868. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 17. maja 1914.
Leto III.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
»DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prl< logo „BOI)EČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1'00 K. — Naročnina se pošilja :::	upravništvu.
:::	Telefon	številka	118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamez ,a iev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*
S«	Uredništvo in upravništvo:	s*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust — Za odgovor je priložiti znamko. :s
k:	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	a:
:::	Lasi in tisk »Učiteljske Tiskarne*.	-ar
Sas
Notranjska držav^ nozborska volitev.
Vipava, 15. maja 1914,
V torek, dne 19. t. m. bomo volili novega državnega poslanca namesto umrlega dr. Žitnika. Pokojni dr. Žitnik je bil sicer poslanec S. L. S a vendar ni bil tako izrazit stran-kar. kakršni so razven Povšeta in vit. Pogačnika vsi klerikalni poslanci. Pokojni Žitnik je bil mož svojega mišljenja in svojega prepričanja in zato je kot tak zastopal na Dunaju koristi vseh notranjskih volilcev, klerikalnih in naprednih. Zaradi tega postopanja je prišel večkrat na-vskriž s fanatičnimi voditelji S. L. S. Pa to nasprotje poslanca Žitnika ni motilo in zadrževalo pri delu za Notranjsko. Pomagal je vsakomur, komur je le mogel, ne oziraje se, je li dotičnik liberalec ali klerikalec. Kakor že povedano, to njegovo nepristransko postopanje pa ni bilo všeč dr. Šušteršiču, dr. Lampetu in dr. Peganu. Zato pa hočejo ti klerikalni voditelji, da bi bil Žitnikov naslednik tak, da bi ga imeli vedno lahko 'na vrvici, kakor dresiranega kužka. No in boljšega, to je, bolj poslušnega in ponižnega si niso mogli izbrati, kakršnega so iztaknili v nezavedni osebici dr. Lovrenca Pogačnika. Kdo pa je vendar ta Pogačnik? Deželni uradnik je in kot tak seveda popolnoma odvisen od klerikalnega deželnega odbora; ne smel bi samostojno misliti, še manj Pa samostojno delovati za notranjske, volilce. Mož Notranjske tudi popolnoma nič ne pozna in še bolj neznane so mu pa še potrebe in težnje notranjskega kmeta. Saj to tudi drugače ni mogoče. Uradnik je in vzrastel je v gosposki vzgoji. Naravno je torej, da bi tudi pri najboljši volji ne mogel zastopati koristi notranjskega kmeta, ker nc pozna kmečkih težav in bremen.
Ves drugačen mož je pa neodvisni kmečki kandidat Josip Lav-rehčič, župan in posestnik v Postojni. Mož je neomadeževan v vsakem oziru, dober kmet je, skrben in vzoren gospodar in poleg tega zaveden in zvest slovenski sin slovenske matere. Josip Lavrenčič je domačin, ki pozna vso Notranjsko tako dobro, kakor svoj rojstni kraj Postojno, ki ga je izvolila svojim županom. Lahko rečemo, da mu ni znana samo vsaka vas, ampak vsaka hiša na Notranjskem. Da bi bil Josip Lavrenčič, ki pozna Notranjsko tako natančno, kakor pozna skrben gospodar svojo družino najboljši boslanec, stoji na dlani. Neodvisni kmečki kandidat Josip Lavrenčič
-—------   T...
je pa tudi vsestransko izobražen: v kmetijstvu, vinogradstvu, trgovini in obrti; dober govornik je, ki obvladuje ustno in pismeno tri jezike: slovenski, nemški in laški jezik. Župan Josip Lavrenčič je znan tudi kot varčen gospodar, je gmotno dobro podprt in vsled tega od nikogar odvisen. Sploh bi bilo pa odveč, da bi ga še nadalje hvalili; saj ga vsi poznamo; saj je naš mož, ki je vzrastel iz odlične, spoštovane kmečke in trgovske rodbine na naših notranjskh tleh!
Zato pa Notranjci iz naše Vipavske doline, s Pivške planote, iz Bistriške in Reške doline, oddajmo v torek vsi glasovnice, ki naj bo na njh zapisano:
JOSIP LAVRENČIČ, župan in posestnik v Postojni.
Iz Voloslce-Opafije.
NEMŠKO GIBANJE.
Odkar je počel izhajati v Trstu »Schuftenblatt« II. ponatis, počeli so se tudi naši Nemci premikati in tuliti v svet, kakor da bi bili že oni gospodarji na obali našega Jadranskega morja. V naravi izgleda pa stvar čisto drugače. Tistih par nemških ljudij, ki so se tu sem priselili s trebuhom za kruhom in sedaj žive tu na račun drugih, največ seveda kakšne »prepotrebne« ženske, strelja iz zasede v svet puščice v obliki hvalisanih člankov v »Trie-ster Schuftenblattu«. na	niim že
prirojen, barabski način. Tako se tudi ta slaven zarod preslavnega Eulenburgovega imena v zadnji tržaški nemški cunji zaletava v tukajšnje oblasti in pravi, da one mirno gledajo, kako se Nemce, ustanovitelje (?!!!?) zdravilišča Opatije, pri izvajanju njih pravic zadržuje. O ti golazen nesramna! Ta banda bi hotela, da jo oblasti še podpirajo pri izvajanju pravic po Kiilenbiirsfovem
sistemu menda pri šoloobveznih deklicah. Ti ustanovitelji nemorale v Opatiji se upajo trditi, da so oni tista zalega, ki je Opatijo povzdignila v svetovno zdravilišče, in da so oni tisti, ki sploh kaj davka plačajo. To je pač skrajna nesramnost, za. katero bodemo tistih par opatijskih nemških uši že še na kak način izplačali. Vsaj vemo, iz katerega gnezda to prihaja.
kroatische Ubergriffe im
KURGEBIETE.
Pod (cm naslovom javka neka nezadovoljna opatijska nemška duša v švabski tržaški cunji med drugimi neumnostmi tudi to-le: Bei der Bezirkskrankenkassewahl wurde von alten Parteien eine lebhafte
Agitation eingeleitet. Da nun fiir die Kroaten die Gefahr bestand, dal.5 die Liste (gospod Kristan, ali slišite?) der Deutschen durchdringen konnte, griffen sie zur rohen Gewalt und hinderten die Deutschen an der Ausfiihrung ihres Rechtes.« A kako je bilo v resnici? Nemci sploh niso imeli svoje »liste« ampak so kakor po navadi, združeni s soc. demokrati naskočili v svesti si, da bodo zmagali, a so sijajno pogoreli. Gospod Kristan ali sedaj razumete zakaj ste dobili v Optiji odgovor poprej. predno ste sploh usta odprli? Mi tu doli na jugu smo malo bolj gorki, pa malo govorimo in raie zaropotamo. pa mrna Bosna, ker smo i po skušnjah prišli do prepričanja, da je to za take stvari najboljši lek. ■ Ker pa to našo medicino tukajšnji , Nemci dobro poznajo, in ker so precej strahopetni, pa raje pošiljajo kože raznih sodrugov v ospredje, da se po njih bobna a sami potem svetu prikazujejo stvar na način, kakor nam dokazuje članek citiran iz nemške tržaške cunje.
»DEUTSCHER GEMEINDE-VEREIN« V OPATIJI.
V Opatiji obstoji tudi »stampi-Ija« glaseča se na naslovno ime, pod katero se po navadi podpišeta učitelj nemške šole (brez nemških otrok) in neki Zecha, ki drugače igra v Grand Hotelu glavno vlogo. Ta dva človeka tvorita »štampiljo«, ne, društvo o katerem obstoju pa še do danes nobena oblast nič ne ve. Totem imajo pa še te žabe korajžo vpiti, da jih c. kr. oblasti zadr-žujeio pri izvajanju njih pravic. Kje pa ste, pokažite se vsaj nekega dne, da se vas vidi, potem šele zahtevajte svoje pravice, ki vam jih ravno naše c. kr. oblasti v polni meri dele.
SLOVENSKI UČITELJI IN UČITELJICE V OPATIJI.
Kakor se po novinah čita, pridejo te dni v Opatijo tudi slovenski učitelji in učiteljice, da si ogledajo ta najlepši jugoslovanski biser. Mi jim kličemo že vnaprej
Spor za srbske železnice.
--'M
* 'j-	•	Vy’
m
„Le počakaj, te že bom, ko prideš v našo cerkev k maši.“
„Figa! Saj se lahko vozim po svoji železnici 1“
kjer jim pač ne bomo mogli izreči meri navžijejo svežega morskega zraka, posebno jim pa želimo dober tek pri obedu v nemškem brlogu »VViener Hofbrau-Etablissement«. naše sosednje kranjske dežele). Če dobrodošlice, iz razloga, ker kot zavedni Slovani v prononsirano nemško hišo ne zahajamo.
TUJCI V VOLOSKI-OPATIJI.
Voiosko-Opatijo obiskalo je od 1. Januarja do 7. maja 1914 20.222 oseb, a na 7. maja je bilo v Voloski-»dobro 1 Opatiji nastanjenih 2318 gostov.
iz Kočevja.
Kakor znano slavi nemški »Schulverein« vsako leto na dan 13. maja obletnico svoje ustanovitve. Na ta dan se vršijo zbirke za društvo in pa proslavljajo člani ta dan z izobešanjem zastav. Tako so tudi kočevske »Nachrichten« poživljale Kočevarje, naj razobesijo vsi na ta dan zastave seveda frankfurtarske. Toda pokazil jim je menda vse dež, ker je ta dan posebno hudo lil, ali pa imajo premalo navdušenja za proslavo obletnice Schulvereina. Tako
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. y Ljllbljatli Ustanovljena leta 1881.
: obrestne hranilne :	M	Qj	brez	odbitka	rentnega
:	vloge po čistih ; rt /4. /0 :	davka.	:
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO?
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Temu spoznanju je sledilo drugo — po pasji logiki:
»Ker sem lačen, moram jesti!«
Začel je gledati na desno in na levo.
Razni kupi smeti, ki jih je srečal na svoji poti, niso vsebovali ničesar mikavnega: izkazal jim je torej svoje zaničevanje s tem, da je škropil ,,OKO °k S*e*lcrnem 'n Ka PO-
umieniniir,UKlb^1 .PiP°< ali mu je res namenjeno poginiti gladu kn ie 7 n gledal	v o Je za-
nedaleč od sebe trgovino s prekajenim mesom. Imela !c bogato izložbo — velikih šip §e niso poznali tiste čase — ki je polnila vso ulico z vonjem svojih ča-robnolepih klobas in krač.
Eni izmed teh krač ie pomežiknil Pipo, mislec si:
»I o je večerjica kakor nalašč zame! Ta pa, ta!«
Pipo pa ni bil samo misleč pes, marveč tudi pes dejanja.
Napravil je prepobožen obraz, liki menih, ki se je odrekel že zdavnaj vsem posvetnim rečem, in se pomaknil lepo krotko proti izložbi.
»Primojduha, to ti je čeden kuža!« je rekel prekajevalec, gledaje ga iz svoje prodajalne.
Še tisti hip pa je skočil kvišku in planil na ulico, kričeč:
»Drži tatu! Drži ga — drži ga!«
Zaman ves trud! Zaman kričanje! »Čedni kuža« je bil že daleč in je tekel, kar so ga le nesle noge.
»Moja najlepša krača!« je tarnal prodajalec žalostno. »Ti prokle-ta mrha, kuštrava, pasja!«
Parminut nato je Pipo došel viteza in mu trčil pod noge. Nato je legel v pesek, da se pomasti s svojim plenom.
Toda stari Pardajan ga je videl!
Planil je nad psa in 11111 iztrgal kračo.
In videč, da ga motri Pipo s pretečim začudenjem, mu je dejal:
»Opoldne sem ti plačal pečeno zajčje stegno; sram bi te moralo biti, da mi ne ponudiš radovoljno tretjine svoje krače! Evo nama večerje, sinko!«
»Ali te nisem učil vedno, da ne smeš krasti!« je rekel vitez važno Pipoju.
Ta pa je pomigal prijazno s koncem repa, kakor obljubljaje, da ne bo nikoli več.
In vsa trojica se je vscdla v obrežni pesek.
Stari Pardajan je izdrl bodalo 111 razrezal kračo na troje.
I11 tako sta prišla tisti dan oče in sin do svoje večerje, čeprav nista imela beliča v žepu.
Ko so bili gotovi s kračo, so zajeli vode iz Sene, ki je tekla mimo čista in hladna, ter se je napili: moža iz prgišča, pes pa po pasji navadi.
Nenadejan obed je ix»krepčal naša junaka, dasi je bil plen tatvine.
Njiju misli, prej vse črne, so se nekoliko zjasnile.
»Zdaj treba najti zavetje za čez noč,« je dejal stari vojnik.
»Zavetje!« je ponovil vitez ma-šinalno.
»Zavetje je treba najti!« je bil rekel stari Pardajan s prenaravnim glasom, brez vsakršne trpkosti, kot človek, ki je preživel po cestah svojih šestdeset let, vprašujoč se vsak večer iznova: Kje bom spal nocoj?
I11 v tej brezbrižnosti se je izražala vsa resignacija reveža, vedočega dobro, da ne bo imel nikoli zagotovljene strehe in se bo štel srečnega, ako najde vsak večer vsaj košato drevo, ki ga zavaruje pred dežjem, in kamen, ki ne bo prerobat, da si ga položi pod glavo...
Toda sin!... Ah, v sinu so se budile nejasne misli, nasprotne njegovemu času, in so jecljale:
»Gorje! Toliko je revežev, ki jih najde večer brez prenočišča — in vendar se dviga po mestu toliko palač !«
V starcu je živela še resignacija srednjega veka.
rfr-rtv i"  ....
V sinu se je dramil nazor renesanse, predhodnice svobodnejših dob...
Najbolj pa je težila ubogega viteza zavest njegove socialne inferi-jornosti. Ena veja Pardajanov je živela, res da v dobrih razmerah tam doli na Langdoškem. Ime je bilo častito in glsasovito. A beda njiju dveh
— o, kakšna!
O11 išče prenočišča, brez beliča v žepu, trgaje se s psom za ukradeno večerjo! Njegovi žepi so prazni, in tako jutri tudi, tako bo do konca njegovih dni... On pa sanja
— o čem? O tem, da se priženi v najodličnejšo in nedvomno tudi najbogatejšo rodbino na Francoskem — v Monmoransiško!...
Ali ni brezumno! Razjokal bi se... In vitez je mislil:
»Ali bi se stresli v grohotu ljudje, ki hodijo mimo, in ves Pariz, in vsa Francija, ako bi začel kdo kričati:	Glejte	nemaniča	s prazno
mošnjo! Navečerjal se je krače, ukradene po njegovem psu, strehe ne ve, pod katero bi mogel prenočiti, straža ga išče, da bi ga pahnila v Bastiljo, krvnik ga čaka, da mu od-seče glavo! In ta berač ljubi Lujzo, kčer maršala Monmoransiškega in dedično njegovega bogastva!... Ah, kako bi se režali vsi naokrog!...«
Vitez sam se je zagrohotal ob tej misli.
Stari Pardajan ga je pogledal osuplo. Nato je pokrila njegov obraa
resnoba; gotovo je zaslutil, kaj se godi v njegovi duši. Položil mu je roko na ramo in dejal:
»Korajžo, vitez! Korajžo, pri Pilatu in Barabi! Saj vidim jasno, kaj te tišči, da se smeješ na vsa usta, oči pa imaš polne solz; reveža sva, kaj ne da? Eh, vitez, ljudem, kakor sva midva, je beda dobra tovarišica; ljubica jim je, ki izpodbada s svojim objemom človeku dušo in telo! Poslušaj, vitez: vedno sem sovražil debele pse, ki jih krmijo vsak dan in jih drže na verigi, da umro sužnji, kakor so se rodili; svojo simpatijo in občudovanje sem hranil vedno lisjaku, ki se bori ponoči z zvijačo proti premoči človekove ter mu skuša iztrgati svoj plen; volku, ki teka mršav in Zar-nook po goščavah, svoje lastne svobode pijan! Glej me, vitez: jaz sem eden teh lisjakov in volkov. Smrt hudičeva, kadar izderem svoj rapir, se čutim enakega kralju! Več sem doživel in preživel v šestdesetih letih revščine, nego premožna purgarska ali grofovska rodbina v sedmih pokolenjih. Kaj pa je življenje, dragi moj? Veter, ki piše, dež, ki lije, griči, kjer zori grozd, brda, po katerih jašem, zemljica vesoljna, radost, da sem zdaj tu, zdaj tam, gospodar bežne minute in vseh dobrih m lepih stvari, ki tvore naravo... to je Življenje, vitez, to je srečali
(DalloJ
so v celem Kočevju visele le s 5 liiš zastave, med temi pa s c. kr. državne nemške gimnazije. Ne vemo sicer, v kakšni zvezi je »Schulvereiu« s kočevsko gimnazijo, tudi ne, v kaki z njenim ravnateljem dr. Riedlom, vemo pa, da je to dejstvo provokacija in pa demonstracija za to, kakšen duh veje v tej gimnaziji, katero obiskuje tudi čez 20 Slovencev, če proslavlja med poedinimi privatniki c. kr. državna gimnazija in z njo njen ravnatelj dr. Rledl — po katerega naročilu se je obesila zastava za obletnico ustanovitve društva, katerega prvi in edini namen je ponemčevanje, nenemških, predvsem pa slovenskih otrok. Vprašamo slavni deželni šolski svet, ali mu je znan ta slučaj in ali hoče poskrbeti, da se v bodoče od strani c. kr. ravnatelja ne bo več provociralo s podobnimi demonstracijami v deželi kranjski. Kdaj so razobesile ljubljanske gimnazije zastave v proslavo C. M. D.?
Jesenice.
Jeseniški »Sokol« praznuje dne 7. junija svojo desetletnico. Ob tej priliki razvije tudi svoj prapor. S
ponosom gleda jeseniški Sokol nazaj na desetletno svoje delo. Pogumno zre tudi v bodočnost, saj je že utrjen od ljutili bojev, saj pozna sovražnike. ki ga obdajajo, in njihove nakane Pozna pa tudi prijatelje in dobrotnike, ki z veseljem in navdušenjem spremljajo vsak njegov korak. Burni so bili dnevi ob času, ko je jeseniški Sokol razpel svoja krila in zakrožil v jeseniškem ozračju. Pogu-bonosni brezdomovinski klerikalizem je nemoteno zastrupljal narod in pripravljal pot vedno bolj naraščajočemu nemštvu. Kdo se ne spominja bitke na takozvanem papeževem polju? Bilo je ravno na dan prvega občnega zbora Jeseniškega Sokola. Iz vseh krajev so takrat prihrumeli nemški turnerji in pevci ter s frankfurtaricami 111 liajlanjem izzivali na Jesenicah in na Savi. Jeseniški Sokol pa je v teh težkih časih s krepkim in smotrcnim delom, stal trdno kot skala sredi besnih valov, ob kateri so se in se še razbijajo nakane črnih tolp in sovražnikov Slovanstva. Dne 7. junija razvije torej naš Sokol svoj prapor. Zanašajoč sc na pomoč vseh, ki mislijo in čutijo sokolsko in znajo ceniti velevažuo delo Sokolske straže ob meji, obrnil se je na več rodoljubov širom Slovenije ter jih povabil, da zabijejo žebelj v drog nove zastave. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi se vabilu ne odzval. Prihitite pa tudi na dan »javnosti 7. junija v našo sredo vsi, ki želite, da ostane krasota Gorenjske v slovenskih rokah. Prihitite med nas, da prisostvujete slavnostnemu razvitju barjaka, pod kojim se bo zbirala najljutejšim bojem izpostavljena sokolska posadka.
Tukajšnji Nemci in nemčurji priredijo na binkoštno nedeljo manifestacijo pod firmo »Veterajnarjev«. tVabimo vas zavedne Slovence Širom domovine prihitite v obilnem številu dne 7. junija na sokolsko slavje, da pokažemo, da na Jesenicah ni tal za nemcursko propagando, 'da pokažemo, da hočemo imeti Jesenice sokolsko zavedne. Na zdar!
Deželnozborske volitve v Istri.
Iz Voloske-Opatlje.
Volitve so pred durmi in kmalu bodemo morali stopiti na volišče in oddati naš glas osebi, ki nam bode
predložena po političnem odboru za Hrvate in Slovence v Istri. Boj proti našemu sovražniku Italijanu ne bo težak, ker postojanke, ki jih imamo v oblasti sedaj, ne moremo zgubiti. Pojavil se je pa v Istri drugi sovražnik, ki preti razdreti naše do sedaj disciplinirane vrste in storiti iz enega tabora dva (po sistemu in načrtu jih bomo sodili, oziroma z njimi pose to dogodi, potem pa gorje nam, a še večje gorje onim. ki bodo 'to zakrivili. Pustimo medsebojni boj, in bijmo se še naprej v združenih vrstah pod narodno zastavo, katera edina nas bo dovedla do naših ciljev, ki pač niso več daleč. Pomislimo, da smo v Istri, v deželi, kjer nas je tlačila pest laške manjšine še do pred nedavnim, in pomislimo tudi, s kakšno lahkoto smo združeni v narodnem duhu to pest porinili od sebe vsaj toliko, da nas več ne davi tako jako, kakor poprej. Volitve so tu in pač ni več dosti časa za premišljevanje. Potrpimo za sedaj s tem, kar nam je predložilo »politično društvo za Hrvate in Slovence«. Videli bomo te može pri delu, po katerem jih bomo sodili, oziroma ž njimi potem obračunali. Če se uresniči naša sumnja, vemo kdo je in kdo bo temu kriv, če pa mi po krivem sodimo, se pa za sedaj z dejanji še ne prenaglimo, ker bi mogla pasti krivda na nas v slučaju kake katastrofe. Zato pa sedaj vse na volišče in oddajte glasove edino kandidatom, ki jih je za poedine volilne okraje predložilo politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Absolutna disciplina mora vladati v naših vrstah.
Slovenska zemlja.
OLŠIŠE PRI PODNARTU.
Ze dolgo se ni nobeden oglasil v vašem cenjenem listu. Danes hočem jaz malo opisati naše razmere. Kakor že ve svet, pri nas župnuje Jože Odocepek. Ta mož se posebno odlikuje pri tem, da strastno agitira za prihodnje občinske volitve. •
Tako je bilo na sv. Florjana dan v podružnici ha Češnjici. Tam se je zbralo mnogo ljudi, ki so prišli častit sv. Florjana. Naš župnik ga ni častil, on je napravil govor pa ne v čast sv. Florjanu, ampak se je lotil nas faranov, da moramo tako voliti, kakor bo on rekel. Zraven tega je agitiral za Marijino družbo. Med drugim je rekel, kako se dekleta povprašujejo o Marijinj družbi. N. pr, »Urša, ali se boš ti zapisala v Marijino družbo?« »Jaz sc ne bomi« — »Če se pa ti ne boš, se pa še jaz ne bom.« — Zraven je rekel, da se morajo dekleta takih varovati, da ne smejo z njimi govoriti in ne skupaj hoditi. Tako ljubezen nam oznanuje naš dušni pastir; on hoče med nas zasejati sovraštvo. Tako naj bi sovražil brat brata, sin očeta, oče sina, sosed soseda. Ali je to Kristusov namestnik? To je kakor osa, ki tudi vsakega opika. No pa gospod Odocepek, naša vrla dekleta bodo se zmeraj plesale. V Marijino družbo se pa ne bodo zapisale, ker vse eno lahko žive pošteno in pobožno. Naša dekleta že dobro vedo, kaj se vse v Marijinih družbah godi. Gospod župnik le malo se ozrite na sosedne Marijine družbe in videli boste, kakšni sadovi so zrasli naprimer na Brezjah. Pa preidimo zopet na agitacijo. Kako naš župnik agitira za občinske volitve. On hodi ponoči in podnevi od hiše do hiše in se vedno razgovarja samo od volitev. On spominja kandidaturo za župana, ravno tako je vsiljiv, kakor Čič z jesihom.
Samo smolo ima, vsak 11111 odkloni to čast. samo Markcov Franci vedno leze za njim mogoče bi bil rad župan? No pa iz te moke ne bo kruha. Gospod Odocepek vam svetujemo. da nas pri miru pustite. J e vse eno če se na glavo postavite, župana bomo tega izvoliti, ki smo ga pred volili, ko vas ni bilo in ga bomo, ko vas ne bo. Če boste bili boj proti našemu županu, mi ga bomo ostro odbili.	Kmet.
NABREŽINA.
Nabrežina napreduje! Res, mi
— napredujemo. V kratkem dobimo električno razsvetljavo napeljano od Soče iz »Oficine ellechtriche centrale Ronchi«. Kolike važnosti je to za našo kamenarsko obrt, ki s tem pridobi električni tok za stroje, žage in tako dalje, menda ni potrebno posebe omeniti. Omeniti nam je nekaj druzega, in to je; da se je oddalo razsvetljavo občine in zasebnih hiš omenjeni družbi in da ni občina sama prevzela ta vir gotovih dohodkov v svojo lastno režijo! — Vzrok? Nimamo denarja! — Jalov izgovor!
— Na temelju dohodkov, ki jih bode razsvetljava nosila, moglo se je denar izposoditi. Recimo rajši: Spet smo se enkrat v lastno škodo pobahali, ter vzeli prazno kozico, tujcem pa oddali meso! Ali nam je zadostovalo obetanje, da bomo na dro-gih brali: Pozor! Ne prijemajte žic, smrtno nevarno itd. Ali ni podjetje, ki bode od tega imelo bogate dohodke, na splošno še bolj nevarno našemu gospodarstvu in bodočnosti, kakor morebitna, slučajna nezgoda od električne žice?!
Prav je, da se naš jezik spoštuje. Vendar je to premalo plače za dolgoletne ugodnosti! Mislimo, da se je tu veliko zagrešilo. Mlajši naraščaj se bode tega spominjal in obžaloval prav tako, kakor mi na vir miljonov, znamenitega vodovoda »Brojnica«, (seveda danes, »Auris-ina«) in »Cava Romane«!
ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU.
V nedeljo, '3. maja, se je vršil v gostilni Sadnik koncert, h kateremu je tako »Slovenski Narod« kakor tudi vse klerikalno časopisje vabilo. Prireditelj oziroma pevovodja g. učitelj Schmidt je ubral torej pravo struno, da bi na nobeno stran ne bilo Zamere, je razpdšiljal tudi nemška vabila. Morda je tako postopanje v narodni Savinjski dolini najprimernejše. Lepa udeležba je požrtvovalnost častitih pevk in pevcev kakor tudi gg. pevovodij primerno odlikovala. Kako pa pride narodno napredno glasilo »Slovenski Uarod«
do tega, da pravi,; da je g. Schmidtu ta prireditev v zadoščenje za nedolžno preganjanje, ‘ne moremo lahko razumeti. Ko je imel Schmidt tečaj za nemški jezik v St. Pavlu, smo bili nekateri mnenja, da taka požrtvovalnost pač prav pride pri kompetencah, naroden učitelj v Savinjski dolini bi pa lahko našel boljše polje za svoje delo. Ako je bil g. Schmidt v političnem življenju na nasprotni strani, je to njegova pravica. Pesem o nedolžnem preganjanju pa je vsakemu narodnemu in naprednemu St. Pavlčanu nova, naj nam tega tudi »Slovenski Narod« ne zamen, ki ima pravico in dolžnost, da ščiti svojega odličnega somišljenika, lu je po nedolžnem preganjan bik Amen.
Štajersko.
Maribor. (Afera vdove Lauger.) 2e včeraj smo izrazih mnenje, da afera vdove Langer m tolikšna, kot bi jo nekateri — iz narodno-stran-
karskega namena — radi naslikali. Trgovec S. nikdar ni pokazal Lan-gerjevi 8. strani dolgega pisma, ker mu trgovec Traun nikdar takega pisal ni. Š. ni nikdar prosil Langerje-vo, da bi mu prepustila hišo v svrho osebno-trgovskega kredita, pač mu je ta obljubila, da mu polovico svoje posesti ^ odstopi — če jo poroči... Laž našega zakotnega lističa je, da bi bile stranki Z. in M. Ša. pregovorile, da naj Langerjevo pusti, res pa je, da se je Ša. opetovano svarilo, spuščati se z Langerjevo v intimno razmerje... Nadalje je dognano, da je neka Ivana Veber jeva bila glavni vzrok cele afere; ona si je prizadevala, Šca. in Langerjevo pripraviti do poroke. Ona je tudi bila povzročiteljica marsičesa drugega, ki se bo morala tudi radi tega še zagovarjati. — Vedno čudnejše lice zadobiva vsa stvar. Zdi se nam, da bo prav imel oni, ki trdi, da se je nekdo hotel Lan-gerjeve iznebiti. Prej ko slej Vztrajamo pri občem mnenju vse javnosti, da spada Langerjeva v živčno kliniko. Dvomimo, da je sposobna, dajati odgovor za svoje blazno dejanje.
Maribor. (Nemški šovinizem.) Cirkus »Kratelj«, ki je gostoval tu, je bil dovolj predrzen, prodajati vspo-rede slovensko-nemškega tiska. O posledicah te »predrznosti« smo že poročali. Nekaj časa — par dni — je bilo videti, da bo mir. V četrtek popoldne pa si je izmislila slavna nemškonacionalna sanitetna komisija na desnem bregu Drave — kjer je bil etabliran cirkus — Škrlatico. Naš poročevalec je imel priliko govoriti s podjetnikom, ki mu je sam izjavil, oziroma se izrazil v istem zmislu. Špisarje je tudi to bodlo, da se niti s konji ni govorilo v blaženi švabšči-ni in je neki tukajšnji nadšpisar baje tudi radi tega pri ravnatelju »interveniral«. Sramota za mariborsko nemštvo — čast zavednemu ravnatelju.
»Lex Kollsko« na — Štajerskem.
Dne 14. t .m. so imeli graški »Nemci« zborovanje za — »Lex Kolisko«. Najnovejši gonji proti Slovanom se je pridružilo torej tudi »najbolj nemško mesto v Avstriji«, Gradec, s — svojimi 30.000 Slovenci. Zanimivo je, da so šli in gredo za odpravo slovanskih šol v ogenj tudi graški klerikalci, pobratimi slovenskih klerikalcev. Mi se graškega »zborovanja« ne bojimo in Čehi na Nižje Avstrijskem, Salcbitrškem in Pred-arlskem, se bodo »postave Kolisko« gotovo tudi sami ubranili.
Račje. (Padec.) Zidar Predika-ka je imel pri nekem posestniku nekaj popravljati. Ko je hotel raz lestve, Je otjviscl ln padel. Zlomil si
je desno spodnje gležno. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
Limbuš pri Mariboru. (Surovine.) Ko se je v torek zvečer vračal dninar Holzer, ga je napadla tolpa pijanih fantov, in ga pobila. Holzer se je nekaj branil, a kmalu podlegel. Našli so ga domu idoči viničarji in ga pobrali.
Hoče. (Avtomobilska nezgoda.) Ko se je pred dnevi peljal kmet Dobnik domu, ga je srečal na cesti avtomobil. Konja sta se mu splašila in zdirjala po cesti. Pri tem je trčil voz ob neko drevo in Dobnik je zadobil težkih poškodb.
Hajdina. (Volov se mu je zahotelo.) Ko je gnal v torek kmet Marko svoj par volov proti Ptuju, se je ustavil pred neko, obcestno krčmo. Nek potepuh mu je skušal odvesti vola. a so ga še pravočasno izsledili.
Maribor. Z odliko je napravil usposobnostni izpit učitelj g. Jos. Steinberger. Vrlemu našemu rojaku naše odkritosrčne čestitke.
BHBHBBBBMHB HB .jj»l .il. 1
'A. P. CEHOV:
Obrekovanje.
Prevela Bož. Cesar.
Pisalni učitelj Sergej Kapitonič ‘Ahinejev je obhajal svatbo svoje hčere Natalije z učiteljem zgodovine in zemljepisja Ivanom Petrovičem Lošadinihom. Svatovsko veselje se je vršilo še nekam po sporedu. V dvorani se je pelo, igralo in plesalo. Po sobah so švigali iz kluba najeti natakarji v črnih frakih in nečednih belih predpasnikih kakor obsedeni. Povsod hrum in govorjenje. Matematični učitelj Tarantulov, Francoz Pa$dequoi in podpreglednik pri pri-glednem uradu Jegor Venediktič Uzda so sedeli drug poleg drugega na divanu, pravili z velikim zanimanjem, in segajoč drug drugemu v besedo, slučaje o pokopih živih in so razlagali svoja mnenja o spiritizmu. Vsi trije niso verovali v Spiritizem; toda priznavali so, da je na tem svetu mnogo takega, česar ne bo nikdar obvladal človeški razum. ,V drugi sobi je razkladal slovstveni učitelj Dodonskij gostom slučaje, v katerih ima straža pravico streljati na potnika. V razgovorih so se razpravljale, kakor je razvidno, strašne stvari, bile so pa vendar zelo zabavne. Skozi okna so zijali od zunaj
taki ljudje, ki niso imeli iz družabnih ozirov pravice do vstopa.
Točno ob dvanajstih je stopil gospodar Ahinejev v kuhinjo pogledat, ali je že vse pripravljeno za večerjo. V kuhinji, od poda do stropa, se je spenjala gosta megla, ki je se-stojala iz blagodišečega sopuha gosje pečenke, račje pečenke in mnogih drugih jedil. Na dveh mizah so bile pripravljene mrzle predjedi, pa tudi opojne pijače, v slikovitem neredu. Ob mizah si je dala mnogo opraviti kuharica Marfa, ženska z rdečim obrazom in rdečimi rokami; nad trebuhom je še enkrat prevezala tesno svojo obleko, da je bilo videti, kakor bi imela dva trebuha.
»Pokaži mi no jesetra, draga Marfa!« reče Ahinejev, si pomane roke in oblizne ustnice. »Ampak duh pa je tukaj, duh! Človek bi snedel vso kuhinjo! No torej, pokaži jesetra!«
Marfa Je stopila h klopi in vzdignila previdno masten list starega časnika v višino. Pod tem listom je počival v ogromni skledi velik jeseter, oblit z drizom in z olivami pa mrkvami pestro opremljen. Ahinejev je ogledoval jesetra in obšlo ga je veliko vzhičenje. Njegovo lice je sijalo in od velike radosti je verižil oči. Sklonjen nad skledo je dajal z ustnicami take glasove od sebe. ka-
kor kako nenamazano kolo pri vozu. Tako je stal nekaj Časa; potem pa je začel od začudenja pokati s prsti m je mlasknil še enkrat z ustnicami.
»Aha! To je bil pa zvenk gorečega poljuba ... S kom se pa poljubljaš. Marfa?« zazveni glas iz sosednje sobe in na vratih se prikaze postrižena glava sup enta Vanjkina. »Koga pa imaš tu? Oh. 011 • . . prav lepo! To je vendar Sergej Kapitonič. Brdek starina si ze, to1 je treba reči! Imata tete-Mete s kratko pod-
pasano gospodično!«
»Jaz sploh nisem poljubljal,« odvrne Ahinejev v zadregi. »Kdo ti je povedal to, norec? Jaz sem samo, hm . . ., mlasknil z ustnicami glede na . . . ob mislih na bližnje vživanje ... Ob pogledu na nbo ...« »To pripoveduj drugim, ne
meni!«	.	,
Vanjkiu se je zasmejal na ves obraz in izginil zopet za vrati. Ahi-
nejed je zardel.
»Vrag te vzemi!« si je mislil. »Sedaj bo šel nesramni falot opravljat. Osramoti me po vsem mestu,
oseH« . Nejevoljen je vstopu Alunejev v
dvorano in škilil po strani, kje da je
Vanjkin. Ta je stal ob klavirju, se
sklanjal podjetno k svakinji šolskega
nadzornika in ji nekaj šepetal, nad
čemer se je smejala.
Zahvala. Dne 3. t. 111. so uprizorili podpisani v Rušah pri Maribor« veselico z igro »Graničarji«, čisti prebitek — in tega je 280 K — pripade slovenski mariborski dijaški kuhinji. Vsem onim, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tako krasnega uspeha, bodi izrečena najtoplejša, najprisrčnejša zahvala. Zlasti pa se zahvaljujejo konečno podpisani preč. g. profesorju Dr. Antonu Medvedu za prevzeto pokroviteljstvo, kot za isto tudi g. prof. Jakobu Marinu. Srčna hvala tudi velecenjenim damam za njih trud in sodelova-nje^ ter slav. bralnemu društvu v, Rušah za preskrbljene materijalije in preskrbo potrebnega prostora.
Slov. učiteljiščniki.
Celje. V nedeljo, danes priredi gaberska Ciril - Metodova podružnica vrtno veselico na vrtu »Sokolskega doma«, v slučaju slabega vremena pa v dvorani! Slovenci in Slovenke, prihitite k nam v našo narodno trdnjavo, v slovensko Gaborje. Pokažimo, da je tu naša zemlja, naša last. Na veselo snidenje! ;
Celje. (Razno.) Nekega neznanega potepuha so prijeli in ga izročili sodišču. Neka dosedaj še neznana ženska je v petek znorela, odpeljali so jo v Feldhof pri Gradcu.
Celje. Strašna nesreča se je zgodila, ker si je dovolil neki tujec na magistratu govoriti v svojem materinem jeziku slovenskem. Ubogi Ambrožič!
Celje. Nemški turnerji še ponoči ne dajo miru, ix> telovadbi vpijejo, da je groza. Prepevajo razne rajhovske pesmi, najbolj sc jim pa dopadc »Wacht am Rliein«, katero večkrat zatulijo, vmes se pa slišijo klici »Hoch Deutschland« itd. Celjska policija, tu poglej, kaj se dela, to je veleizdajalsko. Tudi v Celju bi bilo treba policijo podržaviti.
Goriško.
Zanimivo. Pri letošnjem naboru v Bujah v Istri je bilo potrjenih samo 6 »laških« fantov, deloma »z Buj, deloma iz okolice. Vojaška komisija. je razdelila hrvatske listine med rekrute, ki so jih pa takoj vrnili češ. da ne razumejo hrvatske-ga jezika. Ravno tako so zahtevali, da se vrši prisega v laškem jeziku. Da se to ni zgodilo iz narodnostnih ozirov, ve vsakdo!
Iredentlčno društvo »Trento-Trieste« ima te dni svoj deseti na. rodni shod v Gallarate. Na shodu so znani iredentični in protiavstrijski govorniki, poslanci in člani raznih narodnih društev. O Dalmaciji Je go-
voril znani Arturo Golautti. ki je imel pred kratkim predavanje v Trstu. Colautti je veiik sovražnik Jugoslovanov in Avstrije in presoja laško stališče v Avstriji zelo optimistično. O Reki je predaval profesor. Fracassi, ki je razložil laško razmerje z Ogri. Caroncini pa je poročal o tržaškem gospodarstvu. Natančneje poročamo. — V Benetkah se je vršil velik koncert v prid društvu »Trento-Trieste«. katerega se je udeležilo tudi nekaj tržaških »neod-rešencev«. Na koncertu so svirali in peli znane demonstracijske pesmi ki so v Avstriji prepovedane.
Letošnje počitnice na srednješolskih zavodih bi se morale začeti S 6. julijem. Ker pa je ta dan ravno pondeljek, je odredilo naučno ministrstvo, da se konča letošnje šolsko leto že v soboto 4. julija.
Lep odgovor na laške nesramnosti. V Savogni (blizu francoske
Dalje v prilogi.
»O meni ji pravi!« sl je mislil Ahinejev. »O meni! Da bi ie takoj crknil, falot! In ona mu verjame in se smeje nad tem! O Bog. o Bog! Ne, prekrižati mu moram račune... Storiti mu moram, da mu ne bodo verjeli . . . Vsem bom povedal; pa ga bomo tako razkrinkali kot abotnega obrekovalca!«
Popraskal se je po glavi in stopil nato k Pasdequoiu; svoje zadrege pa še ni mogel obvladati.
»Ravno sem bil v kuhinji; imel sem ukreniti vse potrebno za večerjo,« je pravil Francozu. »Vi jeste ribe prav radi, kakor mi je znano, in jesetra imamo — da Vam jiovem: dva aršina dolgega! Ha. ha, ha . . . Da, približno ... to bi bil kmalu irozabil ... Pa se je naključilo ravno v kuhinji ... s tem jesetrom ... famozna zgodba! Ravno pridem v kuhinjo in hočem irogledati jedila.
. . . Ogledam si jesetra in od velike radosti ... v predokusu . . . sem mlasknil z ustnicami. V tem trenot-ku vstopi nenadoma ta prismuknjeni lump. Vanjkin, in pravi . . . ha, ha, ha . . . in pravi:	»Aha . . . vidva
se poljubujeta tukaj?« S kuharico Marfo. da bi se jaz poljuboval! Česa si še vsega ne izmisli ta bedasti človek. Tako grda baba, pravcati pavijan! I11 pripoveduje tu o poljubih l Tak norec!«
»Kdo je norec?« vpraša pristo-pivši Tarantulov.
»Oh, ta človek tukaj, Vanjkin! Pridem tje v kuhinjo . . .«
In sedaj je pripovedoval še enkrat, kako bedastočo je zinil Vanjkin.
»Smešno! Tak norec. Potem pa je po mojem okusu prijetnejše poljubiti starega zašnofanega dedca kot to Marfo.« je pristavil Ahinejev na koncu. V tem trenotku se je ozrl nazaj in zapazil za seboj preglednika Uzdo.
»Govorimo ravno o Vanjkinu,« mu reče. »Norčav človek! Pride tja v kuhinjo, me vidi stati ob kuharici Marfi, pa si izmisli takoj vsakovrstne budalosti. Kaj? . . . Poljubujeta se?« je rekel. Ima gotovo v pijanosti jirikazni! Rekel sem mu:! »Raje bi poljubil purmana kot to Marfo. In potem imam tudi ženo! Ti trap! Kako se smešiš!« sem mu dejal.«
»Kdo se smeši?« vpraša vero-učitelj, ko stopi h gruči.
»Vanjkin. Stojim tam v kuhinji, veste, in ogledujem jesetra . . .«
In tako dalje. Pol ure pozneje so vedeli že vsi gostje zgodbo o jesetru in Vanjkinu.
»Naj jim le pripoveduje zastran mene!« si ie mislil Ahinejed in si 1 mel roke. Naj le! Ce začne on pri-
Priloga „Dnevua štev. 868, dne 17. maja 1914.
meje) izhaja list »II Cittavino«, ki je ob priliki opatijskega sestanka nesramno pisal o Hrvatih in o hrvat-skem jeziku. O tem je seznal hrvat-Bki pesnik Katalinie in zložil pesem v laškem jeziku, katero so poslali neomikanemu uredniku imenovanega lista. Ta pa je nato priobčil še ne-sramnejši članek, kakor je bil prvi. Katalinič mu je znova poslal dobro pesem, v kateri ironično opisuje dvatisočletno kulturo Lahov. Pesem konča: Sramoval bi sc, da ste Hrvat!
Laški klerikalni časnikarji med seboj. Kakor smo že poročali, so se sprli laški klerikalci in nameravajo ustanoviti nov časopis. Posledice toga spora prihajajo že v javnost. »11 Gazzettino Popolare« očita uredništvu pri »L’ Eco del Litorale« površnost in druge take reči, ki so same na sebi brez pomena, ki pa pričalo o razcepljenju laških klerikalnih žurnalistov. Širijo se tudi vesti, da nameravajo »Gazzettino« spremeniti v dnevnik, ki bi bil pisan v novo-klerikalnem duhu.
»Goriški List« prav dobro piše o glasilu priseljenih primorskih Nemcev, ki izhaja v Trstu pod imenom »Triester Wochcnpost«. Na koncu pravi: mislimo, da ne delamo nikomur krivice, ako trdimo, da cela nemška politika na avstrijskem jugu ni v nobenem oziru nič boljši (od laške!). Mi smo o tem govorili obširnejše v »Dnevu« od zadnjega petka.
Tržič. (Vozni red parnikov.) Iz Trsta: ob delavnikih dop. ob 10. pop. ob pol L in 6. uri. Ob nedeljah In praznikih: dop. ob 6. in 10. uri. Iz Tržiča: ob delavnikih zjutraj ob %7. in pop. ob %1 in %9. uro. Ob nedeljah in praznikih dop. ob 8. in pop. ob %1. uro.
Sesljan. (Vozni red parnikov.) Iz Trsta: ob delavnikih dop. ob 10. in pop. ob 6. uri; vsak četrtek tudi ob pol 1. uro pop. Ob nedeljah in praznikili : dop. ob 10., pop. ob Vi4. in zvečer ob 8. Iz Sesljana: ob delavnikih pop. ob pol 2. in zvečer ob pol 10. uri; vsak četrtek tudi ob 7. uri zjutraj. Ob nedeljah in praznikih pop. ob pol 2., zvečer %7. in pol 11. uri. Mislimo, da bo s tem marsikomu ustreženo.
Zmerno laško časopisje v kraljestvu obsoja dijaške demonstracije radi tržaških izgredov. Obsodil pa jih je tudi sam laški ministrski predsednik, ki se je izjavil, da je dijak za učenje ne pa za politične demonstracije, ki škodujejo vsaki civilizirani državi. Dijak naj služi domovini z glavo, ali pa kot vojak, kadar bo treba. Bomo videli, če se bodo Lahi zapomnili te besede za bodočnost!
Gorica. (Izpred sodišča.) Frančišek Brajnik, ki je bil obsojen na dve leti težke ječe radi tatvine, izvršene pri urarju Šuligaju, bo moral prestati svojo kazen v gradiščanskih zaporih.
Zastonj iz Gorice v Ljubljano se
je peljal Franc Sekula, katerega sta spremljala dva orožnika v ljubljansko prisilno delavnico.
Premeščenja. Tržaško namestništvo je premestilo okrajnega zdravnika dr. Bervenia iz Krka v Tržič, dr. Vladimirja Vanek iz Tržiča v Gradišče in nastavilo dr. Josipa Pi-perata za okrajnega zdravnika v Krku.
Obronki. Pretekli teden so pokopali orožniškega postajevodjo g. Svetičiča, ki je bil zaveden Slovenec. Ker je bil komaj dobrega pol leta v Obrankih, se ni naučil niti laškega niti furlanskega jezika, kar je pač razumljivo, če se pomisli na težko orožniško službo. Toda kljub temu so ga Furlani imeli radi, in so
se udeležili v velikem številu njegovega pogreba, ki sc je vršil z vojaškimi častmi.
Gorica. (Laške opi,ce!) Zadnii čas posnemajo naši Lahi vse naše prireditve, kar je razvidno celo iz oblike njihovih lepakov. Tako so laški študentje pripravili enak lepak za svoj cvetlični dan, katerega so nalašč premestili na včeraj in danes. Zakaj, se razume!
V znamenju časa. Dotični uradnik goriške »Centralne posojilnice« je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe radi poneverjenja.
Gorica. (Laško gledališče.) V torek in sredo priredi v tukaišnem laškem gledališču neka dunajska gledališka družba dve predstavi, seveda v nemščini. — Od 23. do 25. t. m. pa bodo izvanredne laške predstave, ki jih priredi družba Salvini.
Vzgleden sin. Pred goriškim sodiščem se je zagovarjal Henrik Čermelj iz Vrtovine, ker je polil svojo mater z vrelo vodo. Obsojen je bil na 3 tedne zapora.
Laška kultura! Laška delavca Janez Bergamasco iz Reke in Aleksander Alessandro sta se lansko leto meseca novembra tepla s poleni v Pazano. Bergamasco je bil radi tega obsojen na 6 tednov zapora.
Grof proti kmetu. Goriški grof Coronini je priobčil v »Ncue Freie Presse« dopis, v katerem očita go-riškemu deželnemu zboru nepostav-nost, ker je sprejel kolonski zakon, ki je gotovo v prid našemu kmečkemu ljudstvu. Mož pa se je silno zmotil. Kolonski zakon nikakor ni nepo-stavno sprejet, dasiravno ga niso reševali v gosposki*zbornici na Dunaju.
Dnevni pregled.
PO PROCESU.
(Nekaj misli k Švihovi aferi.)
Proces Šviha proti »Narodnim Listom« je končan. »Narodni Listi« so oproščeni, to se pravi: dr. šviha je obsojen, obsojen od ljudskih sodnikov, ki se ne ozirajo in ne morejo ozirati toliko na pravniško stran dokazov, kakor na splošen vtis, ki ga posamezne izpovedbe napravijo.
Cela vrsta prič je izpovedovala; glavnih neposrednih prič — policijskih uradnikov — ni bilo. Namestništvo je postavilo pred nje § 151
hs pr. r„ da ne smejo izpovctlovatf,
ker so vezani z uradno prisego.
Ta nesmisel: Celi proces bazira na tem, kaj so policijski uradniki pravili; izpovedujejo ljudje, možje, ki so slišali policijske uradnike govoriti; o uradni tajnosti ne more biti govora in vendar: in vendar pred sodiščem, najkompetentnejšim mestom ne smejo izpovedovati, ker jih uradna tajnost veže.
Dr. Bouček je priglasil vsled tega ničnostno pritožbo. Svoj predlog da naj se zaslišijo policijski uradniki je dr. Bouček utemeljeval s tem, da morajo biti policijski uradniki zaslišani že zato, da se takšna državna institucija kot je policija, kjer bi moralo biti vse v najlepšem redu, opere. Ker to, kar se je pred porotnim sodiščem o policiji govorilo, to presega že vse meje. Po pripovedovanju prič izgleda tajni (črni) oddelek praške državne policije, kakor kakšna hiša skozi katero se hodi, kjer se preskrbljavajo službe, kamor se hodi na zabavo in kjer se more pobrati, kar kdo hoče in ka-koršne kdo hoče »tajne« dokumente, ki leže po mizah, v koših, po tleh, povsod. Zanimivo je, kakšne skrbi
■'ir.TfrMTPT- ti j, j ptiT.  ^iifiMprTCT- Trii -•\h-.iriLM.gfl.BW.rini,,
navdajajo visoke policijske uradnike. Eden menda ni imel cigar. Brž pokliče detektiva in mu naroči, naj gre k Švihi po smodke. Detektiv skoči in prinese... In prosim, to se smatra za uradno tajnost: kajti Vol-danova, predlagana za pričo, da bi bila o tej okolnosti zaslišana, ni pri-puščena k zasliševanju, ker to brani uradna tajnost in prisega, paragraf in ne vem, kaj še vse.
Pa zanimivosti je še več,. Gospa Voldanova, poduradnica, si prizadeva, da dožene, kdo je »Wiener«. Če smemo verjeti, je to dognala in spoznala, da je to Šviha. Pretkana je bila in ujela policijskega komisarja samega. Dr. Klima jo za to polivali: »Ravno Vi ste nam manjkali! Še bolj kunštni ste. kot mi.« Idila, čista idila vlada na policiji.
Pan Paštitka, ki je iz čistega rodoljubja postal detektiv, hodi na policijo, ne da bi imel tam kaj opraviti; najde na mizi akte, zde se mu važni, vsede se in prepiše, vzame in fotografira, prinese nazaj ali pa sploh ne prinese... to je slika državne policije tajnega oddelka, ki ima nalogo paziti nad važnimi osebami, da se ne bi vršile stvari državnemu redil na škodo. Skratka; izgleda vse tako. da je ta oddelek torba nereda in neumnosti, kakor se je izrazil prof. Masaryk.
Dr. Šviha je stigmatiziran kot konfident. Če je občeval z uradniki tajne policije še o drugih okoliščinan kakor o katerili je imel nalogo od svoje stranke tedaj se mu prav godi. Ker ni bogve kako hvalevredno sti-kovati po tajni policiji in občevati s funkcijonarji. Kaj ima kdo iskati na policiji, ki ima čisto svojo nalogo, s katero nimaš ničesar opraviti.
Ampak od konfidenta Švihove sorte pa do izdajalca naroda je velik korak, upoštevajoč razmere v katerih se ie konfidentstvo vršilo. Iz srca mi je v tem oziru govoril prof. Masaryk, ki je pred sodiščem dejal: »Vedno slišim izdajalec. Vprašujem se: Če je bi! dr. Šviha tako dolgo let v službah policije, kaj je bilo izdanega, kar bi češkemu narodu škodilo? TO izdajanje kakšnih malenkosti, kakšnih sklepov ali česa že. nima cene. Kjer je 20 do 30 ljudi prisotnih v seji, tam se more vedno kaj izdati. Grem iz seje Slovanske jed-note pa mi žc žurnalisti pripovedujejo o številu glasov, ljudje že vedo. Kaizl piše v svojih meinoarih, da policija o iriladočeški stranki vse ve. Ni potreba, da bi to izdajal konfident. Mi smo dobili prepoved, da o čeških sklepih ne smemo niti na Dunaju govoriti, ker je tam toliko Čehov. To so same malenkosti, če se sklepa iti na spravna pogajanja ali ne iti. Ampak eno mi ne da miru: Saj vendar ni nobena češka stranka, ki bi bila revolucijonarna v tem smislu, da bi bilo treba se je bati. Vse skupaj je komodnost v Avstriji, neumnost, da si dajo referirati stvari, ki bi jih lahko čital v listh. Vem, da se tako referira in vem, da so ljudje, ki referirajo. Toda, da bi bil to izdajalec naroda? Prosim, navedite mi le en slučaj, kjer bi bil narod oškodovan.«
Referira se — ampak izdajalec naroda? To je dvoje.
Referira se in dela se to radi — kariere. In napraviti »kariero« je po današnji špisburgarski morali najlepša čednost dobrega patriota.
Tudi dr. šviha je hotel napraviti kariero in sicer politično in uradno. Politično v narodno socialni stranki, da bi se pa ne »zapacal« na zgoraj, ker je v stranki, ki je pro-nonsirana, mu je bilo ležeče na tem,
povedovali, mu bodo takoj odgovorili: Nehaj s tvojim čvekanjem, norec! Poznamo vso zgodbo!
Ahinejev se je počutil sedaj tako pomirjenega, da je izpil nalašč od veselja štiri kupice vodke. Po večerji je spremil mlado dvojico v spalnico, odšel nato v svojo lastno f,, 9;.st>al ie kakor nedolžno dete
ulil Im	dlle prav n*č več m*‘
Shl na zgodbo z jesetrom. Toda, o ,0)! Človek obraea. Bo* pa obr;,e. Obrekovanje je dokončalo svoje zlo delo; kaj je pomagala ubogemu Ahi-nejevu vsa prekanjenost! Ravno teden potem (bilo je v sredo po tretji učni uri in Ahinejev je bil ravno v učiteljski sobi ter se je razgo-varjal s tovariši o pomisleka vredni bistroumnosti učenca Visjetina) je stopil k njemu ravnatelj in ga poklica! na stran.
»Tu imam neko zadevo, Sergej Kapiionič . . .« je začel ravnatelj. »Oprostite . . . Pravzaprav me nič ne skrbi; toda vkljub temu si ne morem kaj. da se pogovorim z Vami o tem... Moja uradna dolžnost... Glejte, med ljudmi namreč krožijo vesti, da se pečate s tisto ... s svo-
jo kuharico . . . Mene to pravzaprav nič ne briga . . . Pečajte se zastran mene z njo in se z njo po-ljubujte, kakor Vam je všeč, samo prosim, ne tako javno! Prosim vas lepo za to! Ne pozabite, da ste pedagog.«
Ahinejeva je izpreletel mraz; skoro se je onesvestil. S takimi občutki, kakor da bi ga bil opikal cel roj čebel, kakor da bi ga bil polil kdo z vrelim kropom, je odhajal domov. Ko je stopal tako, je menil, da ga pogledujejo vsi ljudje, kakor da bi bil namazan s kolomazom . . . Doma ga je čakala nova nesreča.
»Zakaj pa ne ješ ničesar?« ga je vprašala njegova soproga pri kosilu. »Kaj pa je vzrok tej tvoji klavrno-sti? Kaj misliš na svoja ljubavna razmerja? Ali koprniš po svoji dragi Marfi? Ti Turčin! Vse vem; dobri ljudje so mi odprli oči! Ti barr-barrr!«
In tresk! pa mu ie zabrenčala prav gorka klofuta po ušesih! . . . Vstal je od kosila in odšel brez če-I P.,c5 'V površnika k Vanjkinu; tal • m čutil pod novami. Vanjkina je do-I bil doma.
»Lopov!« zavpije Ahinejev nad njim. »Zakaj si oblatil pred vsem svetom moje dobro ime? Zakaj me obrekuješ pri ljudeh?«
»Kdo te obrekuje? Kako prihajaš na to misel?«
»Kdo si je pa izmislil govorico, po kateri naj bi se bil jaz poljubljal z Marfo? Ali nisi bil ti tisti ničvrednež?«
Vse mišice v Vanjkinovetn suhem obrazu so delale In zdrhtevale; dvignil je svoje oči k sveti podobi in dejal svečano: »Bog me kaznuj! Naj oslepim in poginem, če sem rekel kdaj najmanjšo besedico o tebi. Na koleri naj umrem brez pokore in odveze!«
Vanjkinova odkritosrčnost je bila vzvišena nad vsak dvom. Očl-vidno ni raznesel on tiste vesti. .
»Toda, kdo je bi! potem?« se je vpraševal Ahinejev in se trkal v napornem premišljevanju na prsa; v duhu se je spomnil vseh svojih znancev. Kdo bi bil neki?
»Da, kdo?« tako vprašamo tudi mi čitatelja.
f-zr.
da to stranko in s tem sebe v očeh varnostnih organov opere. In začel je dajati poročila — če Jih je, kajti dokazov o tem ni — poročila, o katerih se je lahko 12 ur nato čitalo v listih. Dosegel bi s tem, kakor rečeno, dvojno: stranko in sebe opral ter sebi zagotovil politično in državno kariero. In štreber je baje bil. Tako si jaz razlagam dr. Švihov zločin na podlagi stenografskih zapisnikov. Bil je človek, ki je znal »računati« in računati znati — je po današnji vsakdanji morali velika modrost; tudi čednost. Ampak, da bi bil za to »izdajalec naroda« in da je bilo treba zato takšnega cirkuškega hrupa? To je bilo nepotrebno. Na drugi strani pa zopet ni nobene škode za pravo Ceštvo, da je Šviha odletel. Saj takšnih, po karieri stremečih ljudi je povsod več kot preveč.
— Zakaj pišem te vrstice? Predvsem iz tega namena, da ovržem morebitni nazor, da pomeni šviha defekt češke duše in značaja. Dalje zato, da pokažem, da je švihov slučaj afera tičoča se državnih institucij in tretjič, da morala širokih »inteligentnih« mas ni malo kriva na takšnih slučajih.
Jovan Skerlič. Velika žalost je zavladala po vsej jugoslovanski zemlji, ko sc je raznesla tužna vest, da je prof. Skerlič umrl. Kdor pozna veliko delo tega moža in njegov pomen za srbsko književnost, ta je z bolestjo v duši slišal o veliki zgubi, ki je zadela srbski narod. Ako se o kakem človeku more reči, da je nenadomestljiv, se lahko reče o Sker-liču. Še dolgo se bo jioznala vrzel, ki je nastala vsled njegove smrti. Skerlič je bil mož svetovne izobrazbe, književnik in profesor — toda ne mrtev za življenje — on je bil Jugoslovan — mož dela in življenja. Bil je lep, zdrav mož, in nihče ni mislil pri njem na smrt. najmanje on sam. Rojen je bil v Belgradu leta 1877. Po dokončani gimnaziji je šel v Švico, Francijo in Nemčijo. Študiral je literature. Znal je mnogo jezikov. Napisal je zgodovino srbske književnosti, urejeval je »Srb. književni glasnik« in napisal je celo vrsto člankov, življenjepisov, kritik itd. itd. Njegovo delo je bilo šele zasnovano, saj je imel šele 37 let. Vest o njegovi bolezni je razburila cel Belgrad. Sam kralj je poslal vprašati po njegovem zdravju. Žal, ni bilo rešitve. V znak žalosti je bila skupščina odgodena. Od vseh slo-vanskh strani je prišlo nešteto izjav sožalja. Prof. Skerlič je imel v kratkem predavati v Ljubljani. Zelo je ljubil Slovence, zato je rad obljubil na povabilo »Akademije« priti v Ljubljano. Žal, da mu to ni bilo dano. Slava njegovemu spominu!
Zagrebški škandal. Stavbenik Gross je torej zaprt, kakor smo poročali — in počasi se svinjarije razkrivajo. Veršecova je imela baje 180 moških v albumu. Vsi ti so hodili k njej na goste. Število žrtev je precej veliko: bogve, kje se prodajajo sedaj zapeljane deklice, ki so padle v roke Veršecovi in njeni družbi. Gross je ponujal baje 50.000 K če ga izpuste. Niso ga izpustili. Grossova žena, lepa, elegantna gospa je prišla prosit zanj na sodišče. Niso je uslišali. Baje je padla nezavestna na tla. »Pokret« imenuje vsa ta razkritja »razkuženje«, kajti dolgo vrsto let so se godili zločini, ne da bi bil kdo posegel vmes. Gross je baje segel sam sebi po življenju. Javnost je ogorčena. Ko se je slišalo, da ga hočejo proglasiti za umobolnega. je nastal protest v mestu. Morali so to vest' uradno preklicati. Časopisje razkriva zločine, ki so se vršili. Marsikaj se ne sme niti pisati. Gross je ljubil vse vrste žensk, nazadnje ie hotel samo še nedoletne punčke. Zgodilo se je, da se mu je ena uprla in klicala na pomoč. Pohotnež je trikrat poskusil izvršiti svoj greh — nazadnje jo je omamil in se mu je posrečilo. Orgije, ki jih je uganjal z deklicami je skozi okno gledala gospa Veršec in njene ženske in so se smejale. Blato korupcije zadnjih let
— smrdi preko mej.
Nesreča ali samomor. Dne 14. t.
m. zjutraj so našil 251etnega tovarniškega delavca Franceta Jenka iz Mavčič v kranjskem okraju, ne daleč od tovarne na Savi v reki Savi mrtvega. Jenko Je prejšnji dan potegnil v tovarni svojo plačo, na kar je popival v neki gostilni na Savi. Gostilno je zapustil precej vinjen okrog osme ure zvečer. Doslej se še ne ve, ali gre v tem slučaju za samomor ali za nesrečo.
Kamen in njega posledice. Ko je stal te dni 181etni mesarski vajenec Franc Klemenčič iz Rakeka pred hišo svojega mojstra, je zagnal nanj neki izvošček, ki je stal v bližini, brez yzro.ka kamen, ki je
Klemenčiča zadel na levo oko in ga tako težko poškodoval, da so morali reveža prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Hudobija. V noči na 10. t. m. je bilo posestniku Juriju Matevžiču v Deskli pri Kanalu v njegovem vinogradu požagarih dve sto vinskih trt in v sadovnjaku nažaganih šestnajst raznih sadnih dreves. Očivid-no se je to zgodilo le s hudobije. Matevžič ima okrog pet sto kron škode. Na brzojavno sporočilo so pretekli torek zjutraj aretirali na železniški postaji Šent Peter na Krasu Matevžičevega brata Franceta, ki je hudo na sumu. da je izvršil omenjeno hudobijo in ki se je hotel odpeljati v Reko.
Tatinski hlapec. Posestniku Francetu Kržiču iz Zgornje Brezovice je bilo pred štirinajstimi dnevi ukradeno iz njegove denarnice, kjef je imel večjo svoto denarja, osemdeset kron. Kržič je zapazil tatvino šele čez nekaj dni in je imel takoj na sumu nekega pri njemu usluž-benega petnajstletnega hlapca, ki je izdal v zadnjem času večje svote denarja, ki pa jih ni prislužil. Mladi tat je tatvino tudi priznal. Z ukradenim denarjem je fante poplačal dolg pri nekem krojaču, na kar se je odpeljal v Ljubljano, kjer si je kupil samokres, naboje in nekaj drobnarij.
Nesreča pri nabiranju šmarnic. Dne 10. t. m. je šla 161etna gozdarjeva dekla Frančiška Cergonja iz Trbiža nabirat šmarnice v žliško grapo. Ker deklice ni bilo dolgo časa nazaj, so jo šli iskat. Našli pa so samo raztresene šmarnice. Dognalo se je, da je deklici izpoddrsnilo in da je zdrčala kakih trideset metrov globoko in da je nato padla čez visoko skalo v potok. Dekličinega trupla še niso našli.
Mistiflcirani smo bili nedolgo tega, da smo prinesli karikaturo nekega postojnskega rodoljuba, ki ima vedno odprte roke za narodne namene. Da se je izkazal uljudnega tudi napram možu, ki bi po mislih marsikoga tega ne zaslužil, se mu še ne sme šteti v zlo. Ker stojimo prin-cipijelno na stališču, da ne delamo nikomur krivice, zato prinašamo te vrste, naše dopisnike pa prosimo, da ne napravljajo iz komarja slona, ampak grajajo - le to, kar je graje vredno.
L'ubl>ana.
— Veliko pisarjenja je bilo zad-nje dni o tem, da se Francozi zanimajo za Hrvate. V Parizu je namreč govoril g. Zagorski o hrvatskem vprašanju in k njegovemu predavanju je pridejal prof. E. Denis lep uvod. Predavanje je bilo dobro obiskano in Francozi so se zanimali za Hrvate. Zdaj nam je prišlo na misel, da bi bilo dobro, da bi se Francozi — ali pa kak drug svetoven narod — za nas zanimal. Dobro. Mi smo že včeraj povedali svoje mnenje. Ako hočemo Imeti v svetu prijatelje, si jih moramo poiskati. J ako delajo Poljaki, tako delajo Čehi, tako delajo Hrvati in celo Mažari. Simpatije velikih narodov so za male narode velikega pomena. Seveda iz samega usmiljenja nas ne bo nihče iskal. Treba je poskrbeti za to, da svet piše o nas. Doslej se je v tem oziru malo storilo. Prof. Denis je znan prijatelj Slovanov. Ako pride v Prago, ga čaka deputacija na kolodvoru, priredi se mu akademija itd. Pred 3 leti je bil prof. Denis v Ljubljani. Prišel je nas pogledat. Videl ni ničesar. Ostal je tu en dan in je odšel v Zagreb. Tam so ga najbrže drugače sprejeli in mu pokazali svojo znanstvene zavode. Prof. Denis je takrat nameraval Izdajati nekako francosko revijo za Jugoslovane. Kdo se je pri nas zmenil za to?! Prof. Denis je najbrže takrat odnesel dojem, da smo narod brez pomena, kajti Ljubljana, naše kulturno središče in mesto, ki bi znalo sprejemati take važne ljudi. Prof. Denisu razven »Slov. Matice: nismo imeli kaj pokazati. V gledališču je bila menda neka tuja burka. Prof. Denis si je o nas mislil svoje, ker mi imamo ljudi, ki znajo pač uničevati slov. kulturne zavode, nimamo pa ljudi, ki bi nam znali v svetu dobiti prijateljev.
— Prvi je povedal strmečemu svetu dr. Zajc, da se v Ljubljani brez znanja nemščine niti najmanjša služba ne dobi. Graška »Tagespost« prinaša Zajčev govor in ga hvali. Pravi, da ima dr. Zajc prav, ker se je zavzel za nemške šole. (Kogar Nemci hvalijo, ta je gotovo dober Slovenec!) In mi zahtevamo slovenskih šol po drugih nemških in italijanskih mestih! To je res škandal za Ljubljano.
— Iz metropole »Slovenije« se norčuje nemška »Tagespost« Češ, da niti y nli ne moremo izhajati brez
nemščine in da je to posebno po-* učno za Korošce, katere hujskajo Slovenci proti ponemčevalnim šolam. Tako je postavil dr. Zajc in njegovi klerikalci Ljubljano zopet v zasmeh pred nemško javnostjo. Nemci se iz nas lahko norčujejo, dokler imajo besedo taki ljudje.
— Ali res? Graška »Tages-post, piše, da vprašanje glede ponemčenja ljubljanskih šol še ni rešeno, ker bo imel zadnjo besedo še deželni šolski svet — in ta bo po mnenju »Tagespošte« rešil to vprašanje v smislu utrakvizacije t. j. dvojezičnosti. Ker se je že večkrat uresničilo, kar je »Tagespošta« prerokovala, se bo najbrže tudi to res zgodilo. Srečna Ljubljana! Srečna Slovenija!
— Rodoljub z dežele je bil te dni v Ljubljani. Sel je na obed k »Slonu« zahteval je slovenski jedilni list — a bilo je vse nemško — nato je šel v Union zopet nemško. Bil je užaljen. Mož je bil še idealist in je mislil, da je v Ljubljani, kakor je bilo nekdaj. Odšel je potem v neko priprosto restavracijo, kjer se je pritoževal. Upamo, da se je kljub temu lahko dobro najedel.
— Pri nas in drugod. Piše se nam: Te dni so bili pri nas hrvatskl dijaki. Za njimi so bili ravnatelj in profesorji. Vsi prijazni in ljubeznivi ljudje. Vožnjo so imeli prosto, le moraš delati prošnjo, priložiti morda še izpričevalo o stavljenih kozah in še ničesar ne dobiš, ali pa -r- za polovično vožnjo — pa še to en teden pozneje nego rabiš. Hrvatje so se čudili, da je pri nas vse nemško. V Osjeku, ki je na meji Hrvatske in Ogrske, je mažarščina in nemščina prost predmet. Pri nas pa vse nemško, celo na učiteljišču, kjer se vzgajajo siov. nar. učitelji. In celo kmeta Silimo, da se uči nemško — v Ljubljani bi pa skoraj otroke že pri rojstvu začeli pitati z nemščino. Saj se nam svet lahko smeja.
— Gospodom častnikom, ki se Hit to tiče. Gospodom častnikom bi svetovali, da ne hodijo s cucki, ki popadajo pasažjrje po ulici. Včeraj ob 2. smo bili priča, da je cucek oficirja popadel tri ljudi zaporedoma. In kaj je storil gospod oficir? Niči Poklical je psa in bilo je. Poživljamo onega gospoda, ki Je bil popaden od psa na oglu »Zvezde« proti »Deželnemu dvorcu«, da se oglasi pri našem uredništvu, da se s pričami napravi popadanju oficirskih psov konec. V popadanju je bilo videti priučeno navado.
— Z mlekom »e le opekla. V nestreženem trenotku sc je polila dne U. t. m. dveletna Brigita Šušteršič 'doma v kuhinji z vrelim mlekom in se je na levi roki močuo opekla.
— Nesreča. Ko so te dni skladali na Tomanovem dvorišču delavci kamen, je izpodletel lesen kol in udaril kamnoseškega pomočnika Jakoba Borštnarja tako močno po glavi, da ga je težko poškodoval.
— Prst mu je zmečkalo. Dne 13. t. m. je žagal 271etni delavec Jože Lušek pri Samassi pri cirkularni žagi desko. Pri tem mu le zmečkalo prstanec na levi roki.
— Padel in se na rami poškodoval. Anton Ogrinc, dninar, je delal te dni pri tvrdki Zajc & Horn. Pri izdelovanju betonske cevi je hotel odstraniti model. Pri tem se mu je vrv odtrgala in Ogrinc je padel en meter globoko na drugo cev in se na rami znatno poškodoval.
— (Jmrli so v Ljubljani; Mihael Komac, zasebnik ,74 let. — Ivana Ponikvar, žena užitninskega paznika, 45 let. — Otilija Homschak, kancelistova vdova, 63 let.
— Za grobni spomenik pokojnemu g. Jakobu Pretnarju poslali so tovariši: g. Josip Ažman 4 K, g. Fr. Černagoj 2 K in g. Janko Žirovnik 2 K. Skupaj 8 K, - I. izkaz. Iskrena hvala vsem! Zdravo!' Posnemajmo darovalce! Za »Ljub. učit. društvo« L. Dermelj, blagajnik.
— »Narodna čitalnica«. Vabilo. C. gg. člani se uljudno obveščajo, da so vabljeni na konjske dirke c. in kr. drag. polka, car Nikolaj Št. 5, ki se vrše dne 17. in 18. na travniku pod Tivolijem. Začetek ob 8. uri zjutraj. Za slučajno legitimacijo velja članarinska pobotnica. Odbor.
— Redni občni zbor Slovenskega lovskega društva se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji Glavnega kolodvora v Ljubljani.
—• Društvo slov. trg. sotrudnl-kov naznanja, da se vrši preteklo nedeljo vsled slabega vremena preloženi izlet danes, dne 17. t. m.
— Danes popoldne vsi v Moste na veselico, ki jo priredi Gasilno društvo v Mostah. Lepih dobitkov ze vse polno, med njimi tudi prašičeve glave, goveji jeziki, salami itd. Podprimo torej danes potrebne gasilce, da si utrdijo svoj obstanek in si nabavijo potrebno orodje za reševanje in posetimo veselico polnoštevilno!
— Kdor hoče nekaj nevsakdanjega videti in slišati, naj nikar ne.
pozabi iti pogledat govoreči film, ki se le kratek čas proizvaja v »Ideal-kinematografu«. To ni film poleg gramofona, kakor bi kdo mislil, temveč film z gramofonom tako popolno združen, da vsakemu gibu odgovarja glas. Pravimo tako popolno funk-cijonira govoreči film, da imaš utis da slišiš žive osebe. Film pa in predstave niso dolgočasne točke, temveč visoko zabavne, tako, da iz smeha ne prideš. Zabavna in poučna plat sta dobro združeni. Novost za vsa-cega je petje zamorcev, kar je nekaj nepopisno originalnega. Iz prepričanja moremo vsakemu svetovati, naj si gre to redko priliko ogledat. Govoreči film se ne sliši vsak dan.
Trst.
BRATJE!
Ob 10. uri zjutraj se vrši danes v N. D. O. občni zbor narodno-socialne mladine. Ta občni zbor bo mejnik v življenju tržaške slovenske mladine. 2 njim hočemo postaviti mejo med prej in zdaj, med pripravo in delom.
Ni treba ponavljati beled o položaju naše mladine. Zapuščena je ki razkropljena — to se ie že stoln-stokrat poudarjalo — brez središča. Slabotna je, ker nima osredotočja, v katerem bi se koncentrirale njene sile In moči.
Tako ognjišče si hočemo ustvariti zanaprej. Kajti poguma nam je potreba sedaj, misli in dejanj; boj za Trst gre proti višku! Ni potreba, da bo naš človek zrel in Izobražen samo politično, vedeti nam je, da mora biti splošno izobražen, da bo iz njegove narodne zavesti vzklil tudi odgovor na vprašanje, ki nam ga stav-Ija naš ponos.
Nedeljski dan je posvečen tebi, mladina. Naj zavre v tvoji duši novo življenje, naj vstane nova zarja zadoščenja za trpljenje pohlapče-nega naroda! Bratje, na svidenje!
Shod N. D. O. v Skednju se vrši danes, v nedeljo, ob treh popoldne. Ta shod je velikega pomena z ozirom na sedanje zapostavljanje naših ljudi. Na shodu se bo razpravljalo o razmerah škedenjskega delavstva, obenem pa se bo dvignilo tudi glas proti vmešavanju italijanske vlade v avstrijske notranje zadeve na škodo našega delavstva. Znan je položaj glede rižarne. Delavstvo opozarjamo, da se tega shoda udeleži v čim večjem številu!
Turkhaa-paša iehta v Rimu. Pa. ne zase, temveC za Mbaripo,
»kajti za napredek (albanski) ne zadostuje samo čas in mir, ampak glavni faktor, in ta je — denar«. Sicer ni to nič novega, pa nekateri vseeno pišejo tako. Turkhan-paša je torej v Rimu. Predsednik albanskega sveta se je podal v kabinet zunanjega ministrstva, da bi italijansko vlado zopet nekoliko na-puinpal. Na Dunaj (za to bi mu morali biti hvaležni) še ni prišel, pa nas tolaži, da prav gotovo ne pozabi nanj. Seveda, Italija vodi Albanijo, zato se je treba zateči najprej k njeni vladi, potem šele k avstrijski!
— Albanija se baje nahaja v groznih stiskali. Turkhan-paša se izgovarja z zadnjimi boji med Arnavti in Epiroti, pa pametni ljudje ne dado na to prav nič. Zdi se, da celo italijanska vlada ni posebno zadovoljna »z malčkom, ki ga je treba lepo in previdno oskrbovati in pitati«, če bo Turkhan-paša v Rimu kaj izpum-pal, se še ne ve. Iz Rima pojde na
— Dunaj! Ne samo na obiske, to se razume. Lahko pa se sodi, da bo na Dunaju kaj več cvenka kakor v Rimu. Ne sicer zaradi avstrijskega vpliva, ampak ravno narobe. Mi bomo Albanijo zalagali z denarjem, Italija pa bo vodila »državne posle«. Blaženi časi albanskih davkov v naši monarhiji!
Srečanje Viktorja Emanuela in francoskega predsednika Poincareja.
»Italia« prinaša iz Pariza vest, da se v oktobru srečata italijanski kralj Viktor Emanuel in predsednik franc, republike Poincare v nekem pijemontskem mestu, kjer bosta imela tudi svoje razgovore.
Prva glavna skupščina inženirske zbornice v Trstu. Italijanska večina odbora inženirske zbornice za Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu sklicuje prvo glavno skupščino za 23. t. m. Na to skupščino so dobili slovanski inženirji samo italjan-ska vabila. Po poročlih utegne biti ta skupščina precej burna, ker italijanska večina v odboru ob vsaki priliki zapostavlja interese slovenskih inženirjev.
Poskus samomora. V četrtek zvečer je izpila lPletna Marija Pra-nicheva s samomorilnim namenom dozo neke kisline. Domačini so takoj telefonirali po zdravniško postajo. Na lice mesta dospeli zdravnik je samomorilni kandidatinji Izpral želodec in jo velel odpeljati v bolnišnico. .Vzrok poskušenega samomora
je srčna hiba, na kafer! dekle že deff časa trpi.
Padec s kolesa. Uslužbenec v manifakturni trgovini, 151etni Karel Marz se je v četrtek popoldan peljal na kolesu v službo. V ulici Istria pa je zadel na kamen. Nesrečni Marz se ni mogel najbrže umakniti ter je kamen na cesti spregledal in padel s kolesom na cesto tako neprevidno in nesrečno, da je obležal. Poklicani zdravnik ga je takoj preiskal in kon-statiral, da se je Marz pretresel možgane. Odredil je prevoz v bolnišnico, kamor je bil sprejet.
Pasia prijaznost. 31etni deček Ivan Kolp je že več časa prijateljeval z nekim psom v vili Tisclder, ki se nahaja v ul. Farneto. Pes je bil z dečkom navadno prijazen. Nenadoma pa je postal grnjav in je dečka v četrtek pri obisku ugriznil v telo na več mestih. Mati, ki je pritekla otroku na pomoč, ga je odnesla na zdravniško postajo, kjer so Kolpu podelili prvo pomoč.
Ptički v kletki. Posestnik Ivan Milkovič iz Ban se ie podal v četrtek popoldan kakor po navadi, na delo. Njegovo odsotnost pa so porabili trije ne baš najboljši prijatelji, ki so udrli v njegovo stanovanje, hoteč ga okrasti. Nepovabljene goste pa je še pravočasno opazila neka domačinka Špehar, ki je začela klicati na pomoč. In glej! Ptički, ki so prej stanovanje odprli z vetrihi in ga za seboj zaklenili, so bili sedaj v silni zadregi, ker se niso mogli skozi nobeno odprtino izmuzniti in hiše. Pri vratih pa je stala Speharjeva, ki je še vedno klicala ljudi. Ti so tudi prišli in ptičkom zaprli pot. Potem so odprli hišna vrata. Nič? O da! Najprej eden. Udal se je prav ponižno in izročil ukradeno uro. Ostala dva sta se mudila v sobi in sta ukradene predmete najbrže odložila, da bi s tem dokazala svojo nedolžnost. Pa ni pomagalo nič. Orožniki so spravili vse tri na pristojno mesto.
Halucinantka. S parnikom »Le-opolis« je v četrtek prispela v trž. pristan neka Ida Emederis, ki je poročena z nekim Grkom. Ubožico je spremljala njena znanka. Že med potoma se je opazilo, da Emideras blazni. Ker so se taki momenti pre-pogostoma ponavljali, so obvestili v Trstu g. Trevesa, ki je nesrečnico pričakoval in jo začasno odpeljal v opazovalnico za umobolne. Ko se razmere uredijo, jo spremijo v Kairo, kjer biva njen soprog.
Nezgoda na delu. Na krovu parnika	le. imel v Četrtek
popoldan opravka težak Tomaž Vučetič, ki si je pri prenašanju blaga poškodoval desni sredinec. Vučetiča so obvezali na zdravniški postaji.
Pri kosilu. 621etni Jakob Berti-nider je sedel v četrtek opoldne pri kosilu v neki staromestni ljudski kuhinji. Nenadoma pa je dobil napad. Poklicali so zdravniško postajo. Prispeli zdravnik je konstatiral, da ima 621etni starec prsno angino in ga je velel nemudoma prepeljati v bolnišnico.
Na delu je ponesrečil 391etni Marko Blačanič, ki je uslužbeu pri novih zgradbah v prosti luki. Ranjeno ima levo roko.
Zmešala se ie. Predvčerajšnjim je blodila po trgu Ponterosso neka ženska, kričala, obračala oči in krilila z rokami okolu sebe. Gledalcev ji, seveda, ni manjkalo. Zabave pa je bilo kaj kmalu dovolj tržnemu stražniku, ki se je z ženo drugače pomenil. Poklical je drevesa, in jo velel odvesti v opazovalnico. To se je tudi zgodilo.
Voz je podrl «ia tla 6letnega Angela Polacca, stanujočega v ul. Gel-si, št. 6. Poacco ie stal na ulici in gledal ljudi, voza pa m opazil in zgodilo se je, da mu ie voz, s kamenjem preobložen, šel čez desno nogo. Angela so nesli na zdravniško postajo, kjer je dobil prvo pomoč.
Histeričen nap*}: Predvčerajšnjim ponoči je bil klican g. Ireves v ulico Foscolo k neki zem, ki je imela sklenjene roke, m jih ni mogla več razkleniti. 361etno Josipino Ra-gli je Treves odvedel v opazovalnico za umobolne, kjer se je njeno stanje prav kmalu poboljšalo. Zdaj je že
zopet doma. , ...
Levo oko. Italijanska pouličad se prav dobro izkazuje s kamenjem. Takole za zabavo m kratek čas se kamenja. Pa niso vselej^ posledice zabavne in kratkočasne. Tudi Josipu Flegu iz Skednja ni bila to zabava. Ondan so se pridno kamenjali, pa mu je priletel kamen v levo oko. Da se ni umaknil, bi mu ga bil izbil. Tako je dobil le precej veliko rano. Mogoče ga bo kaj poučila, manj verjetno je. da bo izpametovala onega, ki ga je ranil.
Dečkova nezgoda. V četrtek popoldan je bil klican k Mariji Magdaleni zgornji zdravnik. Nekega dečka z imenom Franz je podrl na tla voz in mu prizadjal več poškodb. Zdravnik mu Je podelil potrebno pomoč,
Se eden. G. Viscovlcli, stanujoč v ul. Parini, je dobil med kamenjanjem v glavo precej oster kamen. Zatekel se je na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali.
Karambol. V četrtek sta trčila na cesti kolesarja Čuk in Gonzi. Oba sta bila precej poškodovana na telesu in oprskana po obrazu.
Rvnotežje je zgubil. 241etni kolesar Jurij Medvešček se je te dni peljal na kolesu proti sv. Mar. Magdaleni zgornji in zgubil med vožnjo rvnotežje, ter padel na tla. Praske so mu obvezali na zdravniški postaji.
Za petindvajsetletnico pevskega društva »Adrija« v Barkovljah pri Trstu, ki se bo vršila dne 7. junija t. 1. vlada veliko zanimanje. Priprave so v najboljšem teku. Društvo se pridno pripravlja, da ta dan kar najdostojnejše sprejme^ goste iz bližnjih in daljnih krajev. Že več društev je prijavilo svojo udeležbo. Prosimo ona društva, ki se dosedaj še niso prijavila in se nameravajo udeležiti slavnosti, da to store čim prej, da nam bo tako omogočeno še pravočasno sestaviti program.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ODMEVI ŠVIHOVE AFERE.
Praga, 16. maja. Zastopnik dr. Svlhe advokat dr. Bouček je danes dopoldne podal ničnostno pritožbo. Širijo se govorice, da pride do novih senzacionalnih razkritij. Potrjuje se, da so nastale med policijskim prezl-dentom KHkavft in namestnikom Thunom diference in da pojde KH-kava kmalu na dopust, s katerega se nič več ne vrne. Razmere pri tajni policiji bodo tudi sanirane in odstranjenih bo cela vrsta oseb, ter nadomeščena z novimi.
Včeraj zvečer se je razširila vest, da se ie dr. Šviha končal. To ni res, pač je pa zbolel in se moral vleči. Iti bo moral zopet na jug, da se pomiri.
ZDRAVSTVENO STANJE CESARJEVO.
Dunaj, 16. maja. Uradno se poroča, da je zdravstveno stanje v splošnem zadovoljivo. Vsled slabega vremena je kašelj nekoliko silaeiši. POGAJANJA MED ALBANCI IN EPIROTI.
Dunaj, 16. maja. Uradno se potrjuje, da so pogajanja med ustaši Eplrcl in albanskimi delegati že končana. Diference so že vse poravnane.
VOJNA V MEHIKI.
Mirovna pogajanja preložena. — Nov ultimatum. — Združene države pred pohodom.
VVashlngtona, 16. maja. Prihajajo podrobnejša poročila o strašnem boju za Tamplco, katero mesto se je ustašem po 5d ne vnem boju posrečilo zavzeti. Na vsaki strani je po 1500 do 2000 mrtvih. General, ki je branil Tampico, je Izginil. Bati se je, da bodo bežeči Huertovl vojaki padli v roke ustašem. Ustaši so sedaj gospodarji cele severne Mehike, in imajo pristanišče. (Tampico), odkoder bo dovažan vojni materija!.
London, 16. maja. Mirovne seje med Mehiko in Združenimi državami so preložene, ker so Združene države stavile Mehiki nov ultimatum radi slučaja skrivnostnega pogina vicekonzuzta Selitna, (ki )e bil ustreljen). Ravno tako hočejo Združene države, da se pojasni, kako je izginil Amerikanec Parker. Ameriške čete štejejo do sedaj 35.000 mož, ki so pripravljeni, da odkorakajo v notranjost Mehike.
Črnogorska skupščina.
Cetinje, 16. maja. Skupščina je preložena do 3. avgusta Kralj se je predsedniku skupščine zahvalil za delo.
DANSKA KRALJEVSKA DVOJICA.
Pariz, 16. maja. Danska kraljevska dvojica je dospela danes v Pariz, kjer je bila od množice navdušeno aklamirana.
Za smeh in kratek čas.
Neki dunajski fabrikant se je obrnil na nekega belgrajskega špediterja, da bi mu prepeljal neko blago. Pisal mu je seveda nemško. Na to je dobil srbski odgovor (nemški listi pravijo, da so bile (o jej!) ruske črke!) Fabrikant tega pisma seveda ni mogel čitati (bil le najbrže kak nemški dunajski žid!) in je pisal v Beigrad špediterju, (seveda nemško). da naj mu piše francosko, angleško ali Italijansko — ker je srbščina premajhen jezik za svetovni
promet! (Srbski 'denar pa ne?) Bel-J grajski srbski špediter pa je zopet poslal na Dunaj srbsko pismo, kot odgovor na fabrikantovo zahtevo, in je pisal sledeče: »Prejeli smo Vaše pismo, toda njegove vsebine nismo mogli razumeti, ker je pisano v nam nerazumljivem jeziku, ki ne eksistira v Srbiji. Ako torej želite od nas pojasnila, je potrebno, da nam pišete srbsko, rusko, češko, grško ali rumunsko, ako pa nobenega teh jezikov ne znate, pa pišite albansko, ta jezik brez dvoma razumete.
Mi se res čudimo, da ne znate srbsko, ko je vendar znano, da je vsa avstro-ogrska industrija od Srbije odvisna in živi skoraj izključno od srbskih odjemalcev. Svoi čas tudi Turki in Bolgari niso hoteli nič vedeti o Srbih in o srbskem jeziku — k njih nesreči pa so I. 1912 in 1913 o obojem izvedeli, ter so morali vsled velikih zmag srbske vojske priznati srbsko narodnost in srbski jezik.
Morebiti nas razumete?«
Tako se glasi pismo. »Tagblatt« pravi, da je »unverschamt« t. j. nesramno. Mi pa mislimo, da je edino pravi odgovor na nemško zahtevo. List »Industrie« se tudi spodtika nad tem in pravi, da se ji zdi celo oni stavek o Albancih nekako zasmehovanje. Res, menda! Na vsak način je srbski špediter povedal dunajskemu nemškemu čifutu izboren dovtip, ki mu bo gotovo dolgo po glavi šumel — posebno če mu ne bodo v žepu rožljali srbski dinarji.
Mali oglasi.
Beseda S vtaarjev. Najmanjši zttescfc 50 vl-naijev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Prt malih oslaslh ni nič popusta In te plačnieio vnaprej; zunanji InscrenO znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Konfekcijska trgovina A. Lukič,
Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča bele birmanske obleke za dečke m deklice, po najnižjih cenah. 397—10
Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, Magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni, konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	398—10
Moderce, iz prošle sezone v vseh velikostih in cenah prodaja za polovično ceno modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Gospodična se sprejme na stanovanje in hratio. Marijin trg 1. VI. _________________________________ 412—2
Mesečna soba, prav lepa in po ceni se odda pod Rožnikom. Naslov pove Anončna ekspedicija.
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32, naredi čepice tudi, ako se prinese blago.__________________ 399—1
Samostojnega kovaškega pomočnika in enega vajenca sprejme takoj Valentin Urbančič, kovaški mojster, Ljubljana. Dolenjska cesta štev. 1._________________________ 425—2
Šivilja išče dela na dom ali h kaki boljši rodbini. Ponudbe na anončno ekspedicijo v Ljubljani.
424—2
2 čevljarska pomočnika se sprejmeta takoj za stalno delo. Naslov, pove »Anončna ekspedicija, Šelen-burgova ulica 6.	____
Nemeblovana mesečna soba s
posebnim uhodom za enega ali dva gospoda se odda s 1. junijem. Stari trg št. 3. II. nad. levo.	413—T
KORESPONDENCA. j
Mladenič želi korespondirati za« radi dolgočasja z mlajšo gospodično. Pisma pod šifro »Resničnost« poštno ležeče, Ljubljana.___________423—2
Akademik (23 let) želi dopiso« vati z gospico (od 20—30_let) v svr« ho poznejše ženitve. Tudi mlade’ vdove niso izključene. Pisma s foto« grafijaml se sprejemajo pod »Bodoč« nost 8« — Anončna ekspedicija.
420—t
Portal
za trg. lokal modern s tremi rolo in senčno plahto se za vsako ceno proda. Naslov v „Anončni ekspediciji v Ljubljani."