maša z govorom. Tema: »O potrebni duševni dispoziciji za vero.« Govori dr. p. Gv. Rant. — Akademiki in inteligenca vljudno vabljeni.
lj Dr. Oblak umaknil tožbo proti »Slovencu«. Dr. Oblak je tožil »Slovenca« radi neke notice, ki je izšla o njem na pustni torek. Te dni bi se imela vršiti porotna razprava, a dr. Oblak je tožbo prej umaknil. S tožbami ta gospod res nima sreče.
lj Sprejemni dnevi pri predsedniku deželne vlade, Vsled preobilice poslov sprejema predsednik deželne vlade privatne stranke odslej samo dvakrat na teden, in sicer v ponedeljkih in sredah, to pa od 10. do 13., tako da je omejeno le število sprejemnih dni, ne pa število za sprejemanje določenih tedenskih ur. ,
lj Radi hudodelstva po § 129 a k. z, je bil obsojen dimnikarski pomočnik Ivan Dodič na dva meseca težke jčee.
lj Prijet morilec. Dne 24. t. m, so v Ljubljani prijeli mladega moža, ki je stanoval v hotelu Tratnik pod imenom Zdenko Dolinar. Na policiji je povedal, da se piše Anton Slejko, da je 2 let star, da je gozdarski pristav na posestvu grofa Eco-nomo na Štajerskem ter da je 23. f. m. v Mislejah pri Divači umoril s tremi streli iz revolverja svojega prijatelja učitelja Dominika Marušiča. Oba prijatelja Marušič in Slejko sta bila zvečer pri kaplanu Gabr-ščeku. Ko sta šla domov, sta se sprla, nakar je Slejko ustrelil Marušiča v prsi. Ker je Marušič hotel še bežati, ga je še dvakrat ustrelil v hrbet. Marušič je padel med žito, Slejko pa je pobegnil v Ljubljano, kjer je padel v roke pravici,
Jtaša društva.
d Literarni odsek Razora prireja nocoj — v petek, 27. maja — točno ob osmih v čitalnici Jugoslovanske tiskarne redni sestanek. Na programu je poleg lekcije zanimiv referat voditelja Antona P o d b e v -š k a : Slovenska poezija v znamenju Ivana Zormana, prvega slovenskega ameriškega pesnika. — Vabljeni vsi, ki z razumevanjem slede razvoju slovenske umetnosti, predvsem: srednješolci in akademiki — brez razlike! J. P.
d Izredno odborovo sejo Razora sklicuje predsednik v soboto ob 4. uri v društveni sobi.
d Skupno zborovanje Razora se vrši v soboto ob 7. uri zvečer v čitalnici Jugosl. tiskarne. Program aktualen. Pridejo naj vsi k — vsem!
d Ljudski oder ima danes ob 20. uri
sejo. — Tajnik.
^Raznoterosti.
zabrede ob priliki, ki bi morala biti vsO' skoz sama resnoba.
r Španske matere so odločno nastopne
proti poizkusom, uvesti na učiteljskih *a vodih skupni pouk, ker koedukcija sr ■ nješolske mladine grabi deklicam njih rahločutnost in nravno čustvovanje, kakor ve o tem dovolj povedati izkušnja pedagogo tujih dežel.
ČEŠKI MINISTER DR. BENEŠ O POLITIČNEM POLOŽAJU V SREDNJI EVROPI.
LDU Praga, 25. maja. (ČTU) V zuna-njem odseku zbornice je interpelirai nefl** ški poslanec Kafka zunanjega ministra Beneša glede češkoslovaške intervencije pri avstrijski vladi v vprašanju ljudskega glasovanja v zadevi Gornje Šlezije in v za' devi vsebine pogodbe z Rumunijo ter P0" gajanj z Mažarsko. Minister dr. Beneš je izjavil, da je vlada faktično intervenirala glede priključitvenega glasovanja pri aV1 strijskem poslaniku v Pragi, kakor tudi Prl avstrijski vladi na Dunaju, Dr. Beneš J® dejal, da smatra za svojo dolžnost, izjavitii da bo češkoslovaška vlada v zadevi p*1' ključitve vztrajala na določitvah mirovn® pogodbe in postopala v sporazumu z ostalimi člani male entente. Na vprašanje, j1* čegavo željo je Češkoslovaška nastopil3' je izjavil minister, da ni pravilno v te® zmislu govoriti o češkoslovaški potiti**1' ker je republika dostikrat že dokazala^ dz zasleduje politiko, ki je v interesu držav® in da ne gre za to, ali želi to ta ali oni, k'1 išče republika v mednarodni politiki z®* vzeti stališče, ki bi odgovarjalo njenim is* teresom in postopa skupno z onimi, s kat®' j rimi ima skupne interese. Država nastop1 diplomatično tedaj, kadar je to v interesu države. V vprašanju Gornje Šlezije se j® češkoslovaška vlada postavila na isto sta* lišče, kakor Francoska, Angleška, Poljsk,3 in Nemška, ki so izjavile, da se budo držal® mirovne pogodbe. Češkoslovaška vlada j® poprej ravnotako kakor druge države odkrito in odločno zavzela to stališče, vsled tega ni nobenega vzroka, da bi morala škoslovaška storiti korake, če bi to stali* šče vse druge države zavzemale. V gor«1®' šlezijskem vprašanju se očita Nemčiji) da ni zavzela pravilnega stališča. R->vno to ij1 morda še \ eliko več se je očitalo tudi ski. Češkoslovaška vlada pa mora biti korektna in lojalna, posebno nap ram državi« s katero hoče živeti v prijateljskih odnosa-jih. Češkoslovaška odkrito želi, da t* se razmere v Osrednji Evropi konsolidira^e' ne pa. da bi se komplicirale, da bi se na-sprotstva ne poostrila in da bi se n^ interveniralo pc nepotrebnem. Kar se lice pogodbe z Rumunijo, je izjavil minister, da vsebuje ta pogodba isto, kakor pogodba z Jugoslavijo. Kar se tiče pogajanj z Mažarsko, se ta pogajanja tamkaj nadaljujej0' kjer so se nehala po dogodku z ekscesa?' jem Karlom.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna ,v Ljubljani.
r Razvoj letalstva na Angleškem. Zadnje dni so krožili okoli vestminsterskega stolpa aeroplani, ki so pokazali nov napr edek v letalstvu. Na tisoče in tisoče ljudi je strmelo v velikanski aeroplan, ki ga je zgradila glasgovska tvrdka Beardmore in drug. Aeroplan meri v dolgost 672 čevljev, gondola sama pa je 130 čevljev dolga in ima v njej 50 popotnikov prostora. Ta zračni velikan more naenkrat nesti 64 ton. Njegovi motorji imajo 1570 konjskih sil. Preleti pa lahko 65 milj v uri. Prora-čunjeno je, da poptrebuje iz Londona v Stokholm s 30 popotniki in z 2 tonama pošte ali blaga 20 do 24 ur, iz Londona v Švico s 40 popotniki in z 2 tonama blaga 12 do 15 ur, v Marseille s 30 popotniki in z 2 tonama 15 do 18 ur, v Egipt pa s 30 pop.t-niki in z 2 tonama blaga 72 ujr.
r Osel in vol. Pri volitvah v občinski zastop mesteca Zossen, ki leži n železnici iz Draždan v Berlin, so si socialni demokrat je pomagali s pripadniki iz kraljestva živali. Tako seje videl v izprevodu osel, ki je imel na hrbtu pritrjen napis*: »Volim meščane!« V odgovor so meščanje naglo poiskali vola, >ki so ga tudi dali voditi po mestu in ki je naosil lepak z napisom: »A jaz, vol, volim socialistično!« — Žalostno je, da se v take neokusnosti in budalosti
P
svečarn?
Ljubljana, Celovška cesta 90-
, priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo,
kupuje čebelni vosek, suhe satine, kapljine po najvišji dnevni ceni.
Kolesa, pnevma* tiko, motocikle
vse delo in opremo priporoča
J. GOREČ
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 4*
F. BRUHAT
UlIBiLMNA
ra m m
po Konkurenčni ceni.
Mastni trg 25. I.
£
Za pleskarsko in ličarska fleia
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini
TONE MALGAJ
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
SOBNO SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dete v najflne]Si izvršitvi in do solidnih cenah.