V ČETRTEK, 19. aprila 1973, je bila 7. red-na seja občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška, ki je analizirala dosežene rezultate pri uresničevanju ustavnih dopolnil v občini!
Na seji občinske konference ZKS Ljub-ljana-šiška so pregledali, kakšni so pravza-prav rezultati pri uresničevanju ustavnih do-polnil oziroma ustanavljanja TOZD v njihovi občini od 1. 10. 1972 do danes.
Analizo in stališča v zvezi z izpolnjevanjem XXI., XXII. in XXIII. amandmaja v delov-nih organizacijah s šišenskega območja, je izdelala komisija za družbenoekonomsko po-litiko, ki je ugotovila, da med 5. in 6. sejo občinske konference ZKS v občini Šiška ni bilo prevelikega napredka pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Na 6. seji konference je bilo ugotovljeno, da sta bila do februarja 1973 sprejeta šeje 2 samoupravna sporazu-ma, da je imelo izdelan program le 13 delov-nih organizacij in je program sestavilo le 12 delovnih organizacij. V 18 delovnih orga-nizacijah so izjavili, da ne potrebujejo pro-grama za uveljavljanje amandmajev. Od te-daj pa do 7. seje konference je bil storjen relativno precejšen korak na tem področju. Zadnji podatki nam povedo, da so v 13 de-lovnih organizacijah že sprejeli in podpisali samoupravni sporazum (in ustanovili skupno 39 TOZD). Enajst delovnih organizacij je do sedaj že pripravilo, oziroma so že sprejeli osnutek samoupravnega sporazuma o usta-novitvi temeljnih organizacij združenega de-la in ga dali v javno razpravo kolektivu. V 10 delovnih organizacijah so samouprayni sporazum že pripravili, vendar ga še niso posredovali v javno razpravo. Komisija za pripravo  samoupravnih sporazumov  dela v
Nato je uvodni poročevalec zaključil svo-je poročilo: »Mnenje naše komisije je, da prav manjše organizacije lahko zelo hitro in tudi efektno pristopijo k izpolnjevanju u-stavnih dopolnil, ker nimajo problemov s tehnično-organizacijskimi prijemi, ki pri večjih podjetjih podaljšujejo sam postopek. Zavedati se moramo, da izpolnjevanje ustav-nih dopolnil ni tehnično organizacijsko pre-struktuiranje delovne organizacije, ampak bistvena sprememba samoupravnega sistema, ki je odločilno za nadaljnji razvoj naše druž-be, ker gre tu za oblikovanje o pogojih in rezultatih svojega in celotnega združenega dela!«
V razpravo se je vključil tov. Boris Črne, član OK ZKS Ljubljana-Šiška, ki je predse-doval seji. Poudaril je, da so rezultati, ki so bili doseženi v Šiški, relativno ugodnejši od rezultatov v drugih slovenskih občinah, ven-dar pa moramo politično in strokovno akcijo še vedno nadaljevati, predvsem v manjših delovnih organizacijah.
Obotavljanje pri ustanavljanju TOZD bo zaviralo uveljavitev bodočega delegatskega skupščinskega sistema — je poudaril Danilo Sbrizaj, predsednik Skupščine občine Ljub-Ijana-Šiška, ki je kot gost prisostvoval po-membni seji konference, ter nadaljeval, da je do podobnih rezultatov prišla tudi skup-ščinska komisija, ki spremlja uveljavljanje »delavskih amandmajev«. Postavil je še vpra-šanje, zakaj v negospodarstvu ne uresniču-jejo ustave — saj le-ta ne ločuje združene-ga dela — zakaj ne ustanavljajo TOZD, spre-menijo samoupravne akte; ne le formalno, delavci morajo povsod dobiti pravice, ki jim pripadajo.
POLITIČNA AKCIJA ŠE VEDNO POTREBNA
13 šišenskih kolektivih. V 25 delovnih or-ganizacijah še niso ukrenili ničesar za uve-ljavitev dopolnil. (V teh 25 organizacijah je skupno le 1639 zaposlenih). Nato so še de-lovne organizacije (22), ki že predstavljajo TOZD v okviru združenih podjetij.
Iz poročila smo izvedeli, da so v šiški po pismu tov. Tita in izvršnega biroja predsed-stva ZKJ, razpravljali o ustavnih dopolnilih: komite in občinske konference ZKS dvakrat, skupščine občine in občinske konference SZDL enkrat, organizacije ZK y delovnih organizacijah 72-krat, sekretariati organiza-cij ZK 57-krat, širši politični aktivi v kolek-tivih 50-krat in kolektivi delovnih organiza-cij so o sprejemanju amandmajev XXI. in XXII. o ustanavljanju TOZD govorili 49-krat.
Na koncu svojega poročila je Viktor Meglič, predsednik komisije za družbeno-ekonomsko politiko, navedel vzroke, ki zavi-rajo uveljavitev amandmajev:
»Vzroki, ki so jih navedla tista podjetja, v katerih še prav ničesar niso storili, so v glavnem premajhno število zaposlenih in v teh organizacijah so prepričani, da je to po-goj za popolno abstinenco pri uveljavljanju amandmajev. Ostali vzroki so nepomembni. Pri tem lahko vidimo, da je ena od osnovnih slabosti pri dosedanjem delu v tem, da ak-cijo vodijo le v večjih delovnih organizaci-jah, ni pa vsem še do danes jasno, da mora biti ppstopek oblikovanja TOZD opravljen v vseh delovnih organizacijah tudi v tistih, ki ne bodo združevale oziroma organizirale več TOZD. Pri tem je zelo pomembno, da sprej-mejo odločitve vsi zaposleni ne pa le delav-ski svet ali drugi organi samoupravljanja.«
Razprava je opozorila še na vedno nere-šen problem samouprave v Ijubljanskem zdravstvu, na organiziranje gospodarstva v Ljubljani (gospodarstvo uveljavlja amandma-je in ni samoupravno povezano, negospodar-stvo pa je organizirano v različnih samo-upravnih skupnostih, ne uveljavlja pa ustav-nih dopolnil!?), da posamezne delovne or-ganizacije dosegajo pri uveljavljanju dopol-nil le svoje optimalne rešitve, ki jih postav-lja dosedaj razvita samouprava v teh delov-nih organizacijah.
Konferenca je v sklepih zadolžila komite, da reši te probleme. Ker je bilo v razpravi veliko pripomb o obveščanju in yprašanj o delavski kontroli, so se dogovorili, da po-svetijo posebno sejo konference samo tej problematiki.
V naslednji točki so bili člani konference seznanjeni s političnimi dogajanji in raz-merami v tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek. Sekretar komiteja OK ZKS Ljubljana-Šiška, Leopold Krebelj, je sprego-voril o vzrokih za nastale politične probleme v Leku, kakor tudi o akcijah, ki so v teku za njihovo odpravo.
Konferenca je y celoti podprla akcije in prizadevanja komiteja za rešitev nastalih problemov, predvsem za okrepitev OZK v Leku, idejno-politično enotnost pri delu OZK in za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov v kolektivu!
Konferenca je nato še izvolila (soglasno) predlagane kandidate za 4. sejo konference ZKJ in verificirala nove člane CK ZKS in člane predsedstva ZKJ.
B.Č.