Nekoliko o zboljšanji naše živinoreje.
Spisal Fr. K ur al t.
Mnogo se je počelo delati in skrbeti za zboljšanje naše zanemarjene živinoreje , ker spoznavati je že počela vlada sama, da le umno gospodarstvo o živinoreji je v mnogih deželah najkrepkeji steber kmetijstva, s katerim se ne le samo kupčija mnogo povekša, ampak vsi drugi pridelki celega poljedelstva. Zato skrbe tudi kmetijske družbe, da se v dežele vpeljujejo biki in te-lice plemenitega plemena, katere so mnogo boljši za rejo, delo, pitanje in mleko od naše živine. Res je, da tudi nekateri gospodarji so sprevideli že veliko korist, katero nam daje živina žlabnejšega plemena, ter osobito gledajo na to, da si prisvojijo bika ali kravo, da si s tem morejo požlahniti in zboljšati domačo živino.
Blagi je namen, hvalevredne so naprave slavnega miniaterstva kmetijstva, velikodušno je delovanje kmetijskih družeb in poedinih posestnikov, kateri skrbijo za tako važen napredek celega gospodarstva.
Ali žalibog! kolikor se dela od ene strani, toliko se opušča še od druge, namreč od naših gospodarjev samih. Ne rečem, da nimajo veselja za zboljševanje plemen; da! imajo ga nekateri še cel6 veliko; al po-milovati je le odgojevanje in oskrbovanje tako plemenite živine.
Angleži, kateri so najslavniši živinorejci, gotovo niso imeli   že  od nekdaj takih žlahnih plemen,   kakor
----    10   ----
jih imajo dandanes, za katere vsako leto toliko zlata in srebra potegnejo, le z umnim odgojevanjem in oskrbovanjem živine dosegli so to, kar imajo zdaj. Koliko, da skrbijo za dobro živinorejo, dokaz je njih pregovor, katerega mi je nekdaj povedal slavni prof. dr. Leh-mann, ki je popotoval po Angleškem, namreč pregovor Angleških kmetov: „Zuerst das Rind und dann das Kind" („prvo živina, potem pa otrok"). To samo kaže veliko njihovo skrb za živino , nikakor se pa ne sme misliti, da ne bi tudi za izrejo svojih otrok dobro skrbeli.
Mnogo milijonov potrosilo se je, ter jih še vedno potrosijo za izboljšanje travnikov, namreč za odpelja-vanje vode. Blagoslov jim pa tudi ne zaostaja, ker mnogo močvirne zemlje, kjer je poprej rastla le slaba krma, spreobrnejo v najboljše travnike, Jkateri jim dajejo najkrepkejo živinsko hrano. Ali so Švicarji, kateri izrejevajo na svojih obširnih planinah, morda s tem dosegli to plemenito živino, katero imajo dandanes, da so pripuščali planine naravi sami? Nikakor ne! Skrbeli so mnogo za zboljšanje planin, da so dobili mnogo žlahne krme, ter z njo umno odgojevali živino, skrbeli za njeno zdravje, za njeni dobri razvitek, sploh za njeno dobro oskrbovanje. Ali se pa more reci to od naših gospodarjev, da le saj nekoliko posnemajo one slavne živinorejce? Le težko se najde tu in tam kak posestnik, kateri dobro odgojiva in oskrbuje svojo živino, akoravno spoznava vsak gospodar, da je živinoreja podlaga celemu kmetijstvu.
Namenjen sem le v kratkem nekoliko spregovoriti o naši živinoreji sploh, in o njenem zboljšanji. Ako pogledamo večino naših gospodarjev in njih živinorejo, precej bomo opazili, da ne vedo ali pa nočejo vedeti, da živina potrebuje za svoj razvitek ravno tako dobrega odgojevanja in oskrbovanja, kakor človek, da nam služi v korist in nam daje oni dobiček , katerega sploh od nje pričakujemo. Precej ko je tele rojeno, že mu odmeri gospodar z deskami ograjen prostor v mokrem kotu svojega hleva brez svitlobe in čistega zraka za njegovo stanovanje. Dragi gospodarji, veste, da v tako temo se dandanes zapirajo le za nekoliko dni že skoraj na smrt obsojeni največi razbojniki, od katerih se že nič več dobrega ne pričakuje. Vi pa, kateri celo blagostanje svojega gospodarstva stavite na dobro živinorejo, delate še mnogo hujši z živino, katera Vam če biti za prihodnje pleme ; ali more v taki zaprtiji tele ostati zdravo in napredovati v svoji rasti ? Ne le samo bolno živino zdraviti je znanost, ampak tudi zdravo obvarovati bolezni, je neobhodno potrebna stvar za vsakega živinorejca, kateri hoče v živinoreji oni dobiček doseči, katerega z umnim in dobrim oskrbovanjem tudi lahko doseže.
Drugi glavni pogrešek pri živinoreji je, da se živina osebito pozimi krmi le s tako hrano, katera ima le malo redilnih tvarin v sebi ali pa, da se vzdržuje več živine, kakor je živinorejec rediti more. Slabo re-jena živina daje tudi slab gnoj, slab gnoj pa slabe pridelke in slabi pridelki slabe dohodke. To najbolje dokazuje nam kemično slavni Boussignault, po katerem se v gnoji se semenom in krompirjem rejene živine nahaja 2*30 najboljše rastlinske hrane, namreč dušeča; nasproti se ga v gnoju se slamo rejene živine nahaja samo 1*5. Ali je pa v tem slučaju vzrok pomanjkanja zemlje, da ne more živinorejec več krme pridelati? Le malokaterikrat je ta vzrok veljaven, ker največkrat kriva je le zanikernost v slabem obdelovanji in oskrbovanji travnikov in od tod pomanjkanje hrane. Ob velikih cestah vidijo se travniki popolnoma zaraščeni z mahom ali pa tudi le poraščeni s kislimi travami.
Ali ne bi se mah lahko odstranil s pepelovim gno-
jenjem in kisle trave,   katere  živina  le malo vživa,   z odpeljavanjem vode?    Ne   moremo   se   izgovarjati ,   da vam niso   za   dobro  odgojevanje  in oskrbovanje živine dani   pripomočki,   po   katerih   moremo   to   vse  vrediti. Spisal Vam je gosp. dr. Jan. Bleiweis  knjigo „nauk o umni živinoreji".    Zakaj   se   vsak   živinorejec  te  izvrstne knjige   ne poprime  in je ne prebira vsaj v zimskih večerih?    Tudi „Noviee" Vas večkrat podučujejo ; zakaj jih bolj pridno ne prebirate? Pripomočke ponuja Vam visoko ministerstvo kmetijstva in kmetijska družba, storite dragi živinorejci! tudi Vi svojo dolžnost, da bo dete umno odgojevali in oskrbovali svojo živino in pridelali  več   in   boljše krme,   potem   bodite zagotovljeni, da bode  zboljšanje   živinoreje   imelo   dober   vspeh,   Vi gospodarji pa mnogo pridelkov, več denarja.   Kajti naj si bode pleme živine še tako žlahno,   ako ga slabo od-gojevate in oskrbujete, zgubilo bode najboljšo lastnosti, ter imeli   bote  zopet   pokveke  v  svojih hlevih.    Pripomočki so  Vam dani,   spominjajte   se   še  na  pregovor : „ Pomagaj si sam, pa ti bode tudi Bog pomagal"!