Posamezna številka 12 vinarjev.
slev. 232.	V UMNI, v sredo, dne 10. Ura in?.
Leto XLV.
as Velja po posti: s
u oelo loto napraj.. K 30?—
u en mesec ....., 2-50
ta Nomčljo oeloletno. „ 34'— sa ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28'— za en meseo „ .. K 2-30
V	»pravi prejSRin meseGno „ 2'—
s Sobotna izdaja: s=
Xa oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oelole'no. „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
BnoatolpnefoUtvrata (72 mm široka ln b mm visoka alt al«
prostor) za enkrat .... po 30 t za dva- tn večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
■ ■ 1 Poslano: uL^na Bnoatolpna petitvrsta pa 80 v
Irtaja vsak dan lmriemH ne-Uelje tn praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red.
MF* Uredništvo je v Kopitarjevi al<ol Itev. B/Ul. RoKoplsl se ne vračajo; nelrrnklraM vlam ' se no =a sprejemajo. — UredntšSopa te'e!c~ 'ov. li s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo ]e v Kopitarjevi ollol St 6. — Bačun poStne hrnnilnioe avatrl|ase št. 24.797, ogrske 28.511, hosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št 188.
Vest o dr. Krekovi smrti se je raznesla po bliskovito po mestu in deželi. Vse stoji pod težo utiša te velikanske nenadomestljive izgube.
Ob odprti krsti duševnega voditelja Jugoslovanov žaluje ves narod, brez razlike strank.
Moriuntur omnes, sed
animus restat.
Kakor en glas je bilo včeraj in je danes vprašanje: »In kaj zdaj, ko ni več dr. Kreka? Ko ga ni med svojimi delavci in delavkami, poučujočega in budečega? Ko ga nc bo več na shodih borečega se in z zanosom in značilno njegovo gesto navdu-šujočega? Ko ga ne -bo v parlamentu v odločilnih trenutkih stoječega z jasnim, samozavestno strogim pogledom branečega pravice zatiranih mas, zatiranega naroda na našem jugu, odbijajočega naskoke na nauke sv. Cerkve?« Ah. sto in sto vprašanj, mučnih, trpkih, silnih in neodložljivih sili od srca in uma do oči prijatelja in vseb, ki čutijo, da srno izgubili na en mah v Dajodločilnejšem trenutku slovenskega ih vsega jugoslovanskega naroda glavnega misleca in prvega bdritelja. On sili in hoče odgovora v tolažbo vsem, ki morejo doumeti, kakšna, vrzel je nastala čez noč v vrstah mož, kakor jih ima naš mali narod prav malo.
In kakor je bila v zgodovini narodov smrt velikih mož, ki so s svojimi silnimi idejami in z delom preusivarjali kulturo svojega ljudstva, pravzaprav šele tisti tragični višek, s katerega se jc razlil blagoslov idej in dela moža na vso celoto, tako se nam zdi, ne samo zdi, marveč trdno smo o tem prepričani, da je šele smrt velikega moža — blagoslovila in dala tisočero moč njegovim idejam in njegovemu nesebičnemu delu za dobrobit vsega našega plemena na jugu.
Ne katastrofa — usodepoln preobrat v pogubo nas, nikakor! V opomin nam je poslalo dobrotno nebo to hudo izgubo, da tembolj na mah izpoznamo vso resnično silo značajnega duha. Kdo ni imel solz za trenutek, samo za trenutek, ko je začul pretresljivo vest: »Krek je mrtev?« Brez razlike, mišljenja ga ni bilo in ga ne more biti, ki bi ne bil globoko zavzdihnil v trenutku strašne vesti.. A po prvem navalu žalosti in potrtosti se dviga v nas vseh, ki smo cenili in spoštovali vsa njegova dela
od prvih početkov do prav zadnjega vzdi-hljeja njegove neizmerno plemenite, bogate, velike, le naprej in le kvišku stremeče duše, to spoznanje do neomajne prepričanosti: šele s smrtjo zmagajo ideje velikega sina našega malega, za lepo bodočnost ustvarjenega naroda.
Kaj ni bilo, kakor da bi ga nevidna roka priganjala in vodila iz kraja v kraj vse zadnje mesece velikega zgodovinskega prerajanja ter mu postoterila idealno silo, da bi ustvaril edinost med vsemi vodilnimi, odločujočimi možmi na jugu? Kakor da je slutil, da so šteti zadnji trenutki njegovi tvorni in pobudni dušni sili! Kakor da je vedel, da je edino on tisti apostol vseobsegajoče misli o združenju vseh bratov na jugu, le on tisti, ki je kos titan-skt nalogi.
Umreti, brat>e, težko ni,
pustiU nade, to boli!
To boli one, ki mislijo, da je prišel — konec. Moremo pa res misliti, da je prišel konec za nas vse, ko smo izgubili — pastirja? Morejo naši nasprotniki res slaviti zmagoslavje? Ko se pripravljajo na slavnostno pojedino, ko tržejo kose naše domovine s posmehom zmagalca, pa jim kliče na tisoče src po vsej širni zemlji naše širne Jugoslavije: »Smrt je samo zapečatila, potrdila in v sporočilo prepustila vse veliko, vse lepo, vse resnično dobro, vse rodovitno in zmagovito, ki je tičalo v velikem umu in širnem srcu našega največjega moža — edinost v srcuin umu vseh!«
Ko umirajo tisoči, stotisoči in milijoni padajo po bojnih tleh, pa nam doma med štirimi stenami umirajo veliki sinovi: Žitnik, Povše in zdaj še on, ki je bil nad obema in nad vsemi nami drugimi. To vemo in zato nam je hudo. Hudo pa nam ni, ker vemo, da je tragika velikih mož le preče-sto ista: ni jim bilo dano zreti sadove svoje največje — misli. Ne, njemu ni bilo dano to, da bi učakal veliki dan vstajenja, pač pa je zrl veliki petek svojega naroda. A kakor je bil Veliki petek v njem predpogoj za Veliko noč in Veliko nedeljo, tako je i za nas ta veliki petek sedanjih dni samo predpogoj velike naše narodne nedelje. Sa:mo to je hudo, da dr.. Kreka ne bo med — veselimi.., Vse je minljivo, duh pa ostane in ostanejo — učenci. Preštejte jih na jugu in na severu ozke naše domo-
vine. Ne bojmo se! Brez Sokrata ne bi bilo Platona in — akademije in ne Aristotela!
2alna seja kranjskega deželnega odbora dne 9. oktobra 1917.
Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič ot-vori sejo in konštatuje sklepčnost.
Deželni glavar: Velecenjeni gospodje! (Vsi navzoči vstanejo.)
Iz Št. Janža na Dolenjskem je dospela danes zjutraj pretresljiva, pretužna vest, da je sinoči ob 10. uri zvečer v ondotnem župnišču nenadoma umrl državni in deželni poslanec dr. Janez Ev. Krek.
Potrti stojimo ob krsti moža, čigar življenje je bilo v zadnjih desetletjih tesno spojeno z našo deželo in našim narodom.
Njegovo življenje je bilo delo, neumorno, nikdar počivajoče delo na vseh poljih javnega pokreta.
Bil je ena najpopularnejših osebnosti, odkar eksistira slovenski rod. Mnogi so ga ljubili, vsi — tudi politični nasprotniki — spoštovali in visoko cenili. Kljub izredni impulzivnosti svoje narave, ki ga je včasih privedla do ostrih pojavov, ni imel nobenega osebnega sovražnika. Ob njegovi krsti se vse združuje v žalosti in bolesti.
Nemogoče je, v kratkih potezah označiti javno (jelovanje Janeza Ev. Kreka, To bo zapisano v zgodovini naše dežele, v zgodovini našega naroda. Ne dvomim, da se bo njegovo delovanje pravično ocenilo ilt da bodo uspehi njegovega dolgoletnega požrtvovalnega delovanja našli splošno hvaležno priznanje.
Dr. Janez Ev. Krek, ki se je rodil dne 25. decembra 1865. pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem, je bil skozi 16 let deželni poslanec, ves čas kot zastopnik kmečkih občin. Prvič so ga volili dne 12. septembra 1901 postojnsko-logaški kmetje, od 21. februarja 1908 pa ponovno kmetski volilci kamniški. Državni poslanec je bil od leta 1897. do leta 1900. kot zastopnik kranjske splošne kurije, od leta 1907. naprej pa kot reprezentant kamniškega okraja.
Njegovo domoljubno, živahno, incija-tivno in smotreno poslansko delovanje zveni iz neštetih zapisnikov deželnega in državnega zbora.
Njegov genij pa je utisnil globoke znake vsemu našemu narodnemu življenju in sled njegovega javnega delovanja ne izgine nikdar.
Kakor noben človek, tako tudi on ni bil prost zmote; a njemu v čast bodi rečeno, da nobena zmota ni kalila čistosti njegovih namenov za blagor našega naroda.
Neizmerni kapital pristnega narodnega čustvovanja, ki je učinkoval v njegovem
prekipečem srcu in gnal njegovo impetu-ozno naravno k vedno novim naskokom zoper vse, v čemur je videl oviro uresničenju svojih vzorov, je prava podoba našega narodnostnega vrvenja v viharnih časih, v katerih živimo. Janez Ev. Krek je hotel videti slovenski narod srečen, svoboden na visoki stopinji duševne in gmotne kulture. To je bil visoki smoter njegovega trudapolnega življenja, vsega njegovega plamtečega hrepenenja.
Ni mu bilo usojeno, videti obljubljeno deželo, ki jo je v duhu ustvaril njegov genij in za katero je stremil do zadnjega vzdihljeja svojega tuzemskega življenja.
Iz dežele viharjev je šel v deželo miru, Žalostnim in iskrenim srcem mu v duhu podajamo roko, in mu kličemo iz glo-bočine našega čustvovanja:
Janez Ev. Krek, Bog Ti daj večni mir in pokoj! Čast Tvojemu spominu! Na svidenje!
Gospodje ste sc dvignili raz sedeže in s tem izrekli svoje pritrjevanje žalni manifestaciji deželnega zastopa.
V znak globoke žalosti zaključujem sejo.<-
Glasovi časopisja.
»Slovenski N a r o d< piše;
Nepričakovano je pobrala smrt iz naših narodnih vrst odličnega moža. Umrl je dr. Krek, prvoboritelj nase jugoslovanske politike, ena najizrazitejših osebnosti med Jugoslovani, mož-globokega znanja, iskrenega narodnega značaja, neumornega dela — mož velikih idej.
Mnogo zasiug si je stekel dr. Krek za svojo stranko, mnogo za narod v okviru -strankarskega delovanja, od trenutka pa, ko je ž njemu lastno inicijativo, prevdar-noslja, globokim umevanjem dobe, stopil na čelo onega gibanja, ki jc tucli pri nas vedno bolj sililo vse narodne sile k združitvi v boju za obstoj in za bodočnost našega ljudstva, stopa njegova oseba iz strankarskega okvira in dr. Krek postaja narodni prvoboritelj v najlepšem pomenu besede. Z njegovim imenom bo za vedno združeno veliko delo našega narodnega ujedinjenja, prvi realni začetki našega smotrenega stremljenja po narodni — samostojnosti in neodvisnosti. Inicijativno in odločilno je deloval dr. Krek za združenje naših poslancev v državnem zboru, magna charta naše nove narodne politike, jugoslovanska deklaracija je v mnogem oziru njegovo delo. Dr. Krek je bil duša Jugoslovanskega kluba, v svoji veseli agil-nosti in neporušljivi svežosti je dan na dem bodril tovariše k novemu delu, dan na dan je sam stal na straži, vedno pripravljen, z besedo, peresom, dejanjem se postaviti za veliko stvar jugoslovanskega ujedinienja.
LISTEK.
Trst v enajsiit M.
Pod tem naslovom piše vojni poročevalec K. F. Nowak:
Pred tržaškimi vrati je stala, ko sc je začela vojna z Italijo, čisto redka vrsta ljudi. Jedva prasketalo je, če so streljali. Natančno 40kratna premoč, ki jim je stala nasproti, je napravljala že več hrupa. Toda prihajal je čisto od daleč, čisto pritajeno le-sem. Pohajkovalci pred spomenikom Karla V,, sprehajalci na pomolih so morali že dobro napenjati ušesa, če so hoteli kaj razločili. Borza se še ni majala. »Ex-cclsior« še ni bobnel. Samo ponoči je bilo nekam grozljivo. Niti ena svetilka ni smela goreti. Niti roke nisi videl pred očmi, ako so nad Miljskem zalivom viseli oblaki. Ako je padal iz kake špranje v oknicah le najmaniši trak svetlobe, je žandarmeri-ja že poizvedovala po razlogu svečane razsvetljave. Kadar je obsevala bele hiše mesečina, je bilo, kakor bi hodili strahovi. Tržaške noči so bile romantika mesta začetkom, vojne. Podnevi je korzo vrve!. Posli so šli svoje pol naprej; ali pa so se morda ljudje le dclaii tako, kakor hi bilo vse po starem . .. Piva bitka ni nikogar posebno razburila Samo Cadorna se jc razburjal. Štirideset divizij mu ni bilo do-
volj, nagnal jih je skupaj še več ... Mi smo stali gori, ravno pred Lublinom. Sedaj je
fioslal Conrad pl, Hotzendorf en zbor do-i. Gori je velel dalje marširati, doli je imel ravno toliko, kolikor se mu je zdelo potrebno. Cadorna se je učil rabiti artiljeri-jo. Nekega dne je začel tako prožiti, da je bil že skoraj bobnaioči ogenj. V Trstu se je po cestah vali? odmev in v oknih so začele tiho žvenkektati šipe, ko si sedel v »Excelsiorju«. Zunaj pred vrati je tempo rastel. Gadoma ie postajal Ijutejši in končno je stala tudi na naši strani cela armada. To je sedaj treskalo in rjovelo z obeh strani — v Trstu so se ljudje izprehajali le še na pomolih, postajali in poslušali. Sedaj ni bilo nobene hiše več ob pomolu Sv. Karla, katere ^ipe bi bile tiho žvenketale. Kajti sedaj so vSe drhtele ... Ljudje so pa poslušali v negotovost. Videti ni bilo ničesar. Toda naj so poslušali še tako dolgo, videti ni bilo ničesar. Tedaj so postali pomoli zopet piazni.
Enkrat sem prišel z Opčin doli. Gori je stala straža, je oprezovala za letalci. Toda letalcev 1-:lo. Spodaj je ležalo nekaj bleščeče:	na. Spredaj motno, drhteče zrcalo. : ■, mesto in zaliv. Komaj kje glas drdrajc;či-ga voza. Bila je noč. Toda rakete so plesale. Neizmerno daleč zunaj, tako se je zdelo, je metal nekdo ognjene krogle v zrak. V nevidni, daljni areni; potem je stal na drugi strani arene zo-
pet nekdo v senci, zopet drug neviden glu-mač, ki ie spuščal rumene žoge. Prasvetne orjaške živali so sc dvigale iz morja in metale sive rilce preko zaliva. Sedaj je šel rilec poleg rilca preko zaliva. Sedaj je lezel preko čolna. Čoln se ni ganil, nekaj našemljenega je sedelo notri, rilec je tipal dalje, čoln jc izginil. Na ovinkih nizdol proti mestu tu ia tam dekliški smeh. Nekje je pel vojak. Redkokje žarek begot-ne bele obleke. Samo gori, nad mestom, nad morjem, v dalji so plesale rakete ... In vojna je šla dalje, bitke so se množile. Cadorna se je veliko naučil. Doberdob je včasih vroč pekel. Trst jc spal, dalje, sanjal je dalje, četudi je sedaj skoraj vsak mlaj prinesel novo bitko in vsaka bitka kaj novega za speče mesto. Nekega dne so prišli prvi letalci. Oh, pravi praznik ---Nikoli niso prizadejali ničesar, izvajali so vežbe in metali literarične listke z vsakovrstnimi obljubami. Streljalo se je. nekoliko, letalci so zopet odšli, naslednji dan so bili pa zopet tu. Kakor se ravno prihaja na obisk, za četrt urice: obiski iz Italije. Izvedenci na borzi, gostje v kavarni »Excelsior« so sc učili letalske tehnike. Enokrovnik, dvokrovnik Caproni, Newports — vse so vedeli in poznali, Enkrat sem bi! tu o Veliki noči. Mali, črni Piji so žarele oči: »Danes gotovo zopet pridejo letalci ...« V naslednjem tre-notku so res bili tu. Osem ali deset kosov
Capronije.v. Mala, črna Pija je drhte stala pred svojo razstavo slik in na Velikem trgu jc vrvela množica v živahnih kretnjah, se smejala, kričala. Caproniji pa so vrgli 60 bomb. Prebili so neko cerkev. Otroci so hropeli in umirali. To je bilo novo. Toda odslej so ponavljali obiske tc vrste. Trst se je navadil nanje ...
Molčd, čisto blizu brega, leži tik pred pomolom Sv. Karla stara skrinjo. Ležala je žc tam, ko sem se. bil prvič v vojni vozil doli v Trst. Cez leto in dan leži šc pravtam, vsa zamočvarjena in kakor zrasla z motnimi vodami. Če natančneje pogledaš, spoznaš ladjo, trup, ne veš, če stara in doslu-žena ali pa nedovršeua in že v postanku zarjavela. ^Zaenkrat je to vse, kar imamo tukaj od naših ladij,« pravi popoldne v kavarni ravnatelj Lloyda. »Toda ali naj vam pripovedujem o bajni bodočnosti naše ladijske tonaže? Saj jc nedotaknjena, samo spi, čaka . ..« Ravnatelj Lloyda živi fantastično življenje. V Lloydovi palači, ki je prazna in grozljiva, kakor vse bele palače na tržaški obali. Tudi on sam sanja, čaka. sanja--.
Deset bitk jc minulo. Deseta se je valila kakor deveta. Deveta kakor sedma. O drobni italijanski gospej so pripovedovali, da je v deseti bitki iliteia: Jočem za Italijo. Za vse brezkoristne njene padle. Sedaj vem, nikoli ne dobe Trsta. Nesmiselno ic. Nesmiselno!*
Stran 2
SLOVENEC, 'dne tO. d£!oBrW 1017.
štev. 232.
Globoka vera v bodočnost našega jednot-nega naroda je navdajala tega moža, odsevala je iz vsake njegove besede, razodevala jo je takorekoč vsaka njegova kretnja, naši narodni bodočnosti je bilo posvečeno, odkar je bila proklarairana na Dunaju naša deklaracija, vse njegovo dejanje in nehanje — naša velika narodna misel je imela v njem pravega apostola. Bridka, za enkrat nenadomestljiva je izguba, ki nas je zadela s Krekovo smrtjo vse. Ves naš narod od Triglava do Drine je kruto udarjen — izgubil je enega svojih najboljših sinov, izgubil je moža, ki mu je bil porok narodne slo g e. Razpravljati bo še o tem, kaj je v drju. Kreku izgubila njegova stranka, oceniti nam bo še, kakšno moč smo izgubili na torišču, kjer se uveljavljajo naša zakonodajna stremljenja, danes skeli najbolj rana, ki jo je prizadejala usoda Jugoslaviji. Poročajo, da so bili zadnji trenutki drja. Kreka lepi in skoraj veseli. Želel je slišati narodno pesem. Smehljaje je šel tja, odko-Ider ni vrnitve. Morda je s proroškim očesom gledal v daljavi bodočnost svojega ljubljenega naroda, videl ga je svobodnega, združenega, srečnega; videl, kako zdrav in mlad koraka novemu življenju nasproti. Zato je lahko umrl. Kot sveto dečttčino je zapustil dr. Krek vsem našim ljudem, ki so dobre volje, zapoved: Bodite složni v delu za narodno bodočnost, bodite neumorni v stremljenju po združenju, bodite neomajni v veri, da pride dan osvoboditve in svobode. Jugoslavija piše s tugo in bridkostjo ime enega svojih najboljših sinov v knjigo zgodovine* Spomnila se bo nanj, kadar pride sreče dan, kajti bil je med onimi, ki so v mukotrpnem času prižgali narodu luč velikega upanja in nove vere v življenje. Slava njegovemu spominu!
Glasilo socialnih demokratov »Naprej« poroča:
»Kakor izvemo, je umrl snoči ob desetih v Št. Janžu na Dolenjskem dr, Janez Ev, K r e k. Z drjem. Krekom izgine iz slovenskega političnega življenja ena naj-markantnejših osebnosti, ki smo jih imeli zadnja desetletja. Njegovo delo, zlasti na gospodarskem polju, je prineslo v slovensko domovino popolnoma nove smeri. On je bil eden prvih zadružnih organizatorjev in njegov zgled je zbudil mnogo vnetih za-drugarjev, kakor kaže lepo razvito zadružno gibanje po Slovenskem. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno delo, zato se ga bo spominjala tudi stranka slovenskega socialističnega delavstva vedno z lepim spominom.«
Perilo za voiake no boilu!
Urad za vojno preskrbo se obrača do prebivalstva v resni in važni zadevi.
Pomanjkanje surovin onemogoča, da bi se izpopolnilo za preskrbo armade na bojišču določeno perilo. Zato bodo tretji teden oktobra po celi državi nabirali perilo. Pri tem pride v po-štev:
1.	Vse vrste moškega in ženskega perila, kakor srajce, hlače, jopiči, nogavice, žepni robci itd.
2.	Otročje perilo vsake vrste, lovsko perilo, itrikot itd.
3.	Namizno perilo, kakor namizni prti, cunje za prah itd.
L Posteljno perilo, kakor rjuhe, brisače, kopalne rjuhe itd.
5. Vsake vrste obleka in sicer moška, ženska, otročja, uniforme, telovniki itd.
Toda tako je jokala že v osmi bitki. Vedno ostane enako. V enajsti bitki je utegnil ravnatelj Lloyda posluhniti. Neke noči namreč so Italijani streljali v mesto, S svojih ladij na bele hiše; nekatere so imele potem razpoke in rane. To je bilo topot novo, enajsta obogatitev, enajsta od-ličica v dvanajsti uri. In res: to pot so letalci vsak dan prišli. Literarni listki so že davno izostali. Ne producirajo se več, vedno imajo s seboj bombe in jih mečejo s kolikor mogoče veliko natančnostjo, Ban-field ima mnogo opraviti, Njegove motorne barkase, ki ga jc drugače po opravljenih poslih v mestu vedno vozila ven na njegovo letalsko postajo, skoraj ni več videti. In mlade dame na Korzu, ki niso nikjer tako čedne in ljubke kakor v Trstu, morejo novega Terezijinega viteza, varuha mesta in oboževanega zavetnika le malokdaj bombardirati s cvetjem, ko se pelje v avtu. Kajti sedaj je skoraj vedno gori ...
In tako pride sedaj dvanajsta bitka po prejšnjih enajstih; tudi ta bo gotovo prinesla kaj novega, novega zvišanja, nove od-ličice, mnogo novega morda, več novega morda, nego vseh enajstero bitk doslej. Mesto pa, ki je v gromu vseh bitk dremalo in sanjalo, belo in svetlo mesto bo tudi dvanajsto bitko prespalo. Dokler nekega
dne res ne pride pravo odrešenje--— —
drugačno seveda, nego si ga mislijo Italijani ..,
BanjŠka planota, kjer se vrše krvavi boji z Italijanu
6. Odpadki iz volne, platna, jute, skratka odpadki vsakovrstnih tkanin. Dobro došlo bo perilo in obleka, nova ali obrabljena, cela ali poškodovana ali raztrgana, bela ali barvasta, tudi posamezni deli.
Vsakdo, ki le more kaj pogrešati, naj se spomni naših junakov nq. boji-.šču. Perilo in obleko bodo pobirali učenci pod nadzorstvom svojih učiteljev dne 16., 17. in 20. oktobra. Gre tu za naše vojake na bojišču, za naše očete in sinove, može in brate. Uspeh nabiranja bo sijajen, če boste vsi, spomi-njajoč se svojih dragih na bojišču, obilo darovali
LfibI, fml. L r.
Rekviziclla Krompirja.
Nalogi za oddajo krompirja so v več krajih že izdani. Pritožbe, ki prihajajo, potrjujejo pravilnost opozoritve podpisanega na merodajnem mestu, da ugotovitev s krompirjem posajene površine ni zanesljiva. Mnogi kmetovalci dobe v oddajnem nalogu navedeno večjo izmero s krompirjem posajene ploskve, kakor so jo v resnici obsadili. Ta razlika je nastala zlasti vsled tega, da so dotične komisije (za določitev s krompirjem posajenega prostora) ugotovile parcelo, na kateri je rastel krompir, iz posestne pole, ne da bi se nadalje brigale za to, da se na večjih parcelah običajno poskrbi za več vrst pridelkov. Na enem delu je n. pr. krompir, na drugem pšenica, na tretjem ječmen. Komisija je kratko-malo ugotovila, da je parcela v vsem obsegu, kakor je razviden iz posestne pole, s krompirjem posajena.
V nalogih za. oddajo krompirja je tudi število članov hišnega gospodarstva, ki mora zanjo ostati po 150 kg krompirja, premnogokrat premajhno.
Ker je označena s krompirjem posajena ploskev prevelika in navedeno število članov hišnega gospodarstva premajhno, jo oddajna količina krompirja tako velika, da ga nekaterim kmetovalcem prav nič ne bo ostalo.
Prizadeti kmetovalci se radi tega opozarjajo, da v lastnem interesu naloge za oddajo krompirja natančno pregledajo in, če ugotove glede izmere s krompirjem posajene ploskve ali števila članov hišnega gospodarstva pomoto, takoj zahtevajo popravo pri županstvu, oziroma prjL okrajnem glavarstvu.
Kdo spada k Članom hišnbga gospodarstva in koliko krompirja mora vsakemu kmetovalcu ostati, se je že zadnjič navedlo.
Krivica se ne sme nikomur goditi. Razmerje med državljani in državo mora sloneti na poštenosti. Kmetovalci kot dobri državljani naj izvršujejo pošteno oddajno dolžnost; nasprotno mora država krivico, ki so jo njeni organi, Četudi nevedoma povzročili, popraviti.
Deželni svetnik dr. Josip Dermastia.
Revoluciji« sgiiocijfl v nemški mornarici.
Nešmki državni zbor.
Berlin, 9. oktobra. (K. u.) Državni zbor je nadaljeval razpravo o vsenemški agitaciji v armadi.
Vsenemška agitacija.
Poslanec Dittmann (neodvisni socialdemokrat) je izjavil, da bodo izvajanja državnega kanclerja v očeh inozemstva napravila vtis dvoumnosti, brezčastnosti, bojazljivosti in hinavščine. Vlada nastopa za sporazumni mir, na skrivnem pa deluje za podaljšanje vojske. Govornik navaja celo vrsto zgledov v dokaz, da so vojake huj-skaii proti skicpom državnega zbora. Pritožuje se posebno nad tem, da je bilo radi
izraženega neodvisnega socijaldemokra-tičnega mišljenja v armadi obsojenih mnogo vojakov skupno na okoli 200 let zapora, nekaj mornarjev je bilo celo ustreljenih. Govornik predbaciva vladi, da je ujetnica vojaštva in vsenemcev. Govornikova stranka se mora boriti tudi proti vladi.
Državni kancler o vojnih ciljih.
Dr. Michaelis izvaja: Poslanec Dittmann me je prijel za besedo, da hočem biti popolnoma objektiven nasproti vsem strankam in strujam; pozabil pa je dosta-vek, ki sem ga izrekel. Dejal sem, nasproti vsem političnim strankam in strujam, v kolikor ne zasledujejo ciljev, ki ogrožajo obstoj nemške države. Stranka neodvisnih socijaldemokratov pa stoji za me onstran te črte: (Pritrjevanje na desnici, velik hrup in medklici na levici.)
Državni kancler je nato govoril o vojnih ciljih Nemčije v istem smislu kot dne 19. julija. Povdarjal je, da, dokler bodo sovražniki hoteli majati črno-belo-rdeče drogove, dokler zahtevajo, da moramo kaj dati od nemške dežele, dokler zasledujejo misel, da bi napravili vrzelj med nemškim ljudstvom in njegovim cesarjem, toliko časa bomo mi našo mirovne roko zadržavali, toliko časq morajo vršiti svoje delo topovi ln podmorski čolni. In mir mora kljub temu priti.
Revolucionarna agitacija v mornarici.
Državni tajnik mornariškega urada Capelle izvaja, da je ruska revolucija zmešala giave tudi nekaterim ljudem na krovu naše mornarice in zanesla revolucionarne ideje, da bi na ta način eventuelno tudi s silo onemogočili delovanje mornarice in izsilili mir. Trdno je dokazano, da je glavni agitator tu v državnem zboru v sobi neodvisne socijaldemokratične stranke poslancem Dittmannu, Haaseju in Vogtherrju predložil svoj načrt in dobil odobritev. Poslanci so opozarjali na nevarnost tega postopanja in priporočali največjo previdnost, zagotovili pa popolno podporo s prepustitvijo agitacijskega materijala za naščuva-nje mornarice.
Poslanec David (soc. dem.) dvomi o težki obtožbi državnega tajnika proti članom zbornice. Najmanj bi se morali zasli-šati obtoženci,
Odgovor neodvisnih.
Poslanec Haase (neodvisni soc. dem.) izjavi: Mornar, o katerem je govoril državni tajnik, je imel v f rakci jski sobi z menoj razgovor, ni pa res, da bi mi predložil kak načrt. Pozivam državnega tajnika, naj predloži dokaze. Pogosto so se mi mornarji pritoževali in podali tudi sliko o razpoloženju v mornarici. Omenjeni mornar je bridko tožil in govoril o veliki nezadovoljnosti in razkačenosti med mornarji, ki so sedaj v velikem številu naročili neodvisno soc. dem. časopisje. Jaz sem ga na to opozoril, da je to samo na sebi dovoljeno, priporočal sem mu pa previdnost in/fea. svaril. Mornar je napravil name vtis svežega, duševno živahnega moža in globoko me je pretreslo, da je radi svojega mišljenja moral pretrpeti smrt. Da je ruska revolucija napravila globok vtis na vse, ki hrepene po svobodi, je umevno.
Poslanca Vogther in Dittmann (neodv. soc. dem.) potrjujeta izvajanja poslanca Haaseja.
Dokazi iz spisov.
Državni tajnik Capelle prebere izvleček jz spisov, ki popolnoma dokazujejo to, kar je povedal. Eden glavnih obtožencev je izjavil: Obiskal sem poslanca Dittmanna in govoril ž njim o stvari. Dittmann se je kazal poučenega, bil vesel in je dejal, naj li tako nadaljujemo, vendar pa da moramo biti zelo previdni. Govoril sem tudi z drugimi člani stranke. Nisem bil sam pri Dittmannu, vršila se je nekaka strankina konferenca, katere so se udeležili Vogtherr, Dittmann in Haase iu v kateri se je razpravljalo o načrtu. Pri razgovoru o stvari so se poslanci izražali, da jc to prepovedano in kaznjivo dejanje in priporočali veliko previdnost. Obljubili so mi pa podporo z brošurami in drugim čtivom.
Stališče strank.
Poslanec Trimborn (centrum) zahteva, naj se proti tem trem poslancem nastopi z vso strogostjo postave.
Poslanec Krech (kons.): Če so se imenovani neodvisni socijalni demokrati pregrešili, se mora razveljaviti njih imuniteta in uvesti proti njim kazensko postopanje.
Soc. demokrat Ebert pravi, da dokazani materijal drž. tajnika Capelle ne upra-vičuje obtožbe,
Dr. Streseinann izjavi v imenu nacijo-nalnih liberalcev: Če je to res, nudi kazenska zahteva možnost, da se nastopi proti. Tako postopanje je v korist stranke in do-tičnih članov.	1
Dr. Neumann (napredna ljudska stranka) izvaja: Protestiramo proti temu, d« bi se iz tega dogodka izvnjale kake posledice proti članom zbornice. Celo v slučaju« da se proti gospodom uvede postopanje« se za to ne more sramotiti cele velike stranke. Politika neodvisnih socialdemokratov nam v resnici ne ugaja, ali vsled tega, kar je dejal državni kincler, smo pa vsi prisUjml da nastopimo za to stranko.
Nato je državni kancler dr. Michssfis obširno govoril o dogodkih v mornarici Ia zagovarjal svojo izjavo o neodvisni soc. dem. stranki,
Pri glasovanju je bil predlog neodvfer ne soc. dem. stranke, ki se glasi: »Nafta razprave o interpelaciji ue odgovarja ouo. rom državnega zbora«, odklonjen. Zanj sla glasovali le obe soc. demokraški raketi.
Zunanja politika.
Zbornica je nato pričela razpravo 0 poročilu glavnega odseka o zunanji poetiki.
Poslanec Fehrenbach (centrum) i ja: Sklep drž. zbora je dokazal, da hoče poleg vlade mir tudi nemško ljudstvo. Zahtevamo boljšo in \arnejšo nevtralnost Belgije, nočemo, da bi Belgija prišla ▼ vojaško in drugo odvisnost od entente. Samo* obsebi umevna je povrnitev nemških kolo* nij ali odstranitev nadvlade ali samovlada na visokem morju. Nadaljna mirovna ponudba od nemške strani ne bo več sledila. Naša sila je nezlomljiva. Če sovražniki nočejo, se bomo v sklenjeni edinosti borifi do zmagovitega konca.
Pred m soško nitko.
Na italijanskem bojišču so n»*a čete deloma s protisunkom po odbite« sovražnem napadu, deloma s sunkov iz lastne iniciative dosegle več uspe-hov, najvažnejše je pa, ker je postala! 8. t. m. naša obramba aktivnejša.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO«
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
Na Banjški visoki planoti pri Kahi smo odbili včeraj zjutraj napad Italk Janov z močnimi izgubami za sovxai> nika. Ujeli smo 120 mož in zpplonlU 7 strojnih pušk. Pri Kostanjevici m« ob uspešnem podjetja njeli 180 mož«
Italijansko uradno poročilo. 1
9. oktobra. Sovražnik je ponovil 7.
oktobra po močnem obstreljevanju na* pad na naše prednje postojanke g®» rovja Costabella, a. ko je šele pričel napadati, ga je naše hitro streljajoče topništvo ustavilo. Sovražnik se je moral umakniti z izgubami. S topovi so vče* raj ves dan precej živahno strelja]]. Na nekaterih točkah je nastopala pehota, ki je ujela do 100 mož in zaplo-nila 5 strojnih pušk. Besni topovski dvoboji so se bili na Krasu, posebno ljuti pa pri Kostanjevici.
Boji z Italijani.
Dunaj, 9. oktobra. (K. u.) Vojni ti«
skovni stan:
Večji boj se je razvil včeraj na Banjški visoki planoti južno od Kala. Po mo&nem obstreljevanju s topovi je sovražnik napadel naše postojanke.
Italijane, ki so naskakovali, so naši deloma odbili, deloma so začasno vdrli v naše postojanke, iz katerih jih je takojšnji protinapad naših čet zopet vrgel. Ujeli smo 2 častnika in 120 mož in zaplenili 7 strojnih pušk.
Tudi na gori Sv. Gabrijela je poizkusil sovražnik ponoči napad na južno krilo odseka, ki se je pa izjalovil v našem ognju.
Iz varstvenih ozirov so naše čete pri Kostanjevici izvedle podjetje, ki je popolnoma uspelo; ujeli smo 180 Italijanov.
Italijansko poročilo o letalskem napada as Kotor.
Lugano, 9. oktobra. (K. u.) »Agenzia Štefani« prinaša dolgo poročilo o letalskem napadu na Kotor. Glavni cilji italijanskih letal so bili Portorose s svojimi delavnicami in skladišči, ki služijo podm°r* skim čolnom kot opirališče, in obrežne črte izhodno od Ercegnovega ob kanalu Kumbor, kjer pelje edina železnica po ko-torskem ozemlju, ki je pokrito z zalogami, skladišči za smodnik, arzenali in vojašnicami. I etalci so prišli nad Kotor po-
hieV. 23?.
SLOVENEC, Sne 10. oKfoBra' 1917.
Slran S
polnoma nepričakovano in so presenečenje izrabili v to, d a so si poiskali' cilje za bombe. Postaje podmorskih čolnov.,' torpedoV-ke in lope so bile dobro zadete. V Kum-borju sc je užgala zaloga bencina. Druge požare so opazili v prisianiških skladiščih v Cjenoviču. Zelo neurejen obrambni ogenj ni letalcem napravil nobene škode in so se vsi vrnili.
Opomba koresp. urada: K temu domišljiji polnemu italijanskemu poročilu se vnovič povdarja, da pri omenjenem napadu ni bilo povzročene prav nobene škode.
12. soška bitka.
Lugano, 9. >Secolo« poroča: Vojaški voditelji sporazuma so sklenili napraviti kombiniran napad na avstrijsko-italijan-sko fronto. Italijansko armado bodo ojačili z ameriškimi četami in nato skušali pre-dreti avstrijsko fronto. S tem sunkom so bo uvedla 12. soška bitka.
Curih. Italijanski listi javljajo: Več visokih angleških, ameriških .in francoskih častnikov je obiskalo soško bojišče. Italijanske utrdbe so zelo hvalili. Generalu Cadornu, tako trde vojaški kritiki, se je presenetljivo hitro posrečilo, da je nadomestil izgube mož in materijala in da je italijanska armada zopet popolnoma sposobna za boj. Vsi prizadeti činitelji so neutrudljivo delovali na- to, da je danes italijanska armada krepkejsa kakor kdaj in da se pripravlja na nov udarec. Ne dvomijo, da bodoči boji omogočijo narodne smotre Italije, dasi pe odporna sovražna moč ne more podcenjevati.
i
Italijani slabo s premogom preskrbljeni. !
Curih, 9. oktobra. »Stampa« piše: An-Heške dobave premoga Italiji so se znižate septembra za 75% za pogojeno vsoto.
Na jugu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
Vzhodno od Valone smo preprečili prekoračevalni poizkus čez Vojušo.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. oktobra. Veliki glavni stan:
• živahnejše so streljali zahodno od Dojranskega jezera, v dolini Vardar, na Dobrem Polju in v ovinku Črne.
Prvi generalni kvartirni mojster: ipl. Ludendorff.
Nova bilka na Flanderskem.
Berlin, 9. oktobra. Veliki glavni stan:
v Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Deževalo je, divjal je vihar, a kljub temu je bil topovski boj močnejši med gozdom Houthoulster in Zandvoorde. Zvečer je osredotočil sovražnik svoj besen ogenj proti posameznim odsekom. Po nemirni noči se je na celem pozorišču povišal topovski ogenj v bobneči ogenj. Na obeh straneh železnice Staden-Boesinghe in severno od ceste Menin-Ypern je napadla angleška pehota. Bije se bitka.
Prt ostalih armadah se niso močnejše borilL če izvzamemo, da so podnevi streljali severnovzhodno od Soissonsa.
Na vzhodnem bojišču nič važnega.
Berlin, 9. oktobra zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flanderskem se je iz jutranjih bojev razvila nova bitka, ki se bije med Draalbftpk (severnovzhodno od Bis-schote) In Gheluveldom, 18 km. Dasi Je sovražnik večkrat naskočil, se omejuje, kar je pridobil na ozemlju, le na mal pas Draaibank in Poelkappele. Drugod smo napade odbili.
Sicer nič novega,
Angleži se upirajo novim vpoklicem pod orožje.
Amsterdam, 8. Zasebno se poroča iz Londona: Angleška vlada je zopet pozvala pod orožje nove sposobne može. Vpoklicu se upira posebno delavstvo. V Li-verpoolu in v Manchestru so sklicala socialistična delavska društva protestne shode in zahtevala, naj vpoklice prekličejo. Na več shodih so sc pristaši in nasprotniki vojske krvavo pretepali.
Vojska z Rusi in Romuni.
Pri Seretu odbiti napad Rusov dokazuje, da disciplina ruskih vojakov dobro napreduje. Rusi so napadli zelo srčno; zelo žilavo so se branili proti našemu protisunku. Rusi se zelo živahno pečajo z ozdravitvijo razmer v armadi; višja poveljstva podpirajo odbori, ki med tovariši zelo energično delujejo, da sc obnavlja disciplina. ,„
Boji z Busi.
Dunaj, 9. oktobra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Ko so naše čete čistile bojišče 6. oktob. pri Vaškovcu—St. Onu-fry, so našle'med drugim truplo nekega ruskega polkovnika, nekoga ruskega stotnika in veliko število ranjenih Rusov. Na celem bojišču so patrulje živahnejše nastopale, s topovi so močnejše streljali.
Na morili.
Zopet 19.500 ton potopljenih.
Berlin, 8. oktobra. Uradno: Pri Angliji so naši podmorski čolni zopet potopili 19.500 ton.
Angleški rušilec torpediran.
>Le Journal« poroča: V Kanalu je nemški podmorski čolni torpediral angleški podmorski čoln; 50 mož so rešili.
Francoski konteradmiral zgorel.
Bern, 9. oktobra. (K. u.) »Potit Pa-risien« javlja iz Touluna: Konteradmi-ral 3riord je umrl 29. m. m. na opeklinah, ki jih je dobil na neki vojni ladji. Briard je poveljeval neki diviziji v Sredozemskem morju.
Veliki admiral Tirpitz popravlja.
Berlin, 9. oktobra. (K. u.) Vbliki admiral Tirpitz je listom brzojavil, da ni res, kar trde listi, da je kdaj napovedal poraz Anglije s 1. avgustom.
flmerikaBci in srki Banketi*
Srbski tiskovni urad poroča S Krfa dne 25, septembra t. 1.: Komisijo ameriškega Rdečega križa, ki je prišla na Krf, je sprejel ministrski predsednik Pašič. Njej na čast so priredili slavnosti obed. Ob tej priliki je Pašič nazdravil predsedniku Wil-sonu, katerga je slavil kot velikega zagovornika pravic malih narodov, ki je prevzel nalogo, da vodi vojno do končnove-Ijavne zmage, ki nam bo dala najboljše jamstvo za trajen svetovni mir, za pravo svobodo in pravičnost, te temelje civilizacije in ikulture. Drugo zdravico je govoril na čast ameriškemu narodu, ki se je velikodušno lotil boja, da se vrže pruski militarizem, ta najmogočnejša ovira napredka in kulture. Končno je napil ameriškemu poslanstvu, ki si tako vneto prizadeva, da omili muke težko trpečega srbskega naroda. Ameriški poslanik Dodge je v odgovor napil srbskemu kralju, prestolonasledniku, vladi in celemu srbskemu narodu, o čemer je slavil slavne čine Srbije. Povdaril je njene žrtve in trpljenje za pravico in svobodo ter pripomnil, da je ameriški narod ponosen na to, da je potegnil meč v obrambo srbskega naroda. • • •
Tako gospodje banke tira jo, ko srbski narod gine. Pašič bi moral uvideti svojo zmoto, ne pa se zanašati na ameriško pomoč. Amerika druzega noče, kakor s podaljšanjem vojske kolikor največ oslabiti Evropo v svojo lastno korist.
iz državneofl zbora.
Jugoslovani in vlada.
Dnnaj, 9. oktobra. Dr. Korošec in dr. L a g i n j a sta imela danes v imenu Jugoslovanskega kluba enouren razgovor z ministrskim predsednikom o političnem položaju. V četrtek bosta poslanca poročala o razgovoru v plenarni seji Jugoslovanskega kluba. Nato bosta poročala ministrskemu predsedniku o odgovoru Jugoslovanov.
Večina za štiritedenski proračunski provi-zorij.
Dunaj, 9, oktobra. Ministrski predsednik dr. pl. Seidler nadaljuje pogajanja s strankami glede večine za proračunski pro-vizorij. Odločitev pri Poljakih pade šele jutri, toda že danes sklepajo, da ima vlada za proračunski provizorij, ki bo skrajšan od šestih tednov na štiri tedne, že g o t o-vovečino. V glavno bitko se bo spustila opozicija šele pri razpravi o rednem proračunu.
Proračunski odsek.
Dunaj, 9. oktobra. (Kor. ur.) \ današnji seji proračnskega odseka je interpeli-ral poslanec dr. Šmeral ministrskega predsednika, kakšno stališče zavzame vlada nasproti demokratizaciji občin, vseh organov lokalne uprave in deželnih zborov. Politični pogrešek je to, da ni sprejela vlada tega vprašanja v svojo progra-matično izjavo. Govornik je nato pozval vlado, naj stopi s tozadevno programati-čno izjavo prejkomogoče pred javnost. Dalje zahteva od ministrskega predsednika pojasnila o novoustanovljenem držav-nopravnem oddelku v ministrskem predsedništvu.
Ministrski predsednik ur. pl. Seidler je odgovoril, da ne more dati vlada danes glede demokratizaciic avtonomnih zasto-
pov izjave glede podrobnosti. Zagotavlja pa, da bo vlada resno preučila osnovne temelje revizije ustave, tako da ji bode mogoče že v najkrajšem času predložiti, osnutek poslanski zbornici in ustavnemu odseku gosposke zbornice. Vlada ni načelno nasprotna razpravi o tem vprašanju. Ko se bo pojavilo vprašanje demokratizacije avtonomnih zastopov, bo tudi v tej zadevi zavzela vlada svoje stališče, V razpravo sc bo lhhko pritegnilo vse, kar ni v nasprotju z obrazloženimi cilji vlade. Sporazum bo mogoč' tudi glede tega vprašanja.
Z ozirom na državnopravni oddelek v ministrskem predsedništvu je naznanil ministrski predsednik, da obstoja že delj časa. Na novo je ustanovljen samo oddelek za revizijo nstave. Osnovni načrt, katerega bo vlada predložila, je sad dela tega oddelka, O kaki neposredni zvezi tega urada s politiko ne more biti govora, ker je to notranji oddelek ministrskega predsedništva. Pač pa je mogoč stik preko načelnika tega urada, ministrskega predsednika. Naloga tega oddelka, vodilne ideje vlade izdelati in napraviti načrt, na podlagi katerega bo predložila vlada svoje predloge postavodajalnim zborom.
Poslanec Jugoslovanskega kluba dr, L a g i n j a se pritožuje, ker ni vlada izvedla takozvanega Beckovega programa, ki je hotel uresničiti posebno za Dalmacijo in Primorje celo vrsto nujnih naprav. Zahteva izpeljavo za monarhijo tako važne železniške črte Št, Peter-Reka in Št. Peter-Opatija z istrsko železnico Divača-Pulj preko Učke. Dalje razpravlja o šolskih razmerah v Istri. Zahteva, naj se priznajo izpiti na zagrebškem vseučilišču in naj se podelijo štipendije onim istrskim dijakom, ki študirajo na navtičnih šolah in trgovskih zavodih na Hrvatskem. Izjavlja končno: Čeravno ne oporekajo Jugoslovani vladi in ministrskemu predsedniku dobrih namenov, vendar niso dani predpogoji, da bi Jugoslovani dovolili vladi zahtevane vojaške kredite.
Poslanec dr, Steiuwender izraža upanje, da bodo dovedla pogajanja med vlado in strankami do ugodnega uspeha. Zahteve Poljakov so skozi in skozi pravične in samoobsebi umevne in ne razume, zakaj vlada njihovo uresničenje zavlačuje. Končno se pritožuje, da je toliko za bojišče nesposobnih vojakov obdržavnih v vojaški službi.
Razprava sc prekine. Prihodnja seja v četrtek.
Nemški radiklaci izstopijo iz »national-verbanda«?
Dunaj, 9. oktobra. V parlamentarnih krogih kroži vest, da bodo nemški radi-kalci izstopili iz »nationalverbanda«. To obvestilo bodo sporočili na seji predsedništva nemške nacionalne zveze v četrtek. Vzrok izstopa: odklonitev predloga nemških radikalcev glede odložitve mest načelnikov, podnačelnikov in poročevalcev v odsekih.
Wagna v begunskem odseku.
Dunaj, 9. oktobra. (Kor. urad). V današnji seji begunskega odseka so poročali poslanci Fon, Degasperi, Pittoni, dr. Bu-; gatto ustmeno o svojih vtisih v Wagni, poslanec Hruška pa pismeno, ker je bil zadržan.
Notranji minister grof Toggenburg obžaluje dogodke v Wagni, Opozarja pa, da nc zadene nobenega uradnika taborišča krivda. Seveda bi bilo tudi v službenem oziru potrebno, da bi umeli uradniki jezik beguncev. Končno izjavlja minister, da bo vlada vse storila, da odpravi nedostat-ke v Wagni in drugih begunskih taboriščih.
Po dolgi debati je sklenil odsek:
1.	Poslanska zbornica vzame poročilo begunskega odseka o dogodkih dne 4, oktobra v taborišču Wagna v vednost in obžaluje, da se je rabilo orožje, katerega žrtev je postal nedolžen otrok. Zahteva uvedbo takojšnje vojaško-sodne preiskave proti dotičneinu orožniku.
2.	Poslanska zbornica obsoja najstrožje ravnanje z begunskimi taborišči na način, kot bi bili zavodi za omejitev osebne svobode. In zato tudi vsak nastop oboroženih organov za vzdrževanje reda, ki je v nasprotju s predpisi.
3.	Poslanska zbornica obžaluje, da ni še prišel dne 12. julija sklenjeni zakonski načrt za ureditev skrbstva za begunce v razpravo pred gosposko zbornico,
4.	Poslanska zbornica obsoja nadaljno vporabo oblastvenih organov v begunskih taboriščih, ki ne razumejo jezika beguncev,
5.	Vlada se poživlja, da takoj izboljša razmere pri upravi v Wagni v smislu sklepov ljudskega zastopstva in poroča zbornici o tem izboljšanju tekom meseca
Prihodnja seja v četrtek.
Enoten nastop čeških strank,
Praga, 9. oktobra. Izvršilni odbor češke državnopravne stranke je poročal včeraj o združenju čeških politič-
nih strank. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki poudarja, da so vse stranko pripravljene vstopiti pod gotovimi predpogoji v enotno stranko, enotno organizacijo ter vpoklicati v življenje skupni izvršilni odbor in enotno časopisje.
Poslanec Klofač pojde na nabor.
Praga, 9. oktobra. Poslanec Klofač pojde prihodnji teden na nabor. Ker je bil zaprt, se dosedaj še ni predstavi} nobeni naborni komisiji.
Poljaki.
K vprašanju razpusta poljskega najvišjega narodnega odbora.
Krakov, 9. V soboto so se tu vršila
posvetovanja zastopnikov okrajnih organizacij poljskega najvišjega narodnega odbora o predlogu glede razpusta tega odbora. Vsi govorniki so se izjavili proti razpustu. Zborovalci so najvišjemu narodnemu odboru za njegovo delovanje izrazili popolno priznanje in sklenili, naj v slučaju razpusta najvišjega narodnega odbora ta nadalje vodi posle do ustanovitve ligitim-ne vlade v poljski državi. Končno so izrekli državnemu poslancu Witošu radi nje-i govega stališča v poljskem kolu gl^d« le* gijonarjev najstrožjo grajo,
Sesiiek šlirlii viharjev.
Monakovo, S. oktobra. Iz dobro poučenih krogov so poroča: Cesar Karel in Viljem se bosta kmalu pripeljala v Sofijo, kamor pride tudi sultan. Sestanek bo brez dvoma velike važnosti«
Mm pereči.
Dobički Japoncev v vojski,
Frankobrod, 9. oktobra. Iz Pariza;
Francoska paroplovna družba Messagerie mariatime toži v svojem poročilu nad ved--no večjo konkurenco Japoncev na Sredo^ zemskem moiaju.
Razžaljen L!oyd George.
London, 9, oktobra, (K. u.) Lloyd George je tožil poročevalni urad, ker je širil vest, da je zbežal iz Londona v notranjo
deželo, ker se je zbal zračnih napadov.

Iz dobičkov vojnih smotrov.
London, 9. oktobra. (K. u.) »Manche« ster Guardian« je izvajal: Prav bi bilo, če bi se vsi, ki se vojskujejo, resno pečali z določbo svojih vojnih smotroov, da preprečijo dobo vojske čez potrebo. Vse stranke morajo dobiti splošen temelj miroljubnemu pokretu. Naša prva zadača bodi, da zmagamo, druga, morebiti težja, da dože-nemo spravo. Če sc to izjalovi, nismo tega mi zakrivili.	, .
Stavka prometnih uslužbencev v Parizu.
Pariz, 7. oktobra. (Agence Havas.) V, zadnji noči so sklenili splošno stavko nameščencev transportnih vodstev. Po policijskih podatkih jc pričelo stavkati pri družbi »Omnibus« 3000 nameščencev. V. nekaterih skladiščih je prišlo do resnih nemirov.	j
novice.
t- Pogreb dr. Kreka. Pogreb 'dft Kreka se ne vrši, kakor smo včeraj pomotoma poročali, v petek, ampak v soboto, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne. To zaradi prihoda državnih poslancev. — Truplo bo izstavljeno v dvorcu k nezo škofijske pa« l a. če v drugem nadstropju. Dohod občinstvu od jutri, v četrtek, opoldne dalje.
-j- Iz zadnjih ur dr. Kreka. Sestra Cilka, katera mu j.e gospodinjila in do katere ga je vezala najsrčnejša bratovska ljubezen, je prišla, kakor sta bila domenjena, za več dni v pondeljek zvečer v Št. Janž. Hlapec ji je na kolodvoru povedal, kako se doktor dobro počuti. Prišla je pred župni-šče, pričakovaje najboljše, tu pa sta gosp. dr. L. Pogačnik in gosp. župnik Bajec imela težko nalogo počasi pripraviti ljubečo sestro na strašno novico. Bali so se, da ta težka vest premaga Cilkino tolikanj ljubeče secc. Čula je celo noč ob mrtvem bratu in molila. — Dr. Krek je tekom svojega zadnjega bivanja v Št. Janžu maše-val samo enkrat; ker ga jc to stalo preveč truda, se jc očividno bal, da mu pri maše-vanju moči odpovedo. Tudi spovedovat to-pot ni več mogel, kar je preje vsakokrat zelo rad storil. Zadnjo nedeljo je bil v cerkvi pri sv. maši, katere se je zelo zbrano udeležil. Ostal jc še četrt ure po sv. maši v cerkvi, zatopljen v globoko molitev.
-{- Mrtvaško masko dr. Kreka posname akademični kipar g. Lojze Dolinar.
-f Občinski zastop mestne občine Krško jc v svoji seji z dne 5. t. m. sprejel soglasno sledečo resolucijo: »Občinski odbor p.osdravlja združitev vseh iugoalovan-

«lftb državnih poslancev v Jugoslovanskem klubu na Dunaju; odobruje dosedanjo klu-bovo delovanje in sc z navdušenjem pridružuje njegovi v državnem zboru dne 30. maja 1.1. podani državnopravni deklaraciji, katera vsebuje vse naše istinite narodne potrebe in zahteve; nadalje pozdravlja »Izjavo« vseh slovenskih strank z dne 15. septembra t. 1. in se končno pridružuje plemenitemu mirovnemu prizadevanju papeža Benedikta XV. ter našega cesarja Karla I., 'da bi čimpreje zasijala avstrijskim narodom zlata zarja častnega miru in nove lepše bodočnosti«. — Ta resolucija se je odposlala jugoslovanskemu klubu na Dunaju in pre-vzvišen. knezoškofu v Ljubljano.
!-H Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 22. pp. Robert Kostrevc. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila poročnik računovodja 87 pp. Anton Radošek in višji podkov-ski mojster 3. god. top. bat. Jos. Lapornik.
Odlikovano je bilo moštvo strojnic 17. pp., prideljeno 73. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste sta dobila četovodji Goste Matija, doma iz Špitaliča pri Kamniku in Srakar Josip iz Kranja; druge vrste pa desetnik Peter Osolnik iz Trzina, poddes. Markelj Alojzij, Ljubno in Stempihar Josip, Velesovo. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: pešci Horvat Maks, Vodmat pri Ljubljani, Gale Franc, Grosuplje, Mrak Franc, Kranj, Pavelj Frice, Nemška vas.
Gro! Barbo, zastopnik kočevskih Nemcev v državnem zboru je tudi podpisal znani oklic na avstrijske N^mce, kjer ščuva Nacionalverband za nadaljevanje vojne. Oklic so podpisali tudi znameniti avstrijski vseučiliščni profesorji in dunajski krščanski socialci.
—	Učiteljska službena pragmatika. »Wiener Zeitung« objavlja odlok naučnega ministrstva, ministrstva javnih del in poljedelskega ministrstva, ki določa službeno razmerje učiteljstva na državnih srednjih in nižjih učnih zavodih.
— Za domovino je nmrl dne 30. avgusta 1917 v Lebringu v bolnišnici za mrzlico črnovojnik Andrej Šolar iz Kamnegorice, star 49 let. Pred vojsko je več let delal pri žebljarski zadrugi v Kropi. Zapušča ženo in deset otrok, večinoma nepreskrbljenih. Svetila mu .večna luč!
> — Smrtna kosa. V Ratečah na Gorenjskem je umrl 3. t. m. po kratki bolezni 18 letni mladenič Andrej Rozman, šestošolec gimnazije v Kranju. Ta mesec bi bil moral kakor novinec obleči vojaško suknjo, mesto nje pa ga je zagrnila črna gruda. Bil je marljiv dijak in vzglednega življenja, Z njegovimi dobrimi stariši žalujemo vsi po njem. Naj se veseli pri Bogu. — V Maren-bergu je umrla soproga sod. oficiala Julija Vuk. — V Ptuju je umrl posestnik Ig. Ros-mann.
Ali je Supilo umrl? O smrti Supila nima »Journal de Geneve« do 30. sept. nobene vesti. »Ziircher Ztg.« ima v številki z idne 29. maja iz Lugana vest, da poroča milanski »Corriere« o smrti, dočim tudi ta list drugega nič ne poroča. Torej do sedaj obstoji samo vest »Corriera«, ki je pa drugače zelo nespretno štilizirana in vzbuja še vedno dvome, da je neresnična.
—	Odpust letnikov 1865. in 1866. Vojni minister je izjavil deputaciji poslancev, da se po cesarjevem ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojne službe moštvo letnikov 1865. in 1866. To pomeni odpust 130 do 140 tisoč mož iz službe na fronti. Letnik 1867. se zaenkrat še ne odpusti, ker zanj še ni potrebnega nadomestila. Potrebna bi bila nova prebiranja in razveljav-ljenje dosedanjih oprostitev od vojaške službe. Zato nastane vprašanje, če ne bi bilo bolj pametno, da se sedaj službujoči, ki so že vajeni naporov, pridrže v službi, kot pa da se napravijo nove vrzeli med prebivalstvom v zaledju.
Pri Mariboru prijeti laški letalci so imeli, kakor poročajo dunajski listi, pri sebi velike svote avstrijskega denarja- Mislili so menda, da jim bo mogoče s tem koga podkupiti, da jim omogoči beg v slučaju, da morajo na zemljo. Prijeti so bili, ko so se pojavili pred hišo posestnika hudiča.
—	Omejitev dopisovanja z našimi vojnimi ujetniki. Dopisovanje z vojnimi ujetniki je omejeno le gLede pisem, ne pa glede dopisnic (dvojnih dopisnic). Vse, na vojne ujetnike naslovljene dopisnice se bodo tudi v oktobru poslale naprej.
Tovariš po nesreči ustrelil poročnika učitelja. V Rottenmannu na Gor, Štajerskem je tovariš po nesreči ustrelil z revolverjem poročnika Jos, Žemljica, učitelja v Selnici ob Dravi, Žemljic je pri operaciji v Gradcu umrl.
Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 24. sept. v Pardubice invalidi: pešca 87. pp. Anton Brezovšek in Anton Brdnik in pešec 97. pp. Josip Točinič.
—	Promocija sub ausplciis impe-ratorls samo za moške kandidate. Pra-ger Tagblatt poroča: Gdč. Julija Mo-»chelles je bila dne 3. t. m. na praški nemški univerzi promovirana za doktorico filozofije. Napravila je vse izpito
z odliko in je prosila za promocijo sub ausplciis imperatoris. Naučno _ ministrstvo se je pa postavilo na stališče, da je ta promocija po svojem izročilu omejena le za moške kandidate.
Požiga osumljena. V Hošnici pri Slov. Bistrici so aretirali 54 letno ločeno Ano Mayer, ker je osumljena, da je zažgala hišo svojega moža Jožefa Mayer v Peklu.
Strašna škoda vsled tajfuna na Japonskem. T o k i o, 8. okt. Tajfun je napravil strašno škodo, katero se more le približno ceniti. Škoda na blagu znaša nad 100 milijonov jenov. V sami prefekturi Tokio je bilo ubitih nad 500 ljudi, 3000 hiš porušenih, 150 hiš poplavljenih in nad 200 tisoč ljudi je brez strehe. Več vasi v okolici Tokio je popolnoma uničenih.
Primorske novice.
Slovenska ljudska šola se je odprla v prostorih bivše »Lege« v Kerkovcih. V
prostorni šolski dvorani, namenjeni za po-tujčevanje slovenske mladine, se otroci vzgajajo zopet v ljubem maternem jeziku. Ni čuda, da se je pri slovesnem blagoslov-ljenju poslopja radosti solzilo oko marsikatere zavedne matere.
V občini Piranski se je otvorila prva slovenska šola v podobčini Št. Peter. Vendar Piranezi niso mogli trpeti nad šolskim poslopjem čisto slovenske ljudske šole slovenskega napisa, za to so pod slovenski napis pristavili še laškega: »Scuola popu-lare«. Nestrpnost do slovenskega jezika se pozna še iz dejstva, da so tudi drugi javni napisi v popolno slovenski vasi le italijanski in nemški n. pr. »Aqua potabile«, — »Trinkwasser«, namenjeni za vojaštvo.
Padel je na laški bojni črti 20 let stari Ludovik Ivančič iz Trsta. Pokopan je v Nabrežini.
Umrl je bolnišnici v Melincu v Dalmaciji, kjer je služil kot transportni spremljevalec posestnik iz Vel. Žabelj Alojzij Troha, oče sedmih nedorastlih otrok. Bil je zelo skrben gospodar in spoštovan v celi občini, mož trdnega katoliškega prepričanja. Blag mu spomin!
Franc Plesničar, rač. podč., bivši solicitator pri dr. Treo v Gorici, je bil ranjen na tirolski fronti in se nahaja sedaj v deželni bolnišnici, Olomouc (Morava), 3. od d.
LjDMlaBske novice.
Gospodarske Me.
Težkoče pri dobavi moke. Zaradi prevoznih težkoč je uvoz žita na Kranjsko začasno ustavljen, vsled česar podružnica Zavoda za promet z žitom ob času vojne*rie more nakazovati občinam pravočasno moke. Ker utegnejo te težkoče Še nekaj ča$a trajati, opozarja zavod vse občine in apro-vizačna mesta, da so vse reklamacije in urgence radi dobave moke, dokler se razmere ne spremene, brezvspešne. Kakor hitro bode uvoz prost, bode pričel zavod z redno dobavo moke.
Karte za tobak so dobili sedaj celo v Sarajevu. Vsak kadilec dobi na dan 10 cigaret ali 12.5 gramov tobaka.
Zaloge premoga so pričeli pregledovati na Dunaju. Vsak dan pregledajo okoli 600 strank.
Prepoved kurjave pred 15. oktobrom. Vsled ministrske odredbe je pred 15. oktobrom strogo prepovedano kuriti stanovanja, pisarne, delavnice itd. Prestopki se kaznujejo z globo do 20.000 kron ali z zaporom do 6 mescev.
Vpeljava uradnih jedilnih znamk. Minister za ljudsko prehrano je napovedal, da se bodo vpeljale uradne jedilne znamke, Znano je namreč, da premožnejši sloji pogosto jedo doma in potem še v hotelih in restavracijah- S to uredbo in drugimi primernimi določbami hočejo to preprečiti.
Inozemski premog. Ministrstvo za javna dela razdeljuje ne samo zgor-nješlezijski premog, temveč spi ob vse množine kuriva (koks, premog in bri-kete). ki pridejo iz inozemstva. Porabniki, ki so do sedaj dobivali premog iz inozemstva v množinah enega vagona, morajo vložiti prošnjo za tak premog neposredno ali potom kakega trgovca s premogom pri navedenem ministrstvu in sicer izključno le s predpisano tiskovino, ki se dobi v tiskarni Rudolf Dvorschaks Nachfolger, Dunaj IX., Elisabethpromenade 33. Prošnje se morajo vložiti do 6. dobavi kuriva predidočega meseca pri ministrstvu za javna dela, Dunaj IX., Porzellungasse 33. Pri razdelitvi novemberskega kontingenta se morejo torej vpoštevati samo tiste pravilno opremljene prošnje, ki so bile do 6. okobra pri ministrsvu za javna dola vložene.
Zvišanje delniške glavnice Češke in-dustrijalne banke na 50 miljonov kron. V seji upravnega sveta Češke industrijalne banke z dne 5, oktobra je bilo sklenjeno sklicati dne 24, t. m, izvanredni generalni zbor, pri katerem se bode stavil predlog za povišanje delniške glavnice od 50 miljonov K za nadaljnih 10 miljonov kron — na 50 miljonov kron, ter predlog za pooblastitev upravnemu svetu, naj izpelje emisijo l io prggkrbi tozadevno spremembo pravil.
lj Klub občinskih svetovalcev S. L. S.
ima danes ob 8. uri zvečer sejo.
Po smrti .odlikovan. Na rumun-skem bojišču padli oficijail Mestne hranilnice rez. nadporočnik g. Vilko Trtnik je po svoji smrti dobil red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. Vojaško poveljstvo je ob tej priliki poudarjalo pokojnikovo junaštvo v boju pri Tifesti, kjer se jo bilo ravno, kakor poudarja poveljstvo, brezprimernemu junaškemu nastopu nadporočnika Trtnika zahvaliti, da je bil nasprotnik odbit in da so naše čete vzdržale*
lj Poroke. Te dni se bo poročil v Ilirski Bistrici tukajšnji odvetnik dr. Jos. Tomšič z gdč, Marijo Domladič iz II. Bistrice. — Poroči se te dni čevljarski mojster g. Avg. Možina z Marijo Cvelbar,
lj Občni zbor okrajne bolniške blagajne v Ljubljani se je vršil dne 8. t. m. Iz poročila predsednika posnemamo: V poslovnem letu 1916 je obolelo 898 moških in 493 ženskih članov, skupno 1391 članov, ki so za 28.834 bolniških dni prejeli 39,445 kron 80 vinarjev bolniške podpore. Dohodkov je bilo 116,203 krone 42 vinarjev, izdatkov pa 114.550 kron 61 vinarjev, preostanek 1652 kron 81 vinarjev se; izroči rezervnemu zakladu, ki znaša 116.522 kron 22 vinarjev.
lj Prememba posesti. Hišni posestnik g. Mesar v Florljanski ulici je prodal svojo hišo sodavičarju Matko Zalarju.
lj Poroka dveh gluhonemih. Te dni bo-deta poročena na Lipoglavem gluhonemi krovec Jožef Ivančič in gluhonema šivilja Ana Brezovar.
lj Gerentom deželne zadruge izdelovalcev sodavice na Kranjskem je imenovala obrtna oblast (mestni magistrat v Ljubljani) g. Gašperja Bolte, sodavičarja in posestnika v Ljubljani, Igriška uiica 11.
lj Prodajalci mila (žajie), ki so dobili prejemnice za milo, pralne ali čistilne praške, se poživljajo, da nemudoma sporoče v mestni posvetovalnici vsako pošiljatev mila ali praškov itd., ki jo dobe na prejemnice mestnega magistrata, ker preje nihče ne sme prodajati mila. Fakturo tvrdke, ki je poslala milo, je prinesti s seboj.
lj Zavodi in perice v Ljubljani ter Sp. Šiški, ki niso dobili kart za milo, dobe prejemnice za milo v mestni posvetovalnici, kadar izide tozadevni poziv v listih.
lj Najnovejša odredba glede prodaje blaga s prejemnicami. Gremij trgovcev naznanja svojim članom, da je izposloval pri c. kr. dež. vladi, da se sme blago in druge predmete, katerih prodaja je bila vsled uredbe z dne 25. septembra prepovedana, do nadaljne-ga preklica oddajati brez prejemnic.
lj Oddaja krompirja; Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 11. t. m. v svojem skladišču na Dunajski cesti krompir strankam sedmega in osmega okraja. Določen je ta-le red, Sedmi okraj: od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 200 do 400, od 10. do 11. št. 400 do 600; popoldne: od 2. do 3. št. 600 do konca. Osmi okraj: od 3. do 4. št. 1 do 200, od 4. do 5. št. 200 do konca. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kilogram stane 30 vin.
lj Brivci in obrtne pralnice, ki rabijo milo za svojo obrt, ne dobe pri mestnem magistratu nikakih prejemnic za milo. Ti naj vložijo prošnje za milo potom svojih organizacij na vojno zvezo za olje in maščobo (Kriegsverband der Oel- und Fett-industrie) na Dunaju.
ljProdajalci sladkorja ▼ I. do IV. okraju se vabijo, da se zanesljivo zglase takoj v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu, kjer dobe sladkorna nakazila. Ostali okraji dobe sladkor kakor hitro bode došel.
lj Ušel je dne 3. t. m. iz pristave na Kodelijevem gojenec tukajšnjega deželnega vzgojevališča Alojzij Krivic,
star 16 let, doma iz Zaloga pri Cerkljah. Mahnil jo je najbrže proti domu ali kam v bližino. Je precej velik in krepak, podolgastega obraza, rumenih, las in sivih oči in je bil oblečen v bele platnene hlače in suknjič.
Oddaja kislega zelja na rmene izkaznice A. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek 11, t. m. v cerkvi sv. Jožefa od osme do pol 9, ure zjutraj kislo zelje med stranke z rmenimi izkaznicami zaznamovane s črko A. Vsaka oseba dobi en kilogram, vendar se lahko tudi manjšo količino vzame. Kilogram stane 80 vin.
Oddaja kislega zelja na rmene izkaz« niče D. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek 11. t. m, v cerkvi sv. Jožefa kislo, zelje na rmene izkaznice D po sledečem redu: Od pol 9 do pol 10 št. 1 do 200, od pol 10 do pbl 11 200 do 400, od pol 11 do 11 št. 400 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram, stranke pa lahko tudi manj vzamejo. Kilogram stane 80 vin.
Oddaja, za čeirti okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 11. t. m. na Poljanski cesti št, 15 špeh med stranke četrtega okraja. Na vrsto pridejo: Od osme do 9 ure dopoldne št. 801 do 1000, od 9 da 10 št. 1001 do 1200, od 10 do 11 št- 1201 do konca. Poleg tega dobe špeh vse tiste stranke četrtega okraja, ki ga niso dobile v nedeljo 7, t, m. dopoldne. Prinesite seboj nova nakazila za mast in mesečne maščo-bne nakaznice. Vsaka oseba dobi četrt kgi kilogram stane 8 K 80 vin,
Oddaja mesa na rmene nakaznice C Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek dne 11, t, m .popoldne v cerkvi sv, Jožefa meso na rmene izkaznice C. Določen je tale red: Od pol 2 do 2 št. 1 do 200, od 2 do pol 3 200 do 400,od pol 3 do 3 št. 400 do 600, od 3 do pol 4 št. 600 do 800, od pol 4 do 4 št. 800 4o 1000, od 4 do pol 5 št. 1000 do 1200, od pol 5 do 5 št, 1200 do 1400, od 5 do pbl 6 Št. 1400 do 1600, od pol 6 do 6 št, 1600 do 1800, od 6 do pol 7 št. 1800 dc 2000, od pol 7 do 7 št. 2000 do 2200, od 7 do pl 8 Št .2200 do onca. Ena oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in štiri osebe tri-četrt kg, 5 in 6 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in Četrt kg, več oseb 1 in. pol kg. Kilogram stane 2 K.
Oddaja sadja na rmene izkaznice D.
Mestna aprovizacija bo delila v četrtek dne 11, t, m. popoldne v šoli na Ledini, Ko-menskega ulica, med stranke z rmenimi izkaznicami D sadje po sledečem redu: Od 2 do 3 št, 1 do 200, od 3 do 4 fct. 200 d& konca. Vsaka oseba dobi en kilogram; kilo« gram stane 40 vin,	-v 1
Oddaja sadja na prvo uradniško skupi' no. Mestna: aprovizacija bo delila v četrtek dne 11. t. m. v šoli na Ledini sadje med stranke prve uradniške skupine. Določen je tale red: Od 4 do 5 št. 1 do 200, od 4 do pol 5 šL 200 dokonča. Vsaka oseba dob( en kilogram. Kilogram stane 40 vin. f-j
Zahvala.
Dne 18. septembra t. I, mi je uničil požar skladišče in gospodarsko poslopje z letošnjimi pridelki in krmo ter z vsemi pritiklinami. V največji nevarnosti je bila tudi poleg stoječa hiša, tembolj, ker ni bilo za gašenje nobene vode.
Da sem bil tako obvarovan še večje nesreče, je v prvi vrsti zasluga blagor, gg. častnikov ter veleč, vojaštva Iz Bača, Knežaka in Zagorja, ki so še pravočasno prihiteli na pomoč. Vsem se tem potom najtopleje zahvaljujem. Iskrena zahvala dalje bratu g. Fran Urbančiču, g. županu ie Knežaka Fran Urbančiču, g. Andr. Urbančiču, g. Jos. Troštu kakor tudi vsem' dvagim soscfdom in sovaščanom.
Bač pri' Knežaku, 28. Sept. 1917.
Alej. Urbančič
• . lastnik parne žag*.
Pozor!
Naročila na pristna
dolenjska vina
sprejema stara in strogo zanesljiva tvrdka Josip Rudmann, trgovec in posestnik v KrSklvasi pri Breilcah.
Politim »t.^m ti^nanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, du jc naša čc/ vse ljubljena sestra, oziroma svakinja in teta, gospa
Minka Oražem roi. Benedlk
danes ob '/a ti- uri zvečer, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage bode dne 11. oktobra 1917 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Moste pri Ljubljani št. 81 na pokopališče k Sv. Križu.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in vedni spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1917.
Simon, Ivan, Franc Bcnedik bratje	Mariia Benedlk svakinja
Anton Oražem svak, Jožefa Oraiem svakinja.
Brez posebnega obvestil«.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Dileme in spomeniki.
Fr. Švara.
i
Hvaležnost je lepa poteza v značaju našega naroda. Tudi sedaj, ko vidi v morju trpljenja in solza, kake čudeže ustvarja duh skupnosti avstrijskih narodov v obrambi domovine, ne ostaja hvaležnost naroda samo globoko zakopan zaklad, toda stopa na dan v vedno jasnejših obrisih. Narodu prikipeva srce hvaležnosti in ljubezni do teh požrtvovalnih in smrt pre-zirajočih junakov, — Zato bi hotel vsakemu vojskovodji, vsakemu odsekovemu poveljniku, da, vsakemu posameznemu vojaku postaviti spomenik, izročiti mu diplomo za njegove nevenljlve zasluge v obrambi domovine. — Da, vsak posameznik, od vojskovodje pa do zadnjega prostaka v strelnem jarku, ki tvega svoje življenje za domovino in družino, zasluži tako odlikovanje.
Toda vsakega posebej teh junakov ne more narod izrečno odlikovati. Skupen spomenik jim je postavil v svojem hvaležnem srcu, a zgodovina jim bo ovekovečila njihov spomin. Posamezni armadni poveljniki, poveljujoči generali, zaslužni nadvojvodi, odsekovi komandanti pa bodo tudi po imenu vekomaj živeli v srcih našega ljudstva. Njihove zasluge v obrambi domovine ln v ljubezni do ljudstva, za šolo in rodno grudo so nevenljive in nepozabne. Narodna pesem in ustno izročilo bo ove-kovečilo imena takih posameznh zaslužnih mož. Vstali bodo novi kralji Matjaži, kraljeviči Marko, Kastrijotje. Dvajseto stoletje jih je rodilo. Vilinski junaki bodo potisnjeni v ozadje. Resnost sedanjosti prevleče s plačem vso poezijo in romantiko prejšnjih časov.
Novi časi, novo življenje, novi junaki. Kakor so našli naši junaki nesmrtno slavo v narodni pesmi in v iz naroda niklih pesnikih, tako bo tudi sedanji rod in njega pošteni potomci znali ceniti naprecenljive zasluge sedanjih vojskovodij za posamezne občine, okraje in dežele. In tem novim narodnim junakom velja postaviti spomenik,
Napreprostejše, a obenem najvišje odlikovanje, ki je more dati narod svojemu dobrotniku, je častno občanstvo. običajne diplome naj bi bile silno preproste in enostavne, ali pa naj bi popolnoma izostale. Kajti diplome posameznim zaslužnim možem, lii so na več mestih ime-, novani za častne občane, postanejo nekaj vsakdanjega in brezpredmetne. Koliko lepote in umetnosti s spravi v pozabljivost, ako se umetniška diploma raztrga, ali tišči skrita v kaki mapi, pristopna samo najožjemu krogu svojcev in sorodnikov. — Koliko denarja pa se obenem izda in se bo izdalo v ta namen, sicer v podporo umetnosti, toda za javnost jc in za narod mrtev kapital, ki leži zakopan v kaki zasebni knjižnici ali 'stanovanju. Blaginja narodov, ki bo vsled svetovne vojske silno trpela, ne bi smela doprinašati takih postranskih, a vendar velikih žrtev za mrtve spomenike živim junakom. Kaj takega ne bi mogla dovolj obsoditi bodoča kritika sedanjih velikih dogodkov. — Zato: zaslužnim možem častno občanstvo, morda brez diplome.
Mesta, trgi in vasi hočejo tekmovati ter izkazati svojo hvaležnost junakom bodisi ob kraških Termopilah, ob Soči ali zgoraj proti severnemu medvedu. — To je lepo, to je znak novega življenja, nove dobe. Toda namesto, da bi se šablonasto vdajali starim navadam z izročevanjem diplom in postavljanjem kamenitih ali železnih spomenikov, rečem: postavimo živim junakom žive spomenike. — Če tudi so umrli na polju slave ali jih čaka morda drugod gotova smrt, vendar bodo vedno živeli v ljudskih hvaležn h srcih. A da ostane njih spomin svež od roda do roda, zato naj bi se oni denar, ki bi se imel izdati za umetniške diplome in kamenite spomenike, porab', za žive spomenike v obliki raznih fondov in ustanov.
Pomisliti moramo, da bomo imeli po vojski veliko invalidov vedno pred očmi, ki bodo več ali manj nesposobni za zaslužek ter navezani vsaj deloma na zasebno karitalivnost, ki ne bo smela poznati meja. — Koliko inteligence je samo nam iztrgala ta kruta vojska. Tudi to bo treba nadomestiti. — Gospodarsko oslabljeni bomo tudi duševno pešali, ako ne bomo s skupnimi silami si zagotovili novo narodno življenje v novi inteligenci. In kar ne zmore posameznik, to stori občina, okraj, dežela. Koliko sirot bo stegalo svoje bedne roke ter prosilo miloščine in kruha, koliko vdov ne bo moglo več z isto vnemo vzgajati svoje dcce v krščanske junake, zveste državljane ln goreče rodoljube, ker se bo njih naloga osredotočila in zrušila v skrbi za vsakdanji kruh, ki jim ga je do sedaj redno in nemoteno pribavljal hišni gospodar. Gorje, trpljenje in pomanjkanje se bo pomnožilo. Vse to pa je v kvar in škodo vsakega naroda. Zato pa imajo oni, ki so v zaledju, sveto dolžnost skrbeli, da se narodno premoženje ne troši v nc ravno neizogibne izdatke ter premišljevati o nadomestku za vse te iztfuhe.
Ako hočemo kot narod stati v vrsti z drugimi narodi ter tekmovati z njimi v razvoju svoje bodočnosti, potem je treba, da svoj oboi položimo na oltar domovine za vzgojo inteligence, novih krščanskih družin, da invalidom osladimo dnove pomanjkanja, da vdovam in s'rotam olajšamo njih gorje z raznimi podporami in ustanovami, — A te ustanove naj nosijo imena raznih udov presvitle vladarske hiše, Bo-roevičev, Danklov, Winklerjev itd.
To bi bilo onim zaslužnim možem gotovo bolj pri srcu in prijetno kakor mrtvi spomeniki. — Narod je dolžan, da, on hoče postaviti spomenike zaslužnim možem. Toda za zidanje in postavljanje mrtvih spomenikov čakajmo iz'da vojske, za žive spomenike pa je najprimernejša priložnost sedaj, ko so vsa srca tako polna čuvstev hvaležnosti nasproti velikim možem in roke pripravljene k požrtvovalnosti.
Zato bodi naše geslo za sedaj: našim junakom gradimo sedaj žive spomenike!
Audlatur et altera pars!
Kako ie sedaj no Koroški Beli.
— Koroška Bela se iz svojih razvalin kar ne more dvigniti. Občutno pomanjkanje profesijonistov in delavnih moči kakor tudi različnega mate-rijala, predvsem apna, opeke, orodja, deloma tudi lesa onemogočujejo za sedaj vsako pozidavo pogorelih stavb. Darovi prihajajo v denarju pač zadovoljivo, a ne izdajo mnogo, ker živimo v časih pretirane draginje. Na vsak način bo morala na pomoč priskočiti država z primernim brezobrestnim posojilom, drugače mnogi posestniki ne. bodo imeli sredstev za pozidavo svojih stavb. Pogorelci večinoma stanujejo natlačeni po sosednih hišah; živine se pa zaradi pomanjkanja hlevov mora mnogo prodati. Farna cerkev in zvonik sc sedaj krije z zasilno streho iz desk; parkrat so jo veliki deževni nalivi hudo premočili, da je tekla deževnica raz obokov kakor v kaki podzemeljski jami in bil ves cerkveni tlak pod vodo. Za napravo zasilnega strešnega stola gre vsa zahvala kranjski obrtni družbi, pred vsem generalnemu ravnatelju g. K. pl. Noot, nadalje prrajšč. oskrbniku g. Fr. Verweger, nadinženirju g. J. Bachmanu in tesarskemu mojstru g. Fr. Smerekar, ki so se na prošnjo g. župnika ztustvar zavzeli .prepustili delavce in dobavili les in železo po" znižani ceni. To hlapo delo je pač vse hvale in priznanja vredno. Tako se bo kmalu zamogla božja služba v redu vršiti. Ko pridejo boljši časi se bo streha na cerkvi in na zvoniku pokrila z trpežnim mnterijalom. Poprava cerkvene notranjščine, ki je vsa okajena, in oken, ki so na eni strani od vročine raz-počila, se odloži na poznejši čas. Nimamo tudi ne ure in nc zvona. Škoda no požaru sc bo čutila pri poporclcih še desetletja, vendar unamo, da se bodo vsled dobrotljivosti si. občinstva vsaj naibujše rane zacelile; zato se obrača io Belani še vedno zaupljivo do blagih src z apomoč, ki so jo tako silno notrebni.
Prepoved mtm nsa. obleke io perilo.
Ker defimtivna ureditev cele akcije zahteva mnogo dela in se ne more tre-notno izvesti, se konsumenti, bivajoči v Ljubljani, t. j. osebe, ki rabijo blago za svojo osebno porabo, opozarjajo, da dobe do izdaje prcjemnic posebna dovoljenja za nakup blaga ali obleke pri podpisani deželni poslovalnici. Vložiti je pismeno prošnjo, v kateri je dokazati potrebo in natančno navesti, koliko blaga in za kateri namen, kakšno obleko ali perilo se potrebuje. Opozarja se pa, da sc bo vpo-števalo samo najpotrebnejše slučaje. Vsaka napačna napoved se bo strogo kaznovala. Deželna poslovalnica za preskrbo prebivalstva z blagom, obleko in perilom v Ljubljani, Šolski drevored štev, 2,
Šolske vesli.
— Ljudskošolske vesti. Mestni šolski svet v Ljubljani je imenoval učit. kad. Marijo Jurman za suplenti-njo na prvi mestni slov. deški šoli in učit. kand. Danico Lcderhas za su-plcntinjo na nemški mestni deški šoli. — Mesto obo'ele učiteljice Helene Sod-ja na Jesenicah jc imenovana za su-plcntinjo Alojzija Kunčič, mesto obolele učiteljice Apolonijc Fatur v Mošnjah pa Ludmila Rapc. — Provizorič-na učiteljica je postala Alojzija Krsnik na Brdu. Obo'clo učiteljico Frančiško Trpine v Blagovici nadomestujc učit. kand. Marija Malenšek, obolelo učiteljico Nežo Klun v Kuželju pa Ivana Knap. Vpoklicanega učitelja Rudolfa Kneza v Št. Vidu pri Brdu bo nado-mcstovala bivša suplentinja na Rovih Ana Krsnik, vpoklicanega učitelja Albina Smole na Rovih bivša suplentinja
pri Sv. Trojici Balbina Schnabl, vpoklicanega učitelja Kornelija Igllč pri Sv. Trojici abs. učit. kand. Marija To-mec.
f.
Iz Knežaka. Na Baču je pogorelo Škravanu trgovsko skladišče. Živil je bilo mnogo notri: moka, riž, sladkor, kava, koruza, olje itd. Škoda je velika. Unel se je petrolej. Čudno je, da je bilo toliko petroleja notri, ko ima trgovec sam elektriko v hiši. Zgorel je tudi en človek, kar je še najbolj žalostno. Ljudje sodijo, da je bil to prst božji. Toliko živeža imeti, pa ne ljudem prodati, ki stradajo. Pa tudi ples je bil vsako nedeljo v tem žalostnem času in mladina se je kvarila. Če bi ne bilo že škoda čevljev, je škoda mladine. Pogasili so vojaki, če ne bi bil ogenj večji.
Zanimiv prizor.
— Fata morgana? Piše se nam: 11, septembra t. 1. zvečer okrog 8. ure sem se peljal z drugimi potniki v poštnem vozu iz Kostanjevice proti Krškemu, ko zapazimo v daljavi pred seboj, nekako za Brcžicami, velik ogenj. Videli smo, kako drve po ravni cesti vozovi, gasilci, jezdeci. Vsi so hiteli po veliki ravnini proti mestu, odkoder se je dvigal velik ogenj proti nebu. Nebo je nizko v daljavi pred nami kar rdeče žarelo. Vsi smo menili, da mora bili velik požar v bližini Brežic. Ozračje je bilo silno soparno, nebo jasno. Kje je gorelo? Nikjer v teh krajih. Čudno, pa tak ogenj! »Slovenec« z dne 26. septembra je v štev. 220 poročal o velikem požaru, ki je divjal v Boryslavu v Galiciji. Če je bil ta požar 11. septembra zvečer, potem smo ga videli v »Fati morgani«, nekaj posebn-o redkega v naših krajih,
ODvesli.a beguncem.
Podgorcem. Zadnji čas razvidim iz pisem, ki jih dobivam od sovaščanov, da mnogo Podgorcev nc misli več na svoj dom in hočejo ostati v tujini, kjer so dobili dober zaslužek. Nikar tako! Ostanimo zvesti domačiji, ki nam je bila tako dobra in ljuba mati,- dokler ni prihrul nadnjo sovražnik. Ne obrnimo ji hrbta v nesreči, marveč mislimo le na trenotek, ko sc borno .mogii vrniti nazaj in jo s svojimi žulji in svojim znojem in svojo ljubeznijo obnoviti, ji zaceliti rane in ji zagotoviti lepšo bodočnost. Podgorci, ne pozabite svoje domačije! So-vaščan.
Čepovan, Opozarjam vse begunce iz Čepovana, da - naznanijo čepovanskemu županstvu v Domžalah o priliki izgona od doma zgubljeno oziroma od vojaščine si izposojeno imetje: živino, prešiče, kokoši, vozove, razno orodje (sekire, šuble, kose, pikone etc.), sode, čebre, škafe, hišno posodo! Morda bo prav naznaniti tudi škodo, katero ste trpeli, ko ste v sili prodali živino veliko pod ceno. Če hočete, pošljite meni naznanilo o vsej škodi, da napravim skupen izkaz škode in ga oddam županstvu v nadaljno uporabo. Storite to takoj in nc čakati, ker se gre za vašo korist. Bog vas ohrani zdrave na duši in telesu! Val. Pirec, župnik čepovanski v Kropi, Kranjsko.
Gg, Andrej Manfreda in Peter Munih
iz Sv. Lucije, odbornika »Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Luciji« se naprosita, da naznanita svoj sedanji naslov »Goriški zvezi« v Ljubljani.
Jožefi Kovačič. Pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta, 38-1, sc nahaja dopisnica, naslovljena na gosp. Jožefo Kovačič, doma iz Svetega na Banjški planoti, od njenega moža Rudolfa Kovačiča, ki se se nahaja v neki bolnišnici bolan. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta, 38-1.
Boj krvi in ruDilev.
Rcnzo Larco piše v »Corrierc della Sera«: Priča smo neizmerne, znamenite etape razvoja v ruski revoluciji. Med sovjetom delavskih in vojaških odposlanstev ter bojno fronto v zakopih in rovih, v krvi in blatu, kjer požanjc strašna žcnjica dan za dnem na tisoče in tisoče mladeničev in mladih mož, se čujejo tožbe in protesti, sc čujejo bolesti ln ogorčenje. Sovjet pravi: »Domovina; ali nad vse revolucija.« Fronta kliče: »Revolucija, ali nad vse domovina.« Morda sc zdi to le igra besed in odličic, ali v istini je to tekmovanje dveh svetov. Za besedami zijajo prepadi.
Nemara so naši bralci kaj slišali o velikem združenju »Domovina in narodna armada v Petrogradu«? Ali so Culi kaj o onih besedah, podobnih viharju in nevihti, katere je 15. sibirska divizija zaiučila v obraz delavskemu sovjetu in posadki prestolncga mesta. Prišlo jih jc dvanajst v imenu dvajset
tisoč: prišli so naravnost iz zakopov. z vriskom in piskom, močni in grozni. A pred zbrano množico se je postavil sibirski vojak in je vrgel na mizo tisoč vojnih križcev, da je zažvenketalo: Vi se tu pričkate za osemurno delavno dobo in za vedno večji in večji zaslug žek, a mi smo do ramen v krvi. Strgali smo s prsi križce, nate jih. Dajte jih preliti v polrublje, da ne boste imeli premalo zaslužka, a mi mrjemo dan za dnem za prostost, mrjemo za to, ker, vi nočete delati!« — Zarožljali so križci in mraz je šel ljudem po kosteh. Obrazi so prebledeli, zakaj nihče doslej za revolucije ni izgovoril tako strašnih besed in še nikdar ni množica čula ta-kega zvoka, prav kakor bi milijon strun namah počilo, kakor bi milijoD src ruskih vojakov udarilo ob tlak glavnega mesta in zastokalo. A potem je govoril dalje: »Ta rdeči prapor, ki ste ga vi tui razvili, nam ne plapola samo nad glavami, ampak se tudi kaže v naših stopnjah. Pobarvan je z rusko krvjo po dragi rodni zemlji.
Bila je vedno bolj grozna tihota) po dvorani, kakor bi vstal duh iz ruske zemlje in stiskal srca okameneli gneči. In povzel jo iznova in njegov glas je grmel kakor rdeči smeh: »Vi se tu prepirate in pričkate za osemurno die-lavno dobo, a mi stojimo po 24 do 60, ur brez prestanka roko v roki. In če se zruši zid naših ram, če izpustimo orožje iz premrzlih rok, nc ostane od vašega Petrograda nič drugega nego mokro mesto. Prezgodaj triumfirate, prezgodaj. Kakor v pravljici ste se zbu-dili s kalifom, ali samo za eno uro. Pozor, da ne postanete sužnji naših so'v< ražnikov. Ni vam treba braniti prosto« sti tu, kjer jo nihče ne uklepa. Tu jo bodo branile petrograjske babe, katero so v začetku rcvolucije kričale: »Hle« ba!« Pojdite na fronto, branit svobodo Tam ne. bo imela spretnost pouličnih bojev nobenega pomena. Tam se je treba drugače bojevati, kakor se je pra ded. Nikolaj. Delavci, dajte nam streliva, obleke in živeža, da .bi mogli umirati v tem prepričanju, da naše življenje ni bilo vržpno. na s.metišče, kakoi stare črepinje. Sprejmite naše križce sedmerih žalosti, ki jih nabiramo tam na fronti.« S .
Obličja so še bolj prebledela. Zdelo se jc, kakor bi ta hip vso zbrane množico pretresel vzdih umirajočih mož na fronti. To je bilo več nego grmenje in bliskanje zgovornosti v taborih, to je bilo, kakor bi kdo iz srca ru-val črepinje in jih metal komu pod noge.
Kdo se še drzne govoriti? Vse tiho A tu nastopi zastopnik delavskili in vojaških odposlancev. Stoji v dvo rani med ostrmelo množico, kakor bi bil vlit iz črnega železa, stoji kakoi skala, katere ni genil jok sibirskega vojaka. Njegove besede so trde in skoparijo s čutom:
»Ve sive vojaške suknje! Ve modre delavske lialjc! Za vas smo izbojevali osemurno delavsko dobo. Vi vojaki, dajete življenje za domovino, mi delavci dajemo zanjo svoje delo. Ali tudi premožni sloji, tvorničarji in trgovci žrtvujejo nekaj na domovine ol tar. Zdaj prihaja govornik teh, kateri neradi delajo, in vas sramote, delavci Za vas smo izvojevali osemurno delavno dobo, za vas in vaše potomce.« Zdaj je završelo po dvorani: »Za nas? Za bodočnost? Mi se živi nc vrnemo. Za nas morate vi delati.«
Kakor iz krvi so bile vojakove besede, kakor vojni ognjemet se je bliskal odposlančev govor. Ali dvorana se je odloČila za vojaka. Zmes glasov, šepetanje, razgovor množice z estrado. »Zakaj ne delale?« Odposlanec skuša pojasniti. Sovjet ni kriv. Sovjet vlada samo nad organiziranim delavstvom. Ali za tem je še carstvo brez mej, organizacija, ne uklenjena v verige, po navdušenju raz-brkana revolucija. Sovjet je nedolžen, nedolžen!
Ali gneča divja. Pomiri se šele, ko •prične zastopnik Francije govoriti. I on jc bil svoje dni antimilitarist, i on jc snival o miru med narodi. Ali danes, ko domovina gine, bi on rajši umrl, kakor pa vrgel puško z rame.
In potem govori iznova vojak z izbuljenimi očmi ter drugi zopet invalid z bcrgljami. Govori o suženjstvu.
Razburjenje raste. Osveta. Nekdo predlaga, naj sc napravi iz posadke glavnega mesta oddelek prostovoljcev.
Stojte šc malo! Čakajte! Razumevajo sc. Razpaljeno železo se ohlaja. Ali zaželjena beseda sc ni oglasila. Najt sc zgodi karkoli, naprej v boj!
Razstali so se. Somrak je legal po ulicah. Dva sveta! Treba je jeklene roke, trdno volje kakor granit in moči genija, da bi premostil nasprotja in: postavil vrh mostu prannr revolucije^

jrajfg
■■ • ■ • ■	■ ..,•''V
Orli! Bogu Vsemogočnemu je dopadlo, bega očeta in ustanovitelja, gospoda
da je poklical našega Iju
v nebeško domovino.
Orli! Zanj bomo molili, za njegove ideje se borili, za njegove ideale neumorno delali! Njegovega spomina ne iztrga iz naših src nobena sila! Njegov duh ostane med nami od roda do roda.
Zveza Orlov.
Zapisnikarica: Marija Andlovic
Predsednik: Alojzij Catar,
Mm v

Pogrešane družice s Pr morskega.
Iščejo se: Valentin Lepušček-Corpe, Čekovnik št, 15, pošta Idrija, išče svojega 721etnega očeta Valentina Lepušček, rojenega rojenega pri Testenih št. 132, obč. Kal, ki je bil začetkom septembra t, 1, z drugimi begunci odpeljan iz Škofje Loke neznano kam. — Josip Podgornik, k, u. k. I, R, 97, Inf. Gesch. Abt.,	,
išče Marijo Podgornik z dvema otrokoma, doma iz Lokovca št. 65, ki je morala meseca avgusta letos kot begunka zapustiti dom, — Karolina Murovec, Male Braslov-če 25 pri Celju, Sp. Štaj,, išče družino Jožefa Krivec iz Lokvi pri Trnovem. — Friderik Plesničar, k. u. k. Res. Spit. Nr. 2, Palackijeva šola, soba štev, 2, Kromeriž, Morava, išče družino Plesničar iz Trnovega št. 52. — Rozina Hvala, doma iz Ka-la, okraj Gorica, ki je bila meseca avgusta t, 1, pripeljana v hiralnico sv. Jožefa v Ljubljano, Radeckega cesta št. 11, poizveduje po stariših Ivan in Neži Hvala, po otroku Sulpicij in po sestri Frančiški Pirih, vsi doma iz Kala. Cela družina je bežala dne 26, avgusta t. 1. v vas Leskovec. Kdor bi o pogrešani družini kaj vedel, naj blagovoli sporočiti zgoraj omenjeni begunki v hiralnico. — Alojzij Samec, k, u. k. I. R. 89, 16. Feldkomp., - - -išče brata Franceta Samec, ki je pred štirimi meseci stanoval v Kalu pri Kanalu, — Miha Lapušček, k. u. k. Pferdespital, Radgona, Štajersko, išče svojo ženo Lucijo z dvema otrokoma in očetom Valentinom.
—	Ana Skočir, bivša kuharica v Batah, bi rada izvedela, kje se nahaja gosp. učitelj Bitežnik, ki je zadnji čas pred evakuacijo služboval na Lokvah pri Čepovanu, in kje je družina Winkler, ki je imela gostilno na Lokvah. Kdor ve kaj, naj naznani Ani Skočir, sedaj v Jagerščah št. 120, pošta Cerkno, Goriško. — Kdo ve, kje se nahaja Miha Žbogar in sestri Ivana in Veronika, ki so bivali v Kervavcu št. 11. Obvestil prosi Žbogar Jernej, I. R, 95/15
^ - — Šušmelj Ernest iz Prva-čine išče Marijo Šušmelj iz Ravnice pri Gorici in Andreja Pahorja iz Prvačine. — Julijana Cej z družino iz Lokvi št. 80, sedaj v Metnaju št, 12, p. Zatičina, išče svojega moža Karla, prej službujočega v Pu-lju pri c. kr, mornarici, — Begunka Aloj zija Mrak iz Čepovana 57, sedaj na Ral pri Krškem, išče svojega moža Štefar, Mrak, Divisions-Wirtschaft, ' •
—	Ivan Ferjančič iz Šturij na Vipavskei črnovojnik pri brzojavnem vzdrževalne odseku št, 3 v Mariboru, išče svojo sest. Marjeto Udovič in njenega moža Mati Udovič, ki sta stanovala do zavzetja G rice v Gorici, Tržaška cesta št. 81. Kd( kaj ve o njih, naj blagovoli poročati n zgoraj navedeni naslov, — Kdo ve kaj kje se nahajajo Josip Marvin in Josip in Marija Zavadlav, vsi iz Štandreža pri Gorici, Poizvedbe naj se blagovolijo poslati na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1,
Plemenski prasci se bodo oddajali dne 11. oktobra ob 8. uri zjutraj na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Vsi naročniki naj se ta čas točno zglase. Kranjsko de želno mesto za vnovčevanie živine.
Podporno društvo delavcev in delavk v Ljubljani žaluje, ker je dne 8. oktobra 1917 umrl poslanec
dr. Janez Ev. Krek.
Ustanovil je naše društvo, dušno ga vodil do svoje smrti; govoril neštetokrat na naših sejah, sestankih, zborih in shodih.
Molimo za svojega očeta!
Izjave o Czerolnovem govoru.
Haag, 5. oktobra, »Hollanasch Nieuws-bureau« poroča iz Londona: »Times« so pisale: Razorožbe in razsodišča se vsi veselimo, A gre še za druge važne reči, ki jih, kakor se zdi, Czernin ne zapopade: obnovitev, odškodnina in jamstvo, tri besede, ki še vedno vsebujejo najnižje pogoje zaveznikov. Popolnoma enih misli smo s Churchillom, da je zdaj še prezgodaj govoriti o miru. »Morning Post« je pisala: Ne dvomimo, da bi Avstrijo izredno veselilo, če bi mogla skleniti pod takimi pogoji rair, kakršne je naznanil grof Czernin. Kakšna jamstva nam pa more grof Czernin nuditi, da bo Avstrija, ki dozdaj ni bila nikdar zvesta, v.bodoče kakšno pogodbo držala?
»Temps« se je zelo temeljito bavil z govorom. V vseh točkah ga je izkušal ovreči- Pisal je: Avstrija je postala prijazna miru, ker je prepričana, da se bodo na njo ozirali. Nazor grofa Czernina pa le preveč pači preteklost in sedanjost. Ako podčrtava grof Czernin življensko sposobnost Avstrije, ne sme pozabiti, da je oropana vojaške in politične neodvisnosti in da se bliža finančnemu polomu.
Iz Berna se poroča: »Journal des De-bats« opozarja, da Avstrija svojih vojnih smotrov še ni naznanila in jih še danes ne poznamo. Pichon je izjavil v »Petit Pari-sien«: Czernin naj se predvsem sporazume s pangermanisti. Naj ne misli, da je sporazum tako naiven, da bi se ujel v umetno zanjko, v katero bi ga rad ujel, da bi se sprli med seboj, Clemenceau je v »Homme enehaine« ironično tolmačil Czerninova mirovna stremljenja, češ, da je pozabil glavno reč in da ni pokazal poti, ki vodi do cilja.
dr,
Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo,
reg. zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom pretužno vest o izgubi svojega ljubljenega ustanovitelja in dobrega očeta, gospoda
Jan. Ev. Kreka
načelnika nadzorstva.
naznanja, da je 8. oktobra 1917 v Gospodu zaspal njen predsednik
poslanec
Deželni zastop kranjske vojvodirie naznanja žalostnim srcem pretresljivo in pretužno vest, da je dne 8. oktobra' i 917 umrl prezaslužni tovariš, preblagorodni in velečastiti gospod
državni in deželni poslanec itd., itd
v 52. letu svoje dobe.
Bodi mu zemlja lahka! Čast njegovemu spominu
V Ljubljani, dne.9. oktobra 1917.
Dr. Ivan Šusteršič
deželni glavar.
. ijKSU' >'i i ■ .

c
gSSjT Kupi se lahek, dobro ohranjen
enovprežen uoz,
na kateri bi se lahko nataknile tudi sani. Event. se kupijo tudi same sani. — Cenjene ponudbe pod šifro „Sani 1920" na upravo ..Slovenca". 2541 (3)
V bližini cerkvc Srca Jezusovega, čš?e uslužbenka za shrambo svojih stvari mulo, cenejše
podstrešno sobico
v najem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod Šifro ..Shramba".	2562
i IfimsaEiS LHZ^^—^Sl ftiSBBl	fj
Dobro vpeljana domača zavarovalnica sprejema pod najugodnejšimi pogoji sposobne
potovalna uradnike
za življenjsko in nezgodno zavarovanje. Dobro utemeljene prošnje na upravo »Slovenca« pod šifro »Potovalec« št. 1831.	1831
^SssssbsAUBIIbbsbbsaasd
B^T Iščejo se
o
opremljena in prazna, velika in majhna. 2544 (3) Vratar hotela »Slon«.
Kmetijsko društvo v Vipavi
išče spretnega 2483 (2)
kMmm In sodarla
v eni osebi. Nastop službe lakoj. Ponudbe opremljene s spričevali in zahtevo glede plače, naj se pošiljajo na omenjeno društvo.
Bil je oče s. k. _i izobraž. organi j zacije, ustanovi-f Jtelj s. k. izobraže-f valnih društev, i j osrednje in po- l 1 krajinskih SKSZ.I Molimo za rajnega prvega delavca g 1 na verskem in 1 kulturnem polju | J matere Slovenije. 1 S PREDSEDSTVO I ' S. K. S. Z. I| Ljubljana, 8X1917. g
M Z Bogonl za | j krščansko ljudstvo! |
I. podpredsednik:
JANEZ DOLENC.
Tainik:
I MIHAEL MOŠKERC.
z
Stenski koledar za 1.1918
prikladen posebno za pisarne izide koncem oktobra v
tli
Katoliški tiskarni .
Kdor trgovccv reflektira na nad 100 izvodov, natisnemo na željo njegovo tvrdko kot založnika.
2545

..Jugoslovanska Strokovna Zveza" naznanja svojim članom in članicam, okrajnim načelslvom ia plačilnicam, da je umrl v Bogu njen ustanovitelj, poslanec
Bog nam ga je vzel, njega, ki je ustanovil slovensko katoliško delavsko demokracijo, pravega in naj-milejšega prijatelja revežev na tt rek, dne 9. oktobra 1917.
Sv. maša zaH.ušnica se bo darovala za rajnika v mestni župni cerkvi sv. Jakoba na torek, dne 16. oktobri 1917 ob 6. zjutraj.
Ohranimo ga v spominu, da molimo zanj in da delamo po njegovih naukih in zgledu za procvit in združitev reveža. Z Bogom za krščansko ljudstvol
. LJUBLJANA, dne 9. oktobra 1917.
Za predsedstvo:
Mihael Moškerc
Za nadzorstvo:
Janko Barle
Bezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stan,e hrani nib vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.


BliWlifWBlJI IIIMB—BHMi
Naprodaj ima 15 jako lepih, 7 tednov
starih
prasceg
25G4 (2)
Ivan Novak, posestnik št.Vidp.Lukov!cl.
Volna zapestna
ura
Razpisuj se služba
organlsta.
Kje, pove uprava ..Slovenca« pod št. 2539. (3)
lisi za VSB
ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe s sliko na naslov ga. Mija Moli, soproga trgovca, Trbovlje 1,
Štaj ersko.
Kupim malo
uiio aii hišo
z vrtom ali brez njega v Ljubljani ali ljub. okolici. Ponudbe prodajalcev sprejema uprava Slovenca pod šifro „F. S."
natančno regni in re-)>da Nikel ali jeklo K 12 — 16-— 2(r— z radij svetlin kazalisčem K 16 — 20 - K 24 — v srebrnem okrovu K 18 — 24 — K 2» z radii svet. kazal K 80 — 3(5-— srebrna zapentn.ura na elast. K 30 — 340-— U kar. zlata zapestna ura na elast K 100 — K 120 - K 140 - 3 letno pismeno jam-•tvo. Pošilja po povzet|u. Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o in kr dvorui založnik BrUx st. 1553 ,Češko.
Na željo se vsakomur zastoni posije moi giavni cenik.
Kupi se vsaka, tucli najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov hruSek In fabolk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušeno
prešenine hrušek ln jabolli
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
Valentin Stanič iz Bate
na Goriškem biva sedaj z družino na Bledu, Ke£:ca 15, Oorenjsko. — Iščem
Hnlona Kolenca,
gostilničarja In posestnika iz Lokooca.
se sprejmo proti dobremu plačilu. Pri delu izven Ljubljane je prebrana zagotovljena. Vpraša na i so pri Kranjski stavbni družbi, Ljubi,*?"}, Levstikova ulica 19.
takoj sprejme
bauarna ,Prešeren', Ljubljana.
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (i)
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovib zamaškov.
mlad, vojaščino prost, zmožen obeh dež. jezikov, vešč mešane stroke, žel. premestit svoja službovanje, bodisi v mesto, ali na deželo. Naslov pove uprava tega lista pod »Vojaščine piost."
št. 2553.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana plaka.
Umrl je njen ustanovitelj, poslanec
V hudih stiskah smo se zatekali k njemu: toložbo in uteho smo dobili pri očetu slovenskega katoliškega delavstva. Molimo zanj!
Rvstrijska krščanska tobačna delavska zveza,
skupina Ljubljana.
Predsednica:
Marija Blejec.
Novo mnisirslvo Kerenskega.
Petrograd, 8. oktobra. (K. u.) Agentura: Kerenskij Je sporazumno z demokratičnimi in meščanskimi strankami sestavil ministrstvo tako-le; Socialistični člani so: Kerenskij ministrski Rretoednik in vrhovni poveljnik; Nikitin notranje stvari; pošta in brzo-jav; Maliantovič pravosodje; Prokopo-vič prehrano; Aksentiev poljedelstvo; Hvostov javna dela. Nesocialistični člani so: Tereščenko zunanje zadeve; Konovalov trgovina in industrija; Ber-natzky finance; Salatkin javen pouk; Kartašev bogočastje; Kiškin javna dobrodelnost; Smirnov državni kontrolor; Tretiakov predsednik gospodarskega sveta začasne vlade; Luberovsky prometni minister; general Veršovsky vojska, admiral Verderevski mornarica.
Novi načelnik delavskega In vojaškega sveta.
Petrogra*, 9. oktobra. (Kor. urad.ji Agentura: Petrograjski delavski in vojaški svet je izvolil novo načelstvo sedmih Članov, med katerimi so 4 maksi-malisti, med njimi Trocky in Kome-nov. dva socialna revolucionarja in en minimalen socialist. Za predsednika so izvolili maksimalista Trockega.
Socialne pridobitve ruske revotacije.
Na Ruskem danes ni nobene druge uprave kot samouprava z demokratičnimi odbori, ki so vsi izvoljeni na podlagi splošne, enake volilne pravice &H mož in žen. Jasno je kaj pomeni obstoj tako popolne demokracije na naši meji za Nemčijo in Avstrijo. Da bi mogli z našimi privilegij skimi volilnimi pravicami in z našo birokratično upravno organizacijo med demokracijami zahoda in vzhoda obstojati, ni misliti. Nemški delavec ne bo hotel dolgo pogrešati tega, kar imajo ruski kmetje. Zagotovitev ruske revolucije pa prinaSa dalje rusko federativno državo, narodno avtonomijo* kar mora neposredno učinkovati pri nas v Avstriji. Ne bodo mogli zabraniti tega, kar je tam. Pomislimo le na Ukrajince. Po celi Rusiji je danes uvedeno osemurno delo, med tem ko se v Avstriji in Nemčiji dela še vedno po 12 ur na dan. Najvažnejša je pa agrarna reforma. Če zmaga ruska revolucija, ne bo nobenega govora o tem, da se zopet obnovi veleposestvo. Tudi to je za nas največjega pomena. Ne moremo si misliti, da bi, če se kmetje Podolije in Volinije polaste fevdalnega posestva, to ne učinkovalo tudi na Galicijo, Ogrsko; ne moremo si predstavljati, da bi bil preobrat na beloruskem in litav-skem ozemlju brez učinkovanja na Poljsko. Gotovo je, da bo ruska agrarna reforma učinkovala tudi na našo agrarno ustavo.
Za Rusijo ni rešitve.
Stockholm, 9, oktobra. General Kornilov je nekemu poročevalcu izjavil, da so ga le njegovi zvesti rešili pred linčanjem. General je mneja, da ga revolucijsko sodišče ne more obsoditi. Za Rusijo ni rešitve, Četudi bi uporabil sredstva, ki jih je on predlagal.
Pri napetosti želodca, koliki, kislem pehanja« hodi gorečici, pomanjkanju teka vpliva nravna »Franz-Josef«-grenčica po svoji lastnosti, da naglo in izdatno očisti jedilni kanal, ugodno ne samo na prebavo, marveč tudi na splošen počutek.
TOPLICE (kopeli)
pri Sionu otvoriene:
vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto.
Potrti globoke žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem- in znancem tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, gdč.
Anica Sevnik
poStua aspirin inia v Koz em
pO kratki, mučni bolezni umrla dne 1. oktobra 1.1. v cvetni mladosti 24 let v Kozjem in bila dne 5. oktobra pokopana v Kapelah.
Iatočasno se zahvaljujemo vsem onim. ki so naši nepozabni pokojnicl ob njeni bolezni pomagali, zlasti vlč. g. Marku Tomažič, dekanu v Kozjem, g. dr. Francu Jankoviču, zdravniku v Kozjem, cenjeni rodbini Dvornik-Pleterski v Kozjem, ter končno vjem onim, ki so nas odkritosrčno tolažili.
Svojo nepozabno pokojnico priporočamo v zvest spomin in pobožno molitev.
Župelevec-Kozje, dne 5. oktobra 1917. Rodbina Sevnik-ova.
Večja množina
gnoja
je oddati v zameno za poljske pridelke. Vprašanja nai Veletrgovino z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani, Marijo Terezije cesta St. 1.
z dežele se tak^j spre metn k boljši hiši blizo Ljubljane. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo pod št. 2683.
z večletno prakso, zanesljiva in samostojna moč, so sprejme takoj. Ponudbe pod »Knjigovodja« 2566 na upravo „Slovencau.
Sprejme se
uharica
d inpniščH o Senožečah.
i®
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je Bog poklical k sebi našo nad vso ljubljeno in nepozabno hčerko, oziroma sestro
po kratki zelo mučni bolezni, v 21- letu svoje starosti dne 5. t. m. ob 1. uri popoludne mirno v Gospodu zaspala.
Vidimo se nad zvezdami, ter tačasno Te obdržimo vedno v spominu.
Ribnica, dne 5. 9. 1917.
Jakob Andoljšek, oče. Uršula An-dolJSek, mati. Marija, Ivanka, sestri, Ludovik, Franc, brata. Ivan Schriefl, svak.
Zahvala.
Za vse dokaze prisrčnega sočutja, za obilo tolažbo v bolezni, za številno spremstvo pri pogrebu in za krasno cvetje, ki se je poklonilo na grob nepozabne hčerke ozir. sestre in svakinje
izrekamo vsem, zlasti ljubim prijateljicam najsrčnejšo zahvalo.
Satoioči ostali.
Dr. Janez Ev
naš častni član, naš učitelj in voditelj, je dne 8. oktobra 1917 v Št.Janžu na Dolenjskem umrl.
Ob tem težkem udarcu nas tolaži samo eno: Njegov duh bo živel v nas dalje.
Slov. kat. akad. Starešinstvo. Slov. kat. akad. društvo Danica na Dunaju. Slov. kat. akad. društvo Zarja v Gradcu. Slov. kat. akad. društvo Dan v Pragi.


-.'i-.l -.v;/,5-1
SLOVENEC, dne 10. oktobra 1917.
Sfran 10.
vojim članicam in vsej jugoslovanski zadružni organizaciji naznanjamo prežalostno vest, da se je naš ustanovitelj in vesčasni predsednik, oče našega zadružništva
državni in deželni poslanec itd. ifid. itd
po trudapolnem, nesebičnem delu za svoj ljubljeni narod preselil dne 8. oktobra 1917 v Št. Janžu na Dolenjskem v domovino večnega miru in pokoja.
Et erit in pace memoria eius —
In večno bo živel v preslavnern spominu!
ZUBZfl naznanja svojim zadrugam in članom pretužno vest, da je umrl v St. Janžu na Dolenjskem dne 8. t. m. ob 10. uri zvečer njen predsednik
Pogreb bo v soboto 13. t. m. popoldne ob 3 Ijani iz knezoškofijiske palače.
Ljubljana, dne 10. oktobra 1917.
podpredsednik.
ravnatelj
.-iSE