■■ ' t.' List slovenskih delavcev v Ameriki, S*t-J&-V- 8©- ITox^fc, 28. oi^o"t>ir?& 1899. IL-o-bo V _L_L- Vedno več Zahtevajo. Takoj po končanej vojni z Špa nijo — prav za prav p:i že med isto — jo bilo jasno, da gospodujoč razred te dežele namerava vpeljati militarizem, in to s pomočjo njih političnih lakajev, kazali bo, češ, da vojake p<»trebujejo za notranje in ▼nanje namene, ljudstvo pa bilo zelo radovedno, kako visoka hode zahteva pomnožene vojne. Toda upravtii politikarji so hili previdni in doltro vedeli, za kterim grmom tiči zaje. Bali so s« ,,narod nega glasovanja" in niso hoteli tega zoper sebe naperiti, zato niso kar na stežaj vrata odprli. Odprli so previdno samo malo vrata in bili skromni v zahtevi ; zahtevali so stalno rednoarmad zvišati le na pol stotiboč mož. To na videz ni bilo tako hudo, ker je večina prezrla pristavek, da ima predsednik pravico po »vojem lastnem preudarku vojno moč zvišati na sto tisoč mož. M ud tem seje prifeela vojna na Filiptnah, in vsled te je predsednik kaj brzo uporabil oni pristavek, uihče pa še danes ne ve, kako dolgo bode trajala ona borba v podjarmi jenje po prostosti hrepenečih Fi-lipincev, ktera je že zahtevala tri četrtine vojakov, ki so bili na razpolago, a že se j« zopet odločil novi vojni minister v W'ashingtonu kongresu izročti predlog v povišanje ,,stalne vojske" na sto tisoč mož. Toraj komaj jed no leto po miuo-lej vojui I Ako pojde tako naprej, in kakor razmere kažejo, pojde tudi tako naprej, potem bodemo tudi ,twi4* imeli veliko, lepo pisano armado, ne bode pa potreba dolgo Čakati, da dosežemo enako število stalne vojne, kakor jo ima sedaj kaka evro|jejska velevlast, mogoče pa še ktero istih prekosimo! Pravdi proti rudarji v Idaho. V Moscow, Idaho, se je pričela pravda proti rudarji, kteri so že od poslednjega aprila v zaporu, ker so obdolženi, da so v Bunker Hill in Bullivan rudniška poslopja z dina-mitom v zrak pognali. Začetek pravde ob tem času je nekoliko presenetljiv Še 28. sept. se je državni tajnik Root izrazil v pismu na governerja Steuuenberga v Idaho, da se zamore obravnava proti jetniki, ker je bila dvakrat odložena, vršiti še le meseca januvarja Očividno je, da pri sedanjem podvizanju pravde igra politika svojo vlogo. V Ohio, najvažnejem kraju za republikansko politiko se imajo tudi vršiti volitve, a ta-mošnji delavci so se oglasi li za vjete rudarje. V Cincinnati se ima te dni vršiti delavska demonstracija, kte-re namen je vzbuditi javno mnenje proti McKinleyu in tovariši glede uporabe zveznega vojaštva proti rudarji v Idaho, n proti vlogi, ktero so igrali zvezni častniki v šču-vanju proti štrajkarji. Ta namera se mora že vnaprej oslabiti in napraviti, da nema nikakega opravičenega namena, češ, da ne bi nasprotnikom napeljali vode na njih mlin. Zato so tako nenadoma od redili pravdo. Da je ta pravda v istini v zvezi z volitvijo v Ohio, kjer so delavci zelo važen faktor v politiki, ja povzeti iz okoliščine, da je predsednik republikanskega državnega odbora priobčil prepiB pisma governerja iz Idaho, v kterem ta na •voje ramene sprejema vso odgovornost za slabo ravnanje proti rudarji v Idaho. V tem pisanju pravi ta ,,finiu governer, da so rudarji anarhisti, kteri nemajo nič opraviti s pravim delavskim gibanjem, in teh organizacije nemajo prav nobenega pomena z drugimi Unijami. Država Idaho je odgovorna za odposbite vojake, za zatvorenje rudarjev, odgovorna za vse ravnanje ž njimi. Zvezna vlada in nje častniki nemajo s to zadevo nič opraviti ; nedolžni so v vsem ; vse kar se je zgodilo, se je zgodilo zoper njih voljo. Temu Čvekanju ali zatrjevanju gospoda guvernerja iz Idaho, pa seveda neverjame noben človek, kteri je nekoliko zasledoval zadevo. V istini pa zadena krivda tako dobro zvezno vlado kakor tudi vlado gospoda Steunenberga za vse nesramnosti, ktere so prouzročili tam v hribih Itlahe nad delavci, sedanje pod v i za nje pravde proti vjetimi ru-rudarji ni nikakor pripisovati na rovaš pravičnosti merodajnih krogov, temveč je bojazen vlade, da ne bi trpela škodo pri november-skih volitvah. Ako bi 1<* delavci v državi Ohio to sprevideli in ne oddali svojih glasov za nobeno teh kapitalističnih strank, pač pa za delavske kandidate, ako tudi ne zmagajo, s tem aaj pokažejo mržnjo proti skupnimi zatiralci delavstva. Iz naših novili kolonij Fiipinci Ca lam bo obkolili. M a n i 1 a, 25. okt- M oran oddelek Kilipincev je obkolil Calam-bo oh južnem obrežja in se pripravlja mesto zopet osvojiti. 20. pešpolk je ravnokar sem dospel, in ne tla bi se izkrcal, kar naravnost v Iloilo odjadral. General Blancovih 400 Maccabolcev se je vrnilo iz Ladron. Mislijo, da isti žele vstopiti v vrste amerikanske armade. Od Filipin-cev nedavno ustreljenemu kapitanu Guy Howardu so priredili dane« vojaški pogreb in truplo prepeljali na krov prevoži.e ladi„e ,,Kouigder Belgier". Kakor se Čujo so šteti dnevi \Vild-uiaua, glavnega konzula Zjed. držav v Hong Kongu. Bil je baje z Agui naldom preveč prijazen. Ruska politika. Sedaj ko imajo Angleži mnogo posla v južnej Afriki v vojni proti Boerci, seje po svetu raznesla vest, la namerava Rusija od španske vlade pridobiti močno utrdeno, ravno nasproti Gibraltarja ležeče mesto Ceute. Ne vemo sicer, koliko je istine na teh poročilih, toda brez pomena niso in se mogoče še ne bode tako hitro izvršilo. Rusija že ■nnogo let deluje na to, da bi pridobila v sredozemskem morju trdno »poro za svojo mornarico in bi rada tam imela stalni oddelek brodovja, lli bolje, imela v onem morju pomorsko postajo. Poskusi Rusije v zvršitev te njene politike početkom tega stoletja in ob pričetku druge ,>olovice istega so se ponesrečili; od »nega časa so se pa razmere na korist tega načrta dokaj spremenile. Se sedaj nema Rusija niti za pedanj zemljišča ob sredozemskem morju in brodovje, ktero bi Rusija v ono vodovje odposlala, ne bi imelo varne •pore, niti varnega zavetja, ako se >e bi pojavile prijateljske razmere i Francosko. Te razmere pa cikajo na izveden je ruskega načrta. Fran coska je po zasedanju Tunisa in napravi vojne luke v Biserta v stanu pretiti italijanskej obali iz afrikan-akega obrežja, angleškemu prevažanju iz zapadne polovice sredozemskega morja proti iztočnej polovici, pa napraviti velike ovire. Vsled zgradbe one vojn« luke ne vidi le Italija nevarnost za svojo sicilijan-sko obal, temveč tudi Auglija za svoj otok Malta in ž njim povodno cesto v Indijo. Gradenje vojne luke v Biserta pa je zelo pomnožilo moč Francoske, ono Anglije pa omajalo. Vznemirjenje Angležev zaradi Bi-serte ima toraj dober uzrok ; kako bi še le ti Albijonci bili vznemirjeni, ako bi se francoskej Biserti pridružila še ruska Ceuta! Ako bi obe zvezne vlasti imele v sredozemskem moiju močna, nepremagljiva stališča, potem bi bilo zapreteno angleškemu svetovnemu gospodarstvu na najbolj važnem kraju. Franco-sko-ruska Biserta-Ceuta bi bila najvišjega vojaškega pomena za mornarico in angleške naselbine ob an-gleško-francoskej, ali angieško-ru-skej vojni. Preračunati bi se dalo kako velikansko prednost bi imela I*rancoeko-ruska mornarica pri Biserta-Ceuta, kteri bi pri resnem slučaju angleško brodovje pri Malti zmagala, predno bi zamoglo drugo brodovje priti na bojišče iz Gibraltarja, in bi se kaj lahko angleškim vojnim ladijam pot čez Gibraltar zaprla. Seveda tudi v Berlinu ne bi radi videli izvršitev t(1ga ruskega načrta, ker uprav Nemčija in nje earovnik Viljem na vse strani cikajo kje bi se dalo kaj ugrabiti, posebno pa kake pomorske postaje, na ktere bi upirali potem poželjenje po kolonijah ; sedaj seveda kaž.jo na nevarnost sicilijanskih obali, todafei-jec tiči z.i drugim grmom. liutfka Ceutavtakej bližini francoske Biserte pa bi bila lahko povod velicih določb, ali bi pa na iste z~Io uplivala. Obe luki ste zelo važni točki na velikej planjavi, na kterej so nasprotstva zelo napeta, svetovni mir bi pa tudi ne bil zapečaten. Dopisi. (■oivanda, N- Y-, 22. okt. Gospod urednik, dovolite mi nekoliko prostora v predalih cenjenega lista, dasi nema m nič veselega poročati. Rojakom po širnej Ameriki imam naznaniti tužno vest o smrti naše rojakinje Jožefa G a z-v o d a, ktero smo daneB spremili k poslednjemu počitku; umrla je dne 10. okt. ob 11. uri 55 min. po noči previde.ja z bv. zakramenti. Pokoj-nica je bolehala leto dni za prole-tarsko boleznijo za jetiko, vsi tukajšnji zdravniki jej niso mogli oteti življenja, dasi so se zelo prizadevali. Ostavila je troje nepreskrbljenih otrok, najstarejši ima 9 let- V obče je bila priljubljena, skrbna mati svojih otrok in zvesta, Ijubeznjiva žena ; njeno priljubljenost je dokazal lepi sprevod, ktere-ga se niso udeležili le katoličani, temveč tudi ljudje dru/.ih veroiz-povedanj. lahka jej zemlja I Druzega novega sicer neman poročati iz našega kraja ; z delom gr£ še precej dobro, deloma sleherni dan v tovarni za usnje in kl«j(lim), v teh dveh tovarnah je nas do 300 lelavcev. Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki. E. F. Garm. Lead vi He, Colo., 21. okt. Slavno uredništvo „G1. Naroda" prosim, da bi sprejel ta dopis v nam cenjeni list- Iz našega mesta je malokdaj kaj Čuti, dasi se mnogokrat oripeti kaj zanimivega, zato sem se lanes namenil napisati nekoliko o naših razmerah. Najprvo naj omenim o nesreči, ki se j« pripetila dne 11. sept. v Bimetalic Smelters. Ta -lan ob H. uri popoludne je delal rojak Anton Hočevar pri ,krošarju\ po nesreči je možu spodletelo in padel, da mu je noga prišla v ,krn-šar4 med dva vretena, ktera sta mu jo pre tri a in odtrgala; brzo so telefonirali po ekspresni voz in ga od peljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih sester. Zdravniki so ponesrečencu nogo odrezali, in je po ope- raciji še isti ve^er ob 9. uri umrl previden z svetimi zakramenti. Pokojnik je bil star 50 let, iz vasi Kouc, župnije Stopiče ; v Ameriko j« prišel že v tretje. Tukaj žaluje po njem sin in hči, v starem kraju pa žena. Pokojnik je bil marljiv in lepega obnašanja. Bodi mu zemlja lahka. Tukaj v Leadville je precejšnje število rojakov, večina jih dela po rudotopilnicah, nekoliko tudi po rudnikih. Tukaj imamo tudi slovenskega duhovna in smo pričeli prav marljivo dwlati za zgradbo slovenske cerkve, k te rej bode zaščitnik ev. Jožef. Mod nami je nekaj prav premožnih mož in od teh bi bilo želeti, da bi zdatno pomagali, nekateri so že, drugi pa mislim, da ne bodo zaostali. Večina naB je delavcev in suio že tudi dobre volje darovali, nekteri več, drugi manj, seveda več bodo darovali, kakor hitro se prične z gradenjem cerkve. Sloge pa tudi v tej zadevi ni med nami, in zakaj, nekteri bi radi imeli pred svojo hišo cerkev, pričakujoč, da bi potem bolje „bussines" delali. Večkrat. smo imeli že zborovanja glede cerkve, a baš pri poslednjem so se nekteri prav slabo obnašali, ne bo-dem navajal imen, prizadeti bodo pa že vedeli, kam merim; nekdo se je celo bahal z svojim premoženjem, a za cerkev še ni dal nikeljna; žal, da bo bili med nerodneži tudi oženjem, kteri imajo še nedoraslo deco. (Vsega dopisa nismo natisnili, ker menimo, da je bolje tako, a lepo {.reje kaj doseže te ; ako seje pa nesloga že sedaj oglasila, kaj bode še le kasneje? Ured.) Razne vesti. Iz Sin Sin^a v Anbnrn. Sing Sing, N. Y., 2G. okt. Jutri bodo 51 kaznjencev prepeljali v Auburn, v Sing Singu pa bode zaostalo 1128 mož, 227 celic je pa praznih. V Sing Singu že dvajset, let ni bilo manj nego 1400, večkrat celo 1500 do 1600 jetnikov, zmanjšanje teh številk pa ni pripisovati boljšim družbinskim razmeram, pač pa mnogo kaznjencev v Auburn odpošljejo, kjer imajo razne obrtnije. Med kaznjenci, kteri odidejo v Auburn je tudi bivši časnikarski risar W m. Koerner, kteri je obsojen v dosmrtno ječo zaradi umora svoje ljubice Alice Redgate. Mož bode v Auburnu uredovaljetniški list,Star of Hope'. Van derb i I to va oporoka. Pričakovanje, da bode radi Van-derbiltove zapuščine med Cornelius Vanderbiltom in drugimi dediči prišlo do dolgotrajne pravde, se ne bode izpolnilo. Te dni se je zvedelo, da je glavni dedič A'fred iz „bratovske ljubezni", in da se ne bode kalilo soglasje v družini, od sv ije dedščine toliko odstopil Cor-ueliusu, da je sedaj tudi ta, jednako •lrugim bratom in sestram, šestkraten milijouar. Kakor znano oče Vanderbilt v svoji oporoki ni toliko volil sinu Corneliusu kakor drugim otrokom, ker je ta zoper očetovo voljo vzel v zakon revno deklico. Haveuipyerji zatožen i. Theodor E. Havemeyer, Henry O. Havemeyer, Friderick H. Havemeyer iu CharlesScuil so prišli tedni pred višje sodišče kot zatoženci. Henry ITentc zahteva od imenovanih 8225,000 odškodnine za službovanje pri ustanovi American Sugar Refining Co. Tožnik trdi, da je v letih 1885, 1886 in 1887 imel mnogo pogovorov s zatoženci, kteri so takrat predstavljali tvrdko Havemeyer & Elder. Namen pogovorov je bil ustanoviti zadrugo mnogih si nasprotovalnih sladkornih tovarn. Anerican Sugar Refining Co. je bila 1. 1891. pod postavami države New Jersey inkorporirana. Trust je razdelil med zatožence 815,000 000. Hentc misli, da je za svoje večletno delovanje opravičen tirjati §225,000. Odvetnik zatožen-cev je rekel, službovanje zatoženca je obstalo v tem, da je deloval za stvar, ktera je po razsodbi sodnij, nepostavna. Pravde še ni konec. V skrajni sili. Ker je njegovi družini pretila smrt vsled lakote in počauega umiranja svoj h ljubih, ni mogel več gledati , iztrgal je te dm Harry Zanis na Main St. v Paterson, N. J., nekemu m i ni og red oče mu listnico iz roke in pobeguil. Zanis je že dalj časa brez zaslužka in vsi napori dobiti delo, so mu spodleteli in v skrajni sili, postal je zločinec, da bi stradajočim svojcem kupil košček kruha. Peklenska nakana. Philadelphia, Pa., 25. okt. Nepoznan zločini c, kteri je hotel ugonobiti Bedem članov zamorske družine Viljem Henry Millerja, j* danes na vse zgodaj zapalil njihovo stanovanje. Prišedši skozi zadnja vrata, napolnil je klet z užigalno tvarino, ktero je dobro s petrolejem polil in zapalil. Ko se je nato brzo oddaljil, prouzročil je takošen ropot, da se je gospodinja zbudila in preprečila peklensteo nakano. Mnogoštevilno priseljevanje. Washington, 26. okt. V letnem poročilu priselniškega komisarja Powderlyja se nahajajo razni predlogi, odvrniti nelj a'oc pr.selni-ke. Skupno število priselnikov, kteri so prišli minolo leto v Zjed. države, znaša 311.715, torej 82.416 več nego v prejšnem letu. Prišel ui-ški komisar meni, da vsled pomanjkljivih določil zakonov, kakih 25 tisoč priselnikov ni prištevati onemu številu. Istotako ni pri tem številu priseljencev iz Kanade in Mexike. Ve^je priseljevanje iz Evrope so prouzročili večinoma italijanski, avstro-ogrski in rus-o-finski priseljenci. Številke za te elemente kažejo zvišanje za 18.806, 22.61)4 in 31.154 osob. Skupno je prtšl. iz Evrope 297.349, iz Azije 8 972 iz Afrike 51 in iz druzih delov sveta 5341 os .h. Razun 796 siromakov in 303 ptujih kontraktuih delavcev, ktere so na kanadski in ruehikauski meji zadržali, niso pustili v Ameriko 1 slaboumnega, 19 blaznih, 2599 siromakov, ali ljudi, za ktere hi mogoče morala občiua skrbeti, 348 bolnih, 8 bivših kaznjencev, 82 kteri so dobili podporo za izseljevanje in 741 kontraktnih delavcev, toraj skupno 379S osob. Priselniški komisar ponaylja, že prt-je stavljen predi og, priBelniške postaje, kter* vzdržujemo v kanadskih pristanih, premestiti v gotove kraje ob kanad-^kej meji. Transatlautiško priseljevanje preko Kanade se je od 7344 1. 1898 na 11.550 1. 1899 pomnožilo. Poskusi obstoječe priselniške zakoni raztegniti na Hawai, Kubo. Porto Rico in Filipine so spod lete. I i. Nek predlog glede Hawaja ni nil sprejet. Odkar so 6. julija 1898 Hawai pridružili Zjed. državam, importirali so tja 25.000 japonskih kulijev, da delajo na sladkornih nasadih. Sedaj je pričela krajevna vlada na Hawai uvažati, portugalske in italijanske delavce. Žalostna vrnitev iz latih polj. Sea tie, Wash., 24. okt. Z ladijo „ Hera", ktera je dne 26. sept. od-pljula iz Cape None je danes sem dospelo 200 zlatoiskalcev v največ-jej bedi in na pol blazni. Dva teh uesrečnikov sta med potjo umrla. Prav malo moke in skoraj ničpitne vode, je bila VBa zaloga, s ktero so dospeli sem. Zahvalen dan. Washington, 25. okt. Predsednik McKinley je izdal danes običajno proklamacijo za praznovanju zahvalnega dneva v četrtek 30. novembra. V razglasu pravi med drugim z velikim navdušenjem, da je narod malokdaj imel večji uzrok k zahvali, kajti: „Nikaka naloži j i va bolezen ni obiskala našo deželo. Liberalno delo pričakuje delavce. P.ogati pridelki so poplačili trud poljedelca. Finauči dežele so vtr jene in javni kredit se je razširil. V vseh strokah kupčije in obrtnije vlada živahno razcvitauje in naš narodni značaj je napredoval glede nravnosti in omike. Naše domače blagostanje seje pomnožilo. Cerkve in šole so procvitale. Amerikansko domoljubje se je povzdignilo in oni, kterih naloga jo vzdržati t^ust zastave a takim vspe-hom so v velikej meri ostali obvarovani nezirf.de in bolezni. Dolžnosti, ktere smo prevzeli za blagor Kubanskega ljudstva, so vestno izpolnjene. Na otoku Luzon sicer še traja vstaja, toda kupčija se vkljul t-mu razširja in zaupanje na d .ore namene Zjed. držav se množi na vsem otočju." Tudi dobro za Angleže. W a s h i n g t o n, 25. okt. Glavni komisar Weston je danes popoludne oficijelno obvestil glavnega pribočnika Corbina, daje angleška vlada razpisala v Zjed. državah ponudbe za oskrbovanje 500.000 funtov mesa v škatljah vsaka po dva do šest funtov. To je bržkone isto mrhoviiiBko meso, ktero je v špansko-amerikanski vojski zahtevalo več življeuje naših vojakov, nego španske kroglje. Zvezna zemljišča. Washington, 26. okt. Po dane« objavljenem letnem poročilu glavnega zemljiškega komisarja Hermana znašajo še prosta in ne-oddana javna zemljišču 929.30S.068 akrov. V minulem fiškalnem letu so 728.516 akrov več oddali nego leto popreje. Skupni dohodki za zemljišča znašajo 8792.142 več, nego prejšuo leto. Izvirnih domovjev je letos 28.970 Btrank manj zasedlo, nego lansko leto. 150.541 akrov so v teku rainolega leta spoznali močvirnim zemljiščem. Za Indijance in razna državna zemljišča izdani patenti obsegajo 212.848 akrov. Od raznih držav iu teritorijev za šolske in druge namene odbranih 420.760 akrov je bilo odobreno in pismeno potrjeno. Med raznimi od kongresa sklenjenimi dovoljenji zemljišč za železnice so izdali patentov za 504 651 akrov, razun tega so odločili 60.392 akrov za navadne ceste. ZAKAJ imajo ljudje raj še naše SUPERIOR STOCK pi vf> nego vsako drugo? ZATO, ker vedo, da obstoji samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN. - - - 2KI0H. POVSODI NA PRODAJ. . !, -: t..- > .; _ Entered as second clas matter at t*e New Yobk, N. Y. Poet office October 2. 1893 „6LAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by P. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za * meriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.-„ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, „ „ čitrt leta . . . „ 1.76. V Evropo poSiljamo list skupne dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako s^edo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 63. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic s« plats 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti nb ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order. Pi • spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde mo nasi jvnika Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Koliko so 1» ta 1898. pridobili zlata in srebra. Roberts, vodja zveznega kovinskega urada je sestavi 1 letno poročilo o pridobljenem zlatu in srebru leta 1S98 in so države tako-Ie razvrščene: t I)e2clc /lat« j srebro vretino v unenh Z jed. države,.....ST.1,H3.000 54,438.01)0 Afrika........... Hl»t12H.O Avstralija........ <14,KTiOXH> 12,021.r.s:l Kanada in Neufuml. lH.HItH.TOO UMiCCI Mexico....... Rusija....... Itriuika Indija Kitaj-------- Nemčija. ..... Chile........ Itolivia ....... ...... iSntiška tJuya S..i(HI.IHM» >r». KM> 7.7ki.5na oprava bode dražja. Chicago, 26. ok t. National Association tovarnajev za hišno opravo, kteri so tukaj zbrani, in kteri pre stavljajo iK) odstotkov večjih tovarnarjev dežele, hoče ceno za 10 odstotkov zvišati. Pri včerajšni seji so bili navzoči zastopniki iz novo angleških in osrednjih držav. Strajkar ustreljen. Decatur, III., 27. okt. Danes je tukaj nastal resen izgred meti unijskimi delavci in skabi, dosedaj je m i nolo sedem tednov odkar traja štrajk in se ni motil mir. Dva štrajkarja sta danes stala pred vhodom v rov in skube pregovarjala, da naj delo popust^, ali bila od teh ustreljena. Fred Dougowski je hudo ranjen, zdravniki so mnenja, d:i ne bode okreval, drugi Chas. Mauri ts je pa na roki hudo ranjen. Pravda za milijone. Chicago, 25. okt. Državni pravdnik Deneeu je vložil pravdo proti 3000 korp jracijam Cook Countija in to v platež $50 globe na dan, ktero predpisuje illinoiška postava za zamujena vložena letna poročila korporacij. Vse to pa sedaj znese velikansko svoto $24,000.-000. Kasneje bode pa še 11.300 korporacij tožil. Morilec priznal po sedmih letih. N o r \v a 1 k, Conn.. 25. oktobra. Nek kaznjenec je te dni priznal okolnosti pod kterimi je bil 1. 1892. James \V. Beard s ley umorjen. Morilca sta bila baje dva, radi ropa v ječi sedeča moža Tomaž Kinsell in Viljem Mahony. Beardsby je bil bogat farmer, kteri je velik del svojega premoženja dal za dobrodelne namene. V noči 22. dec. 1892 ■ta vlomila dva našemljena roparja ▼ Beardsleyevo stanovanje, ga oropala za 965 in smrtno ranila, da je kmala potem umrl. Goveje kraljestvo- Znamenito je poznati take Ame-rikanco, kteri so z nič, ali le zelo majhnim denarjem pridobili veliko premoženje. Tak mož je Farwell, bivši senator Cliicage. Vsled njegovega političnega delovanja je imel obširno znanstvo med premt žnimi ljudmi, ko se mu je v 80. letih ponudila prav dobra nevadna kupčija v Texasu. Prebivalstvo glavnega mesta Austin, v Texasu bi rado imelo lop kapitol. Ker pa država Texas ni imela denarjev in tudi ne dosti kredita, so graditelju kapito-la ponudili v platež prerije v obsegu nič manj nego tri liiihjoneakrov. To zemljišče je blizo štirikrat tako veliko kakor Rhode Island, dva in pol krat kakor Delaware in tako kakor Connecticut, je š. gutalo Far-vvella, kteri je znal ceniti vreduoBt zemljišča. Ustanovil je sindikat, da izvrši kupčijo. Ponudba se je glasila : gradi i največji in najlepši kapitol v Uniji. Akoravno je ta sindil-at potreboval za stavbo $3,-500 000, je vsejedno napravil izvrstno kupčijo, ker spremenil je 25 angleških milj široko in 200 milj dolgo zemljišče v kraljestvo za goved. Farwell territorij l^ži v se-verozapadnem Ti xasu in meji za-padno na New Mexico, iztočno na Oklahomo. Južni del zemljišča je 2300 čevljev nad morjem, rued tem ko je severni del do 4700 čevljev nad pomorsko gladino. Zemljišče je večinoma rodovitno in podnebje zdravo. Razdeljeno je v syi na tej strani meje so zvedli, da nameravajo vjetnika odveBti v notranjo deželo in ju tam soditi. Ker bi bilo to jednakostavno z smrtno obsodbo, so njuni tovariši sklenili ju z silo oprostiti. Mehi-kansko posadko v Naco so pomnožili, da 100 z wicheBterkami obro-ženim cowboyem pripravijo gorak sprejem. Požar v Pabstovi pivovarni. Milwaukee, Wis., 27. okt. Poslopje ,.Wisconsin Milling Co.'-, štirinadstropni mlin in sedemnad-stropni elevator, vsa poslopja imovina „Pabst Brewing Co." je danes pogorelo, v njem je bilo 60.000 bušljev žita in 500.000 funtov brozge za varenje piva. Zastopnik pivovarne pravi, daje škode za $100.000. Zamorca lineali. M a c o n, Ga., 27. okt. John Crosbya, zamorca, kteri je zabodel farmerja, t» da ne usmrtil, so daneB linčali v RagauB Mili, S milj cd tukaj. Pastor morilec soproge. Dallas, Tex., 27. okt. Bivši metodistovski pridigar G. E. Morrison, kteri je bil dušni pastir občine vCandian, Tex., je bil danes po-poludne obešen na dvorišču jetniš-nice. V sramotno smrt je bil mož obsojen zaradi umora žene. Mož Be je hotel znebiti prve žene in poročiti z drugo in zato je svoji ženi zavdal z strupom. Njegovi soverniki so si zelo prizadevali, da bi sramotno kazen spremenili v dosmrtno ječo toda governer Sayers je» potrdil smrtno obsodbo. Walter Ford, kteri je umoril svojo ženo in dvoje otrok v Wars Tex., je bil objednem s pastorjem obešen. Evropejske in druge vesti. Madrid, 24. okt. Vsled dav čnih izgredov v Barceloni, so za vso pokrajino Katalonia proglasili prekosod. Minister prava seuor Duran se je včeraj odpovedal svoje mu uradu, ker je vlada ustavne garancije v Barceloni razveljavila. Njegov naslednik je grof Torranaz, governer španske banke. Brno, 25. ckt. V Vsetinu 33 milj severoiztočno od Hradišča so se včeraj večer pripetili krvavi izgredi med Cehi in Nemci. Orožniki so streljali na izgrednike, dve osobe usmrtili in Bedemnajst ranili. Tudi v Holeševu bi bili včeraj pri pogrebu žrtev nedavnih izgredov, kmalu nastali novi nemiri, toda policija je bila za tak slučaj pripravljena in razpršila zbrano množico, predno se je ista razburila. Odesa, 25. okt. V Sebasto-polju so prišli na sled sistematičnim goljufijan v velikej meri, in posledica je bila, da so 43 vladinih uradnikov zaprli, ktere bodo 2. decembra postavili pred vojno sodišče. Med zatoženci je več visokih častnikov mornarice vpoštevši prejšnjega starosto častnikov pristana, poveljnika Reditzkyja, potem več dobro znanih stavbenikov mornarice, skoraj vsak posamezen višji inženir ladij ruskega brodovja v Črnem morju in dr. Nekteri bi si rajši segli po življenju, nego šli v pregnanstvo v Sibirijo, kar jim tudi preti. Podadmiral Tyrtofl', poveljnik ruskega brodovja v Črnem morju, kakor pravijo, je prišel na sled goljufijam. Slednje segajo v razne vladine oddelke od Sebastopola do Nikolajewa in ao jih izvrševali že dalj časa v medsebojnem skrivnem sporazumljenju. Vojna med Boerci in Anglijo, L o n d o n, 24. okt. Kakor se uradno poroča, se je general Yule iz Gleucoe umaknil proti Lady-smith, da bi se združil z generalom Whitejem. To umikanje je sumljivo in sicer v tembolj, ker je znano, da je Yule pustil svoje ranjence v Dundee, toraj Boercem. Tudi zrna-gonosno premikanje Whita, kteri je baje pri Washbank pognal v beg oddelek Ora: je Boercev, nikakor ne zamore zboljšati položaja. Sedaj je namreč javna skrivnost, da je bil drugi naval Boercev na britiški tabor pri Glencoe, vspešen in bili Augleži tepeui. Razun tega od nedelje jutra ni iz Gleucoe nikakoga poročila in tukaj pričenjajo vedno bolj in bolj slutiti, da v južui Afriki položaj ni tako sijajen, da so bile dosedaj poročane zmage in v<-jua poročila zelo pretirana in morda še bolj izmišljena. Združenje obeh bri-tiških armad tudi ne bode tako lahka stvar. Med Gleucoe in Lady-smith operirajo močne boerske kolone, 9000 mož iz Transvaala in 3000 mož iz Oranje države, da bi bil Yule v svojem vtrjeuem taboru morda varnejši, kakor na 40 milj dolgem potu preko pokrajine, ktera je v rokah sovražnika. Ako se bode združenje posrečilo, potem bode vsa britiška armada v Natalu štela 12.000 mož. Štirje britiški vojni oddelki stoje pri Glencoe, Ladysmith, Kimberly in Mafeking močnejšemu sovražniku nasproti. London, 25. okr. Izvzemši navidezno brezupornega umikanja generala Yulesa in Whitejega gibanja, je le malo novega iz bojišča v Natalu. Mislijo, da so hudo ranjene, med kterimi je tudi general Symons, pustili v Dundee, in daje mesto morda že Boercem padlo v roke. Vsekako je bila Yulesova pozicija v veliki nevarnosti. Sedaj se je morda že z Whitejem združil in bodo sedaj Oranje Boerce napadli z združenimi močmi. Koopmansfon tai n, 25. okt. Iz Jagersfuntein v Kimberly vračujoči Kafri niso vstanu si pridobiti kar je za življenje potrebnega. Radi pretrganega transporta vlada hudo pomanjkanje živeža v Betschuanenland in West Griqua-land. Lakota je skoraj gotova. London, 20. okt. Kolikor stroga cenzura telegrafa dopušča je razvidno, da položaj sicer ni vznemirljiv, toda nikakor ne zadostuje britiškemu ljudstvu. Z vpošteva-njem 700 mrtvih, ranjenih in vjetih, ktere so zahtevale dve bitki in jedna praska, sluti ljudstvo, da v južni Afriki ni vse tako kakor se poroča. O Duudee ni slišati besedice, isto-tako ne o čudnemu umikanju gen. Yulesa iz Glencoe v Ladysmith, in akoravno je preteklo že pet dni, se prav nič ne ve o gibanju. V vojnih krogih v Londonu menija, da se za varnost Whitejeve armade ni bati, in da je na drugi strani vojni oddelek spoznal nevarnost in sklenol, poslati veliko armado na bojišče. Iz boerBkih virov niso dospela še nikaka poročila. Iz Ladysmith se brzojavlja časopisom, da bodo gen Koek morda okreval. London, 25. okt. Tukaj nika kor ni mogoče imeti pravega pojma o položaju v južnej Afriki, ker vojni maršal lord Wolselty vse brzo-jave po Bvojem kopitu preosnuje. Tako je na pr. zvedel vojni oddelek, da je bila švadroua husarjev, ktera je po bitki pri Glencoe preganjala sovražnika, vjeta s podpolkovnikom, dvema stotnikoma in petimi poročniki vred. Vkljub temu so pustili dalj časa krožiti vest, da so huzarji zmagovaluo dospeli v Ladysmith, zgubivši samo tri konje, predno so objavili popoluo resnico. Včerajšna praska pri Rietfontein je veljala Angleže 14 mrtvih in 88 raujenih. Oficijeluo naznanilo se glasi 12 mrtvih in 5 ranjenih. Vedno prikrivanje resnice prouzro-ča splošno nevoljo. Kakor videti, se je v Natalu pravi boj sedaj, ko sti se britiški armadi pri Ladysmith združili, še le pričel. General White ima sedaj 10,000 peščev 1500 konjikov in 36 topov pod syojim poveljništvom. 9000 mož močna armada Boercev pod Joubertovim poveljuištvom se najbrže tudi že pomika iz Glencoe proti Ladysmith Danes zvečer je vojni oddelek veu dar enkrat oficijelno naznanil, da je general White med svojim vče-rajšuim premikanjem pri Rietfontein zgubil 15 mrtvih, 93 ranjenih in 3 pogrešane. Ka p s t a d t, 25. okt. Boeici bo osvojili Kripdam blizu Kimberley in prete sedaj Douglas napasti. Prebivalci slednjega mesta so brzo-javuo prosili pomoči. Gen. Cronje je bil pri Mafekingu dvakrat nazaj zapoden, se bode pomaknil proti Kimberley. V Mafekingu je \ ustil malo posadko. Tudi zapadni Boerci razvijajo svoje kolone, ktere bodo skupuo s Cronjevo armadi proti Kimberhy pomaknili. Angleški ogledulii so poročali, da Boerci tri milje od Kimberley čakajo na Cron-jev prihod predno bodo mesto naskočili. Južuo od Belmonta ni videti Boercev. Bruselj, 25. okt. Dr. Leyds, diplomatični agent Transvaala v Evropi, je število vojnih močij navedel na 100.000 mož in sicer: regularnih Boercev 35.000, topuičar-stva 1250, policije 1750, vojno Oranje države (vpoštevši inozemce) 35.000, Natal Boercev 3000, Bet-schuanu in Rhodesia Boercev 8000, legijo ptujcev 600, Amerikancev 4000, Nemcev 6000, holandskth Belgijcev 2000, Ircev 1000, Skandi-navcev 600, Francozov, Švicarjev in Italijanov 200. Židje opravljajo policijsko službo. London, 26. okt. Daues so izdali povelje, da se še 5000 mož ukrca za južno Afriko. Vojaki odrinejo med 4 in 18. novembrom iz Anglije. Vojni tajnik Wyndham je daneB sporočil zbornici, da se je še več nego 98 odstotkov rezervistov odzvalo vojnemu klicu. Od teh je bilo 7 odstotkov nezmožnim spoznanih, 36A-odstot. pa kot za inozemsko službo nesposobnih, domov poslanih. Britiške zgube v bitkah pri Glencoe in Elandslaagte in v praski pri Rietfontein znašajo približno 600 mož, vpoštevši častnike. Od častnikov je bilo 18 usmrtenih in 55 ranjenih, od moštva pa 82 usmrtenib in 430 ranjenih ; dalje razun vjetih huzarjev pogrešajo še 12 mož. K a p s t a d t, 26. okt- V sredo in četrtek je v Kapstadt in Durban dospelo 1000 angleških vojakov. Jugoafrikanska angleška armada šteje sedaj 25.000 mož, 21.000 se jih nahaja na potu v Afriko in 2S.OOO mož se bode še vkrcalo. London, 27. okt. Odkar se je pokazala resnična strategičua pozicija Angležev v Natalu, se vojsk in i zagovorniki kaj sumljivo praskajo za ušesi. Zmaga pri Glencoe pokazala se je kot obupna bramba proti porazu od silnega navala Boercev. Isti je sledilo brzo umikanju proti Ladysmith, pustivši ranjene invje-te. Tudi položaj geueral Whita v Ladysmitliu nikakor ni zuvidati. Sovražnik je v velikanu številu in od vseh strani pritiska, Augleži pa pred mesec dnij ne morejo dobiti pomoči. Poleg t^ga znašajo skupne zgube Angležev že sedaj 1000 mož mrtvih, ranjenih in vjetih, in ako se poročila iz Mafekinga uresničijo, bode tam imela smrt strašno žetev med angleškimi vojaki. White se za sedaj še zamore vzdržati, toda kako bode polkovnik Baden Powell ušel napadu z svojimi 600 možmi, ktere bodo Boerci prav gotovo napadli, je drugo vprašanje. Že so baje Boerci, pustivši ženskam in otrokom čas za odhod, pričeli mesto obstrelavati. Kakor ,,Daily Mail" poroča, še niso Boerci napadli Kimberley, zasedli pa so Barkly WeBt, Windsor-ton in več manjših most v okolici. ,.Central News" se je brzojavljalo včeraj večer, seveda iz augleškega vira, da so Angleži planili iz Kimberley iu 700 Boercev pognali v beg Štiri ure je trajal boj. Angleži bo uplenili dva topa. Poveljnik Boercev je usmrten. Lancashire polk se je posebno odlikoval pri napadu z bodali. London, 27. okt. ,,Central News'* se od Oranje reke 570 milj severno od Kapstadta brzojavlja, da je včeraj večer tja prijahal sel, kten je bil očividec bitke pri Kimberley. Boerci so pri vseh boljših pozicijah nastavili razstrelilno tvarino in -/ raznim gibanjem skušali zvabiti na iste kraje Lancashire polk, toda polkovnik Murray je slutil nevarnosi iu ni hotel v past, inače bi se bila bitka nasprotno zasukala. Ker se se na obsežnem zemljišču raztreseni Boerci držali guerila taktike, se Angleži dalj Časa niso mogli izdatno posluževati svojih Maxim topov, posebno, ker je boersko topuičarstvo iz izvrstne pozicije prav dobro streljalo. Konečno pa so topovi Boercev obmolknili in Lancashire polk je imel prosto pot za napad z bodalom. Cecil Rhodes, na čegar glavo so Boerci razpisali $25.000, je jahal iz mesta in bil osobuo priča boja. Pietermaritzburg, Natal, 27. okt. Sem je dospelo 24. oktobra 9£>S boerskih vjetnikov, med temi stotniki Dewitt, Ilamer, FighluB, D orey, Vaulegger iu Dotiner. Samotar v Pocono. (Povest z amer. življenja, i*> 1'. Inunergrunn.) (Dalje.) Mož je bil majhne postave, imel je snežnobele lase in izgledal za gozdnega prebivalca preveč iuteli-g »nten. Nosil je obleko navadnega delavca. Ko sem proti njemu korakal, ni kazal ni kakega presene-tenja, temveč me dobrohotuo gledal, c.-lo razveseljen kakor bi me že davno pričakoval, rekel mi „dobro došel", prodno sem zamogel izgovoriti kako besedo in me povabil se vseeti poleg njega na klopi. ,,Oprostite,'1 prič. l sem jecljaje, ,,da se tako nenadoma prikažem na tej naselbini. Zašel sem v gozdu, in poleg tega me je zasledoval medved.'4 Stari mož so je nasmehnil. „Gotovo je bil moj kosmatin," rekel je, ,,ta ne stori nobenemu človeku nič žalega. Sam sem ga /.redil in je krotak kakor domač pes. O, tam že prihaja. Prav mirno je tacal za Vami in bi Vam celo pot pokazal, ako bi ga povprašali za starega doktorja Quiekoverja." ,,Samotar v Pocono !" všlo mi je na pol glasno in nehote raz ustuic. „Ali ni res, da ste že čuli o staram čudaku? Ako pridete iz Toby-hanne, tam so Vam gotovo dosti o njem pripovedovali." Priznal sem mu seveda, da sem ž" o njem čul, in sem celo gojil željo seznaniti se ž njim. Potem sem mu omenil dogodbo z medvedom, kakor so mi jo delavci propc-vedovali. „Oh, kaka bedarija I" rekel je. ,, Sedaj vidimo, kako nastanejo pravljice, in kako lahko kako osobe, ktera ne koraka z drugimi vred po velikej cesti, spojajo v pravljice. Res je, da imajo živali tudi precej duševne zmožnosti, ktero ini ljudje imenujemo pamet ali razum; toda kot zdravniški pomočniki se ne puste uporabiti." Med tem je dospel medved, vle-gel se staremu možu k nogam kakor p^s in pričel pouujano roko lizati. Opazil sem potem, da so ljudje motijo, kteri so mnenja* da ima mož skrivnostno moč nad živalmi. „Nemam več moči, nego Vi iu vsi drugi, ako se hočemo malo potruditi, privabiti živali in ž njimi bolj prijazno ravnati. Tudi divje živali imajo enako udanost kakor naši> domače živali, ako ž njimi lepo ravnamo, o tem Vam hočem takoj podati dokaz." Sedaj je stari napravil z ustimi čudui nepopisni glas. Takoj je iz žepa pomolila kača glavo se zelenimi očmi, ter se ovilaokolu njegove roke in potem zdrsni'a čez prša v naročje, kjer je zvita mirno ležala. ,,Popolnoma nedolžna Btvar !" rekel je, opazujoč moj prestrašen obraz, prijel žival z jedno roko za glavo, prst druge roke padal v žrelo in tudi meni velel, da naj tako storim. Napravil sem tako, akoravno bil zelo nejevoljen, ali nisem hotel pokazati strahopetnosti. ,, Popolnoma nedolžna Btvar!' je ponavljal. ,, Nikakor ni strupena, in ako bi tudi bila, seje ne bi nič bal. Vjel sem jo pred nekaj meseci iu se me je tako privadila, da po dnevu najraje čepi v mojem žepu. Imam tudi martinčka iu želvo, ktera me takoj spoznata po glasu. Paz.te sedaj t" Zopet je dal čuden znak zelo podoben onemu, s kterim je kpčo poklical. Takoj je pritekel martinček iu zelo hitro splezal po starem možu iu se mu vBel na ramo. 'Nekaj trenotkov pozneje je prilezla želva. Stari jo je vzel v roko in bi-cer previdna žival, je še dolgo brez strahu molila goli vrat, on jo pa šegetal. (Judno iu šaljivo ob jednem pa je bilo sedaj ogledovati kako se je samotar zabaval s tremi dvoživkami. r II Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jož k k Agni6, Box 2t>6, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pbzdirc, 1024 South loth St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Iva~n Govže, Box 105, Kly, Minnesota,; II. ,, Joiin Gloijokau, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajuik : Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. P HEGL E DO V A LCI KNJIG: John Habjan, 1J ox 303, Ely, Minnesota; k John Prkširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291- Ely, Minnesota. Dopisi naj 8»* blagovolijo pošiljati na 1. tajnika I v an Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasil«, je ,,GLAS NARODA"1 ,,Sedaj vidite," rekel je čez nekoliko časa, , ,kako je mogoče take živali nase privabiti, kar drugi smatrajo za tako velikansko, jaz menim, da bi lahko v prijaznosti živeli celo z našimi najbolj nadležnimi živalmi z muhami in komarji, ako bi imeli v to potrebno potrpljenje, ktero zahteva njih vzgoja. Toda sedaj pojdite z me^oj k južini ; gotovo ste gladni in žejni.*4 Vzel je zvito kačo iz ž.pa in obe drugi živali previdno na tla postavil, mene [ta opozoril, da naj ž njim vstopim v kočo. Prijaznost in blagodušnost starega moža, iu zaupljivost, v kter^j me je zabaval, mi je dalo povod, da Bern popolnoma pozabil, da mi je bil malo časa preje še popolnoma neznana osoba; delal je name vtis kakor bi bil že nekaj let ž njim v dotiki. Nekaj čudnega je bilo v njegove j osobi, k ter i'j so ni mogoče odtegniti; zual je človeka pridobiti z besedo in pogledom. III. Vstopil sem s samotarjem v Po-cono v staro koče, ktero je imenoval njegovo stanovanje. Koča je imela večji goli prostor, v k te rem ' je imel spravljenogospodarsko orodje, iu malo sobico, ktera je bila objednem kuhinja, stanovalna iu sprejemna soba. Ni hilasicer opravljena v modernem slogu, toda za jedno samo osobo prav lično. Imel je peč za kuho, klop in dva stola. Na jednej steni je bila polica s knjigami ; na drugej steni je viselo orodje za ribarenje, na tret j<-j snežili čevlji, ktere je sam napravil, na četrtej pa velik zemljevid Zjed. držav. Le puške, ali revolverja nisem nikjer opazil. Ko sem se čude po tem oziral, je uganol moje misli in rekel: „Iz načela ne ustrelim nobene živali iu se nemam proti temi, niti proti ljudmi braniti. Lovci ne pridejo nikdar v moj okraj, kteri meri petdeset akrov in ga pred leti kupil. Živali so dospele na mojo naselbino in so kakor v sloboduej deželi iu sveste svojega življenjr. Živele so skupaj stisnjene kakor nekdaj v Noetovi ladij i, kj^r j<-bilo edino pribežališče na zemlji; žive tako složno med seboj kakor nekdaj v zgubljenem raju ko sta bila lev iu ovca dobra soseda. Med tem je prinesel na mizo kruha, sira, surovo maslo, raznovrstno sadje in vrč sveže studenčni-ce, ter mi velel, da naj si postrežem kakor doma. Nemore mi sicei i podati južine kakoršne som vajen ; "toda mlad človek si že zna lahko pomagati in vdati osodi. Okno je bilo na stežaj odprto, in zanimivo je bilo videti kako s<-ptički sem in tja frčali, se vsedali ua mizo, ob kterej smo sedeli in pobirali drobtinice, ki jih je star nadrobil. Opozoril me je na gnjez-do, ktt-ro je I ilo napravljeno v kotu •obe V gnjezdu so bili štirje mladiči iu glavice stuzali ter kljuučkt odpirali, ko jim je stari prinesel brano. (Dalje prihodnjič.) Hitro odgovoril. KroŠnjar: „Tubaj imam zelo dragoceno knji-j go, v tej najdete razue nasvete." — Gospodinja: „Tako! Ali je tudi v i njej kako se je nadležue krošnjarje odkriiati?"— Krošnjar : ,,Gotovo! Samo kupite knjigo!" Drobnosti. Mestna hranilnica vN o-v »> m mest u. V mesecu septeem-bru 1899 je 184 stank vložilo 46. 217 Iv 44 h, 112 strank vzdignilo 26.040 K 48 h, toraj več vložilo 20. 170 K 96 h, 12 srankam se je posojil izplačalo 15.-500 K — h, stanje vb.g 1,328 637 Kil h, denarni promet 158. 917 K 11 h. * * I mor. Mesarja Boštjan Žva-na v Potoku pri Kamnigorici po našli umorjenega. Ker pri njem niso našli večje denarue vsote, ktero bi bil moral imeti, je bilo misliti, da gaje morilec oropal. Na sumu je bil takoj ljubljanski gostilničar itt hišnik Blaž Ravnikyiz kolodvorska ulice. R-tvnik seje namreč isti dan z gorenjskim vlakom v Ljubljano pripeljal; mej potjo pa je znanemu kondukterju ponujal 5 gld., da bi nikomur ne povedal, da je bil na Gorenjskem. S tem pa je sumljiv postal in takoj gaje policija sodišču izročila. * * * Dolenjska železnica. Za dolenjsko železnico je morala plačati kranjska dežela v minolih treh letih 163 tisoč goldinarjev. Marsikomu, ki po časopisih to b«re, s. usiljuje misel, da so najbrž vlaki vtčjidel prazni sprehajajo po progi, ter da železnice treba ni bilo: vendar temu ni lako. Vidimo velik«, blaga prevažiti in tudi osobni promet za stransko progo ni tako reven. Vedno prošnje Dolenjcev za železnico so bilo opravičene. Sodimo torej, da vodni primankljaj od tega izvira, ker se iz računa dohodkov vedno še kaj na postajah gradi, kar ravno na obilni promet kažn ; dalje, da so so iz t<-ga denarja novi pragi (švelarji) zamenjali s prvotnimi mehkimi, in to po vsej progi, kar znaša ogromno vnoto. V prihodnje se ima obzidati ona preseka pri Žalni. (Mostovi se popravljajo na stroške podjetnikov). Ako hi s« imenovani stroški postavili mej prvotne ustanovne stroške in samo dotične obresti odštevale od dohodkov, potem bi se pokazalo, ali se dolenjska železnica izplačuje, ali ima res izgubo. * * * Požar. Dne 10. t. m. nastal je velik požar na Draščah blizu Žužemberka. Pogorelo je 13 posestnikom 53 poslopij, 1 krava, 1 tele in 3 prašiči. Ves jesenski pridelek, obleka, orodje, z jedno besedo vse. Petletni deček igral seje z vžigalicami ter povzročil grozno nesrečo. Bilo je ob 8. zjutraj ; ljudje so bili vleloma na polju, deloma v bližnjem Zagradcu na misijonu. Poleg tega, da ni bilo prvi trenutek ljudi po hišah, je še silno vetrovno bilo, da seje ogenj grozno hitro širil. Gasilno društvo iz Žužemberka pod sodstvom gospoda Koncilije bilo je hitro na mestu nesreče, ktero je d pripomočjo vaščauovin sosedov z velikim naporom toliko ubranilo, da velika vas ni popolnoma pogorela. Zavarovani so bili za 5 tisoč, škoda pa je cenjena na 19 tisoč. Koliko pa je živeža za ljudi iu živino pogorelo? Ubogi ljudje so res izdatne podpore vredni. Naj bi se jih imoviteji ljudje usmilili v tej grozni stiski. * - * Raznoterosti. — Novo tobačno tovarno otvorijo dne 15. t. m. v Senju. Iposlenih bo v njej okoli 700 ljudij. — Poštno brzojavno ministerstvo v Rimu je bilo ra/.piaalo natečaj za 150 novih slu-žeb s plačo 800 gld. Prosilcev se je oglasilo pa 11.680! To število jasno govori, koliko lakote mora biti v blaženi Italiji! — Nemški kan-celar Iloheuiohi je že več dnij nevarno bolan. — V Liebenau na Češkem so delavci tkalnice in bar-varnice ustavili delo, ker imajo premalo zaslužka. — Due 9. t. m. so predlagali v ogrskem drž. zboru, naj vlada kupi hotel v Genovi, v kiiterem je umrla cesarica Elizabeta, kar je bilo sprejeto. — .Soproga srbskega polkovnika Nikoliča, ki j<- obsojen na 20 let v ječo, je zblaznela. * * * Trgovina z dekleti. — V Trsta so prijeli nekega Schneider ja, ki se je izdajal za inženirja iz Švedske, v resnici pa je hotel napraviti v Trstu „gšeft" z dekleti. Redarstvo ga je aretovalo v družbi s 3 dekleti, 2 s Kraujskega in 1 iz Švice. Obetal jim jo vso mogoče reči in nebeško življenje v Jafi, kamor jih je hotel odpeljati. Inženirje pod ključem. * * * Nemška kultura. — Okr. sodišče v Celju je kaznovalo sina celjskega župana na globo 30 gold., ker je ta "kulturonosec" v mestnem parku, ko je svirala godba, za-sramoval slovenske dame | Taki so ti nemški Buroveži! * » * Obtožba T h u u o v e g a mi-n is ter« t v a. — Levica je bila pripravljena v bodoč« m zasedanju podati obtožbo Thunovega miui-sterstva. Toda Thun seje umaknil, in levica je opustila po večini tako misel. Le pristaši Schonererja in socijalisti hočejo tožiti Thuuovo ministerstvo, ali t^žko naberejo zadostno število podpisov. To je smatrati le še kot nekako strašilo, ker od take nakane gotovo odstopijo, vide, da novo ministerstvo jim gre že Bedaj na roko. * * * Nesreča — V Stračicah pri Gorici v tovarni, kjer jo uslužbena, j«* prišla delavka Antonija Mikelin iz laškega Vidma z obleko in jedno ramo v prebližno dotiko s strojem, ki jej je prizadel več poškodob. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer so jej naredili 18 šivov. * * * N e u s m i j e n a mati. Kuharica Maiija lors v Budimpešti je udarila svojega 121etnega sina z železnim loncem tako po glavi, da se je lonec razbil in da se je zgrudil deček ves krvav in nezavesten na tla. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je na smrt bolan, mater pa so zaprli. * * * Hrvatje v T r a n s v a 1 u. — V Trans valu živi lepo število Hrvatov, največ iz Dalmacije, in sicer toliko, da že za-nje bi moral biti pohtavljen tam kouzulat ne glede -ie na druge avstrijske podanike. Toda tega ni, ker avsirijska država se bore malo meni za svoje podanike — Slovane, ki žive izven mej. Saj še doma smo zadnji, kako naj skrbi pa na tujem za nas?! ,,Hrvatska Domovina4* pozivlje vlado, da ustanovi v Transvalu nemudoma konzulat, in naj postavi na tisto meBto Hrvata. Grozna misel. Dijak Nepla-tiš: ,,Kam pa greš Pridauič?'1 — Pridauič : ,,K Hribarju^in Doli-narju, da mi napravita novo obleko." — Neplatiš: „Kaj k Hribarja in Dolinarju? Toda človek, ali si bodeš hkrati dva upnika na glavo navlekel!" Listnica uredništva. Rojakom odjDpšljemo s^daj zh. S 10.90 100 gH. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštuino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Pred odhodom v staro domovino kličem vsem zuaucem in prijateljem v Walkerville, Mont., in okolici Brčni Z BOGOM! New York, 2S. oktobra 1899. Peter Brajdič. Kje je? MATIJA POLHAR, doma iz Šent Jerneja; v Indianapolis, Iud., sva bila skupaj na hrani, potem je on odpotoval v Pueblo, Colo., jaz pa v Cleveland, O., a od onega časa uisom nič o njem čul ; iskal sem ga že v tem listu, a zaman, zelo rad bi zvedel, ako je še med živimi in prosim rojake, ako vedo kaj o njem, da bi mi blagovolili naznaniti: John M a r v a r , 1195 St. Clair St., Cleveland, O. Kje je? MARIJA MAJERLE iz starega kraja je prišla 10. julija t. 1., za njen naslov bi rad zvedel: Frank Peki e n k, Phoenix, Mich. Kje jo ? IVANA J UR ATI 0, doma iz Go-renjega O^ir vrha na Hrvatskem, njen nasL» hi rada zvedela njena s-stra Rosalia J u r a t i č , 813 N. Chicago St., Joliet, III. Opozorilo. Večkrat sem moral že malomarne dolžnike v tem listu javno opozarjati v platež ker nisi-m vedel za njih naslov, a tudi danes moram to storiti. Sedaj bi rad zvedel naslove od : Anton D o 1 t a r j a , doma od Črnomlja, na hrani in stanovanju mi je odnesel $30, posodil gotovih S40 za konja in kupčijo, a zmanjkalo je obeh z mojimi $70; dalje Anton M a t i j a š i č iz Sli novce pri Kostanjevici, lolguje mi §46.14 m Peter It a j n o v i č, doma iz Hrvatske, ta mi je odnesel 818.30. Rojake opozorujem, da naj se varujejo teh ptičkov, da tudi njih ne osleparijoza težkoprislužene novce. Ako pa kdo ve naslov kterega imeti ivanih, naj ga olagovoli naznaniti: Frank Line, 1015 St. Clair St., Cleveland, O VA BILO na veselico ktero priredi driv tvo sv. Jozefa v Clevelandu , dne 5. nov. 1899 v Union IIall, 1696 St. Clair St. Začetek ob 4. uri popoludne. K tej veselici uljudno vabimo vse rojake v mestu in okolici in bratska društva: ,,sv. Vida", »Slovenija'4, „Jezusovega Srca", žensko društvo „Marijiuega Srca" in hrvatsko društvo. Na obilen obisk uljudno vabi OnnoR. V lekarni. Učenec: »Prosim, gospod Magister, kaj pa je v tej steklenici brez napisa?" — Magi* ster : »Zdravilo, ktero je že mnogim osobam življenje rešilo!" — Učenec: „Kako to?" — Magister: „To zdravilo po£lj*yno bolnikom, ako kak recept nikakor brati ne-moremo." Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop,, 337;Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perntuino. Vse blago je Bveže id prve vrste- Naša posebnost so iST kranjske klobase, Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, ill., v Cleveland, 0-, ter st priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil muogo povestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Ceuik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka OBtane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F- A. DUSCIIEK 1323 2nd Ave., ali »Glas Nahodu" v New York. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstuo blago iu brzo bode poatrežen. Priporočajo se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Slovencem m Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj ter točim izvrstno Bveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKK, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stuket, Front Street, Iron Belt, Wit. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, lil., naznanjamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u rja štev. 1)60 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po utarosti, od S1000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani bo sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od «500 do 83000. Za bolniško podporo se plača $1 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 35, največja pa §7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vBak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Aut. G r e g o r i z, 704 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 055 Throop St , Chicago, 111. Iz proste roke v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljuu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme iu še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 Bob, 2 kuhinje, kaščo, o kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 aenici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k tiri dele h os te, vredno 2200 gold. \TBe skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker Bem sam. . iu nemam dedičev. Naslov je nareuiti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna dražba ConppiB (Mate Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NMSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Pariiiki odpljujejo iz pristanišča itv. 42 North River, ob Morton Street; La Toiiraine La Champagne La Gascogue L' A qui ta i ne La Normandie La Bretagne La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Normandie La Bretagne Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $00 in višje Glavua agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. nov. 5. it IG. t* ii 30. tt 7. dec. 14. ■i 21. it 28. it 4. jan. 1900. 11. ii 1900. O « a.ao « o a' o o o o a » ® o » O CL t o o a o s> o o o o a o o o J aj» 0 a o a 0-0 »o-, 3 am a o j. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstuih_har-monik je ?"18 do $35 in naprej. Izvršu em tudi ua 0 in S^glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda 11a ExpresB Oltice. Glede nataučuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. I NAJNOVEJŠE! f Austrian Hungarian Model Tobacco | & izdelovalec ^lojjzi-j 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14tb St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (oik). pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung* Model Tobacco Razprodajalci dobe popust, "fiia a a a a si a a a a m a Mestna hranilnica v Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4°|0 ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. (»Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. mmmmwrnsmmmm Ulul'J|i_ilOIOIOIO i_i|r__'f'_lhZI • V ^pr TH kajige, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako bp nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, 81. „ „ v usuje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, $1. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, t, v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. PreBveto srce Jezusovo, zl. obr., $1.10 „ ,, „ v usnje vez., 90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, «0ct. ,, „ v usuje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usuje vez., (>5 ct. ,, v platno vez., 42 ct. Spomin uaJezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, ,, v usuje vez.,55ct. Pravi služabnik Marij i i j, zl. ob. 81.10 „ ,, ,, v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 4(Tct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, G zvezkov, $5. Stari testament, o5 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri račun ar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.SO. Hubad pripovedke 1., 11., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina liorograjs-ka 35 ct. (Pau Princ Evgen Savojski 24 ct. Hveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Makt>milijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Geuovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Ilofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. I'agliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem juzeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani ee priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s k i Vina na prodaj. Dobra rndeča io črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do G5 ceutov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco CaL Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svcj lepo na novo urejeni SALOON kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR 13 A V, MICH. -ft' 'fl»i ■. '.ž'Httd'-iv-lft'i.i Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci iu Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z velestovanjem IGNAC MIKLICH. ' T'- "T"1 -T''''1'1^11'TU'":MT '"'i""* 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen VBakomu dobro postreči z dobro pijač ov fin i m w h i b k ey e m in izvrstnimi Fmodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj ealoon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. HVCa/blfcL. KapsciL # na ELY, ------ MINNESOTA,! „ priporoča Slovencem svojo Jfe H 3 M i I ¥ -------------— ^ kakor obleko za moške in otroke, čevlje, š k o r 11 j ^ in drugo stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrat*. -2t Vse blago je dobiti po nizkej ceni. trgovino z Menil* hlapni, Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA <^J3 A. JV A. -S) CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street, & Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. "HF-V TT"17 T T7 'T' T' r 0 IGN TANCIG" slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. Be uljndno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jnm^i m, da zadovolji m vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar jo zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici sve j.» 1). gato zalogo OKVIRJEV (Frames; za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj deuem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnu vsakovrstne fine suiotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepote Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnin dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno iu točno izvršujejo. Uzorc (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto iu se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci. Money Order ali chek pošlje z naroč'>o vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE : 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY Svoji k PTojim I Spretni agense se spremo proti ugodni« pogojem. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih, orgelj 89 priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are44. Boljše vrste od $45 do $100. Pri uaročilih od 850 do $100 je treba dati polovico na račun Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godl>e (Citizen Consolidated Band) potrjujem da harmonike izdelane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakrj godbi na žice, trobente ali piš£ali. Dalje priporočam svoj jepo urejeni t saloon v onilni poset, ker točim izvrstno sveže p i v o, fina vina jf in whiskey ter imam vedno v zalogi line s in o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! — *„■■ ^^^ KNflilTH, NAGHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vm» dei«* sv«ta denarne nakaznic«, menjic«, in dolžna pisma. izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zl ita podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^>13.50 in na 16 kamnov samo Na zahtevanje se razp ciljajo ceniki franki >vaui. Poštena postrežba in a.rnstvo za robo je moje geslo Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjom: Jakob Stonich, 89 E. MVI)IS«J\T STREET, CHICAGO, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno iitritno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; i »vrstne smodke in okas na jedila bodem dajal vsem postom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Ifcog-ILjiLšce- Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokratt Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. m H M m m n m m H SU m M m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg po -4% brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Ig nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". jg IB K lululuiolo! lujOiul IQJOlQj «r£3 «r £5 t Pozor " Slovenci! v.- . Si^KSEE Oo. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojnknm prevožnje I i s t k e za naj 1 .!j>L- j>:u nike po najnižjih cenah. I >ubro ptmčimo potujoče, imamo i/vrstno z ve /o v K v ropi. Ako se kakemu j>otniku prij>eti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Ulice (Castle Garden) posredu- jemo, da £a puste naprej potovati. k:ir drui^i a^entje na /.ajiadu ne morejo storiti in s»-> pUniki mnogokrat vrnjeni. Na to ti j p. .selm.. j- ii«> ..ni. kteri za koga listek kupijo. — l>alje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v i:vri>p» ali staro domovino za tsc žel c/ nice p». Zjedinjenih drŽavah najceneje. — r j e ; ii i / i i ceni in jako hitro, ker imamo 15.000 goldinarjev >n parobrodnedružbe in Pošiljamo v staro domovino %—^ d e n a bodisi za zasobne osobe ali hranilnice jh< n dobre, solidne zveze. Slehrni teden .hIj...Šljeno.. \ -> 10 000 d« množina stori, da lahko po ceni delamo. Vsak, potujoč v staro domovino, naj kuj.ivoJnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnt^okrat se zgiKii, da kupijo listek kje na znj . du v New York j>a vsled kake železnične zamude ali nezgode samo kako ur«, jirej-o/no dosjicjn, parnik tnlrine točno in ti ljudje morajo jx>tem na svoje stroške čakati ;■•» ve^ dni. m.-il tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki i/, stare d. vine sem v Ameriko ; na zapadu ali v Evropi kujiljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga z:;.IrJuiejo pi.-d naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ ork, med tem, ko mi za nase potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej čemu si delati nej* trebne skrbi in strah : za i«.tmke, kteri pot »jejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v -t;:.. 1.imovino je na zelo solidnej podlagi m vsako jMiiiljatev odi>ošljemo s prvim liitnm parnikom. (>d|«.slali smo pa že rojakom nad 3 milijone goklinarjov avstr. velj. Toraj vse prednosti govore v vseh ieh zadevah obrniti se le do : F It. S A Iv SE It cV- O O (,.Gl,AS N.\U< >1 )A") 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro donu vino na nnin br/ojavi dohod v Nku V«»kk in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i, l'i i i \i i ii C>s\vi <;i , M..ntreai.a, Cuicai;k itd., kirr iz teh krajev voiijo re.lno % Ni:v \ • »i k. \sak«To naj preje vpraša, kdaj pride v New York in j... kterej železnici, da i. naš č .-vek pride p. čakati ; /. malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo j ..zi n; številk- no Greenw ich Street. '^SM^ff^^P^^C1^®^ ' • ^ ■ t*. ■ o-■ es- - - »p ^ -—--Sjj----_ » "A * 3 ^ Š* S* S A HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik m m eodaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MO. kateri je predsednik velikega ii^inšknga vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jede 11 najpr«ljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnoBti pri tamodnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vstati notranjil Mor Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura I stoti ~n> o ±d i POHKK, ^ana Poheka Stoti T-l poBtal je predeed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-On je na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovaui gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da Bte mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, negp da se Vam srčno zahvalim in oBtanem Vaš dobro znani prijatelj in roj ak. K a r o 1 B 1 a ž i n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /V^AiV F*OHI$K se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko Bvojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. Bast 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI* i- t . mmti ....... . .. - . _ . . __________ _ _________