Uvodni govornik, gospod Philippe Descola iz Francije.
Foto: Jože Rehberger Ogrin, Ljubljana, avgust 2008
Udeleženci konference pred Filozofsko fakulteto.
Foto: Jože Rehberger Ogrin, Ljubljana, avgust 2008
86
DESETA MEDNARODNA BIENALNA KONFERENCA EASA IZKUŠNJA RAZNOLIČNOSTI IN VZAJEMNOSTI EXPERIENCING DIVERSITY AND MUTUALITY Ljubljana, 26.-29. avgust 2008
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je konec avgusta 2008 gostil deseto konferenco Evropske zveze socialnih antropologov (EASA). Organizatorji so uspeli pritegniti kar 1.150 antropologov in predstavnikov sorodnih ved iz držav Evropske unije in sveta. Število udeležencev je močno preseglo pričakovanja in konferenco uvrstilo med največje v zgodovini Univerze v Ljubljani.
Konference se je udeležilo nekaj pomembnih tujih gostov: Philippe Descola (Francija), Ulf Hannerz (Švedska), Adam Kuper (Velika Britanija), Johannes Fabian (Nizozemska), Michal Buchowski (Poljska), Signe Howell (Norveška), Maja Povrzanovic-Frykman (Hrvaška/Švedska) Günther Schlee (Nemčija), Verena Stolcke (Nemčija/Španija), David Napier in Jane Schneider (ZDA), Gustavo Lins Ribeiro (Brazilija). Priprave na konferenco so trajale dve leti, vključile pa so tako rekoč vse sodelavce in študente Oddelka ter mnoge zunanje sodelavce, sponzorje in ponudnike storitev. Mednarodni izvršni odbor v sestavi dr. Shalini Randeria (predsednica), dr. Be-noit de L'Estoile, dr. Manuela da Cunha, dr. Gisli Palsson, dr. Michal Buchowski, dr. Helena Wulff, dr. David Shankland, dr. Thomas Fillitz, dr. Bojan Baskar, dr. Božidar Jezernik in dr. Rajko Muršič je že v začetku leta 2007 izbral naslov konference Izkušnja raznoličnosti in vzajemnosti / Experiencing Diversity and Mutuality. Spodbudila naj bi premisleke o javnem obravnavanju raznoličnosti in medkulturne komunikacije ter odprla razpravo o medčloveški vzajemnosti. Ko poudarjamo razlike med družbenimi skupinami in posamezniki,
moramo biti pazljivi, da pri tem ne pozabimo na izmenjavo znanj, solidarnost, globalno prepletenost človeške vrste in druge vzajemnosti, ki jih v diskurz (neo)liberalizma praviloma vnašajo humanisti.
Za priprave in izvedbo posameznih segmentov oziroma pod-projektov konference je skrbel lokalni organizacijski odbor: dr. Rajko Muršič, dr. Peter Simonič, Dan Podjed, Mojca Bele, dr. Jaka Repič, dr. Jože Hudales, Nataša Visočnik, mag. Boštjan Kravanja, Anže Tavčar, dr. Bojan Baskar, dr. Mojca Ramšak, dr. Božidar Jezernik, mag. Uršula Lipovec Čebron, Maja Lamberger Khatib, Katja Hrobat, dr. Karmen Šterk, Andreja Mesarič, dr. Liza Debevec, Alenka Bartulovic, Urška Dolenc, mag. Katerina Ferkov, dr. Jurij Fikfak, Katarina Ju-vančič, dr. Zmago Šmitek in drugi.
Eden od načelnih ciljev lokalnega organizatorja je bil preseči razlike med različnimi etnološkimi ter kulturno- socialnoan-tropološkimi šolami, saj so še najbolj namenjene reproduci-ranju družbenih pozicij znanstvenih središč, ne odražajo pa resničnih teoretskih razlik. Nacionalne znanstvene tradicije in geopolitike so usmeritve posameznih šol nagibale zdaj v eno zdaj v drugo stran, danes pa ne glede na poimenovanja težko ločimo med njimi.
Med pomembnejšimi smotri konference je ekipa na Zavetiški 5 naštela še krepitev javne podobe antropologije. Čas bo pokazal, koliko bodo organizatorji in drugi domači udeleženci uspeli potegniti iz te konference, koliko novih vezi so spletli, koliko več bo mednarodnih projektov in objav, kakšna bo uporabna vrednost antropologije v slovenski in evropski
Dr. Peter Simonič, asistent, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1000 Ljubljana, Zavetiška 5, E-naslov: peter.simonic@ guest.arnes.si
družbi? Med tujci se je pojavilo novo zanimanje za sodelovanje z Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo v Ljubljani. Rodilo se je kar nekaj ambicioznih idej. Znanstveni del konference se je odvijal v prostorih Slovenske filharmonije in Filozofske fakultete v Ljubljani. V treh dneh, med 26. in 29. avgustom 2008, se je v okviru konference zvrstilo sto dvajset delavnic oziroma krajših tematsko zaokroženih posvetov, tri plenarna zasedanja, petintrideset filmskih projekcij, nekaj okroglih miz, diskusij, razstava ob stoletnici Clauda Levi-Straussa in razstava o razvoju slovenske etnologije in antropologije. Na delavnicah so udeleženci razpravljali o številnih temah, statistično pa bi med trenutno najprivlačnejša področja lahko uvrstili vprašanja religije, medicine, migracij, medijev, nasilja, Evrope in turizma. Filharmonija in Filozofska fakulteta sta bili živahni središči kratkih klepetov, debat, pozdravov in izmenjave naslovov, dogovorov o novih projektih, nakupov literature. Nekaj dobro obiskanih spremljevalnih dogodkov je bilo tudi na Kongresnem trgu, Metelkovi in v Rogu. Antropologe z obeski konference je bilo mogoče srečati povsod po mestu. Organizatorji so po konferenci prejeli čestitke in zahvale za pripravo konference, ki da bo v spominu ostala kot najlepša in najboljša; okusi so seveda različni.
Svečani sprejem za vse udeležence je bil na Ljubljanskem gradu; prisotne so nagovorili dr. Shalini Randeria z Univerze v Zürichu - predsednica EASA, dr. Franci Demšar, direktor Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) - glavni sponzor, dr. Andreja Kocijančič, rektorica Univerze v Ljubljani, Zoran Jankovic, župan Mestne občine Ljubljana in Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Lepo in cinično je zvenelo, ko so vodilni ljudje iz sveta slovenske znanosti in politike govorili o dosedanjih dosežkih in velikem pomenu antropologije v sodobni družbi. Evropa, medkulturni dialog, nacionalna identiteta ^
Konferenca se je končala z večerjo na prostem, na ploščadi pred Slovenskim etnografskim muzejem. Žal se je morala za-
bava zaradi kaljenja nočnega miru končati prav takrat, ko so začeli ljudje plesati.
Prej omenjeni smoter konference, da bi povečali povezovanje med etno-antropo-znanstvenimi tradicijami, je bil dosežen le deloma. Na simbolni ravni ostaja zadeva negibna: če hočeš predstaviti referat, se moraš včlaniti; vsi člani deklarativno postanejo »socialni antropologi«; Evropska zveza socialnih antropologov je najhitreje rastoča stanovska organizacija s tega področja.
Pomemben medij notranje in zunanje komunikacije je bila spletna stran konference, ki je začela delovati že spomladi 2007 in je še vedno na ogled na naslovu www.easa2008. Spletna stran je bila medij za dokumentacijo in zunanjo podobo projekta. Konferenco je spremljalo petindvajset konferenčnih novinarjev (študentov Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo) in osemnajst akreditiranih novinarjev domačih in tujih tiskanih in elektronskih medijev. Najbolj so jih zanimali globalizacija, liberalizem, nasilje, mafija. Objavili so tudi nekaj velikih intervjujev. Na splošno je bila konferenca prisotna v vseh relevantnih medijih.
Prenočitveni in gostinski ponudniki in prevozniki iz Ljubljane so s storitvami zaslužili med 250.000 in 350.000 evri. Oddelku se konferenca finančno ni »izplača«, njena vrednost je simbolična.
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo se je v celotni zgodovini v domačem, evropskem in širšem mednarodnem prostoru uveljavil s številnimi projektnimi sodelovanji, znanstvenimi sestanki in objavami. Zaupanje organizacije srečanja največje evropske stanovske organizacije je bil gotovo kompliment celotni slovenski etnološki (in antropološki) tradiciji. Zdaj je spet čas za tiho delo. Zaradi izjemnih zaslug za promocijo znanosti in univerze smo sodelavci Oddelka predlagali, da izr. prof. dr. Rajko Muršič, ki je vodil celoten projekt, prejme Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
87
CO
o o