CELJE, 21. OKTOBRA 1982 - ŠTEVILKA 42 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
SEJEM BIL JE ŽIV
Tetka Jesen se tudi letos ni izneverila dolgoletni tradiciji
in obiskala prav vse malčke in cicibane v naših otroških
vrtcih. Pripravila jim je veselo jesensko trgatev obilnih sa-
dežev, ki jih je prinesla s seboj. Da je bil sprejem tetke
Jeseni še bolj mikaven in lep, so poskrbele tovarišice vzgoji-
teljice in varuhinje. Naučile so male radovedneže pesmice o
jeseni in o vsem, kar ta prelepi čas spremlja. Potem pa še
tržnica, na kateri je bilo mogoče kupovati jesenske dobrote,
smešne buče, strašila in - kdo bi še našteval vse razkošje
jesenske zabave, ki so jo v teh dneh doživljali naši najmlajši
občani v vzgojno varstvenih organizacijah.
M. A.
MLADI, BESEDA JE VAŠA!
V soboto se bo v Novem mestu pričelo
največje srečanje slovenske mladine,
11. kongres Zveze socialistične mladine
Slovenije.
Mladinska organizacija se bo od jutri
pa do nedelje spoprijemala s problemi
mladih prav v tistih točkah, ki mlade
najbolj žuljijo: s problemom zaposlova-
nja, s stanovanjsko problematiko, z uva-
janjem reforme v izobraževanju, saj da-
jejo prav tem problemom ključne usme-
ritve kongresa največ poudarka. Jasno
je tudi, da bo morala slovenska mladin-
ska organizacija v prihodnjem obdobju
nameniti še več pozornosti mladim
kmetijcem, kar posebej izpostavlja
predlog glavnih usmeritev kongresa.
»Spoznanje in razumevanje družbene-
ga položaja mlade generacije pomeni za
našo organizacijo nujen pogoj za vklju-
čevanje mlade generacije v politični si-
stem socialističnega samoupravljanja in
izbojevanje njenega enakopravnega
družbenoekonomskega položaja. Vse to
pa ianko doseže le množična, frontna,
samostojna in revolucionarna organiza-
cija mladih ljudi, v kateri bodo veljali
interesi množic članstva, ne pa peščice
aktivistov, kjer bo veljala odprtost in
argumentiranost, ne pa zakulisje in poli-
tična zaslomba, kjer bomo spoštovali
odločnost ne pa oportunizem, kjer se
bodo uveljavljali raznovrstni interesi
mladih ljudi, ne pa vsiljena monolitnost
in nedemokratičnost, skratka v samo-
stojni in revolucionarni mladinski orga-
nizaciji« (iz predloga osnove program-
skih usmeritev XI. kongresa ZSMS).
Tako je zapisano v kongresnem gradi-
vu. Mladi delegati, predstavniki svoje
generacije iz slovenskih mest, krajevnih
skupnosti, združenega dela, društev in
družbenih organizacij imajo prav sedaj
vso možnost spregovoriti o razkoraku
med teorijo in družbeno prakso, ki je
značilen tudi za slovensko mladinsko
organizacijo.
MARJELA AGREZ
VARČEVALNI
UKREPI
ODMEVAJO
V razmišljanjih in pogovo-
rih našega običajnega vsak-
dana so že nekaj časa prisot-
ni zadnji ukrepi, ki jih je
sprejela zvezna skupščina in
po njenem pooblastilu zvez-
ni izvršni svet. Gre za prvi
sveženj ukrepov, ki s svojo
vsebino in posledičnostjo v
bistvu ne presenečajo. Lah-
ko rečemo, da izredni ukrepi
dežujejo vsak dan in skoraj
vsi po vrsti podrobneje ure-
jajo posamezna področja. V
celoti so naravnani na varče-
vanje, omejevanje porabe in
potrošnje, racionalno troše-
nje deviz, omejevanje poto-
vanj v tujino, ki so mnogo-
krat razvrednotila našo mo-
ralo in domači dinar, manj
konkretnega lahko danes že
zapišemo o tistih ukrepih, ki
so naravnani predvsem na
odpravljanje vzrokov, ki so
nas pripeljali v današnjo ne-
zavidljivo stanje na področju
energetike in neugodno de-
vizno bilanco države.
Se vedno ni vse jasno, ka-
ko bomo organizirali in
preuredili združeno delo, da
bo izvozno uspešnejše in
učinkovitejše, da bomo izvoz
povezali z večjo produktiv-
nostjo in delovno moralo, da
bomo izvozno usmerjene de-
lovne organizacije bolj spod-
bujali in podobno.
Kljub vsemu smo zbrali
nekaj odmevov, ki smo jih
strnili na 7. strani današnje
številke NT.
MITJA UMNIK
CELJE
VODA JE BOLJŠA
Voda je bakteriološko neoporečna
Pitna voda v Celju se počasi boljša, k
čemer je pripomoglo tudi čiščenje mu-
lja iz obeh (A in B) zbirnih vodnjakov,
ki se je leta in leta nabiral iz vodnjakov
E in F v Medlogu. Voda je bila ves čas
bakteriološko neoporečna, poslabšale
pa so se njena higiensko-kemične last-
nosti, zaradi prisotnosti manganovih
in železovih oksidov. Od kod prisot-
nost teh snovi v vodnjakih E in F in
kako preprečiti nadaljne onesnaževa-
nje vode, pa je vprašanje, ki ga bodo
celjski komunalci skušali rešiti z
ustreznimi strokovnimi službami.
To so med drugim povedali na ti-
skovni konferenci, ki jo je o tej proble-
matiki s predstavniki Vodovoda in
Centra za socialno medicino in higije-
no organizirala OK SZDL. Čeprav so
več kot teden dni delavci komunale
pospešeno čistili vodno omrežje, se še
lahko zgodi, da pride do onesnažene
vode v t. im. mrtvih rokavih. Večjo ne-
varnost predstavlja tudi občasno iz-
klapljanje električnega toka, kot je to
bilo v mesecu septembru, ko elektro
ni obvestil komunale o odklopu in ta
ni mogla pravočasno preprečiti večje-
ga prodora mulja v vodovodne cevi.
Po mnenju predstavnikov Vodovoda
so v zadnjem času veliko naredili za
boljšo preskrbo mesta s pitno vodo.
Vsi ti problemi dokončno ne bodo re-
šeni, dokler se ne zgradi nova vodarna
iz sredstev 3. občinskega samopri-
spevka. K izboljšanju vodnih virov na
območju Levca pa naj bi pripomogla
zaščita vodnega pasu z žalskim in celj-
skim občinskim odlokom ter ureditev
levške kanalizacije kot tudi kmetijske-
ga režima na tem območju.
VODA NI VZROK EPIDEMIJI
V pogovoru z novinarji je Vladimir
Mayer, direktor centra za socialno me-
dicino in higieno v Celju, predstavil
letošnje stanje epidemij z grižo. Teh je
bilo do sedaj 11, medtem ko je prejšnja
leta v celem letu bilo največ pet epide-
mij. Na srečo nobena ni imela širših
razsežnosti. Šlo je za družinske epide-
mije. Kljub temu je zaskrbljujoč poda-
tek, da se je higiena v gostinskih obra-
tih, objektih družbene prehrane in sla-
ščičarnah na celjskem poslabšala gle-
de na lansko leto. Poleg objektivnih
vzrokov, pomanjkanja nekaterih živil-
skih artiklov, slabše kakovosti primar-
nih živil, pomanjkanje dezinfekcijskih
pripomočkov, stanju botruje tudi po-
mankljiva higiena osebja, ki pripravlja
hrano v teh objektih. Vse to, če ne
bomo dovolj previdni, lahko pripelje
do nevarnih okužb in epidemij širših
razsežnosti. Zanimiv je podatek, da
ena sama epidemija stroškovno odte-
hta dve do trikratno letno dezinfekcijo
vseh obratov družbene prehrane v ob-
čini.
WE
Brisi, odvzeti na delovnih površinah
v času do 15. septembra letos, kažejo
naslednje stanje. V gostinskih obra-
tih je bilo 50 odstotkov vzorcev opo-
rečnih, v obratih družbene prehrane
46 % in v slaščičarnah 54%, oporeč-
nih vzorcev.
DOBRA LETINA
Zaradi slabega vremena
so z obiranjem jabolk na
Mirosanu končali v torek.
Kot pravijo, so letos natr-
gali okrog 2700 ton jabolk.
Do sedaj so trgovskim in
sindikalnim organizacijam
ter v drobni prodaji prodali
več kot 700 ton jabolk, in-
dustriji 300 ton, v hladilni-
co jih bodo uskladiščili 800
ton, blizu 200 ton pa jih
imajo še za prodajo. Med
ukrepi, ki so jih začrtali, je
tudi znižanje cene, tako da
kilogram jabolk sedaj sta-
ne od 12 do 13 din. Največ
jabolk pa prodajo na ob-
močje Kopra, Opatije in
Nove Gorice.
T. TAVČAR
POZIV CELJSKE ZK
DOVOLJ JE JE OCEN
Razmere terjajo akcijo in odgovornost
Ukrepe, ki so bili sprejeti,
je treba izpeljati. Odstopanj
ne sme biti, prav tako pa tudi
ne izjem. Komunisti so po-
klicani, da z osebnim zgle-
dom dajejo ton ravnanju in
obnašanju in da z enotno ak-
cijo in polno odgovornostjo
uresničujejo zahtevne stabi-
lizacijske naloge.
To je bil le del misli, ki so
jih izrekli celjski komunisti
na zadnji seji Občinske kon-
ference ZKS, ko so razprav-
ljali o trenutni politični si-
tuaciji. Glavnino razprave so
namenih nalogam, ki morajo
prežemati zvezo komunistov
pri oblikovanju gospodar-
skih načrtov v prihodnjem
letu. Ob tem velja poudariti,
da so razprave terjale predv-
sem odgovornost komuni-
stov za izpeljavo zastavljenih
nalog, hkrati pa so tudi pozi-
vale, naj se ocene o uresniče-
vanju stabilizacijskih nalog
končno sprevržejo v akcijo.
To pa pomeni, da bi morah
komunisti sprejeti konkre-
ten dogovor o tem, kako
sprejete naloge tudi uresni-
čiti.
Sicer pa je bil odziv osnov-
nih organizacij na gradivo o
idejnopolitičnih izhodiščih
za pripravo gospodarskih
načrtov zelo velik. Pripomb
nanj je bilo mnogo, predv-
sem pa so komunisti v njih
terjali, da bi bilo treba sank-
cionirati kršilce dogovora o
delitvi sredstev za osebne
dohodke in oblikovati jasne
pogoje gospodarjenja v pri-
hodnjem letu. Sicer pa pri-
pomb na predlagane sklepe
omenjenega gradiva iz
osnovnih organizacij ni bilo.
Na konferenci pa so se ko-
munisti zavzeli za predlog,
da je treba v celjski občini
poenotiti pristop pri obliko-
vanju sprememb srednjeroč-
nih planov.
DS
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
ŽALEC
VARSTVO ZA VODO
V Levcu bomo uredili varstvene pasove
Talnica na območju Medloga in Lev-
ca napaja celjski vodovod in okoli
osemdeset odstotkov prebivalcev me-
sta Celje se oskrbuje s pitno vodo iz
črpališča v Medlogu. Gre za dragocene
količine pitne vode, žal pa se kakovost
le te vedno bolj slabša. Še zlasti po
letu 1975. Vzroke za to je treba iskati v
povečanem onesnaževanju okolja in
še zlasti talnice, predvsem zaradi neu-
rejenega odvodnjavanja odpadnih vo-
da in fekalij ter povečanja uporabe ke-
mičnih in drugih sredstev, ki škoduje-
jo talnici. Da bi se stanje izboljšalo, bo
potrebnih več ukrepov in dosledno
izvajanje odloka o varstvenih pasovih
virov pitne vode v Levcu. Osnutek te-
ga odloka so že obravnavali na seji
izvršnega sveta žalske občinske skup-
ščine, na eni izmed prihodnjih sej pa
ga bosta sprejela tudi zbora združene-
ga dela in krajevnih skupnostih žalske
občinske skupščine.
Pri tem gre za ožji in varstveni pas,
ki sta natanko opredeljena. Ožji var-
stveni pas je namenjen varstvu toka
podtalnice in bo moral biti označen z
vidnimi opozorilnimi znaki. V tem pa-
su bo prepovedana gradnja novih sta-
novanjskih in gospodarskih objektov,
uporaba gnojevke in gnojnice jeseni in
pozimi, ter gradnja novih cest, z izje-
mo dovoznih. Dovoljena bo obnova
stanovanjskih in gospodarskih objek-
tov, gradnja trgovskih objektov po za-
zidalnem načrtu za Leveč in druge
stvari, ki ne bodo škodovale talnici.
Širši varstveni pas je področje, v kate-
rem bo prepovedana gradnja greznic
in ponikalnic, puščanje in premikanje
fekalne vode in padavinske vode z as-
faltnih cest, gradnja čistilnih naprav,
naftovoda in avtocest. Prepovedan bo
tranzitni promet z nafto, uporaba gno-
jevke in gnojnic, kadar bo zemlja za-
mrznjena, odpiranje in izkoriščanje
gramoznic, odvažanje zemlje ter odla-
ganje odpadkov. V tem pasu bo dovo-
ljena novogradnja objektov po zazidal-
nem načrtu, nadomestna gradnja,
adaptacije, gradnja kanalizacijskega
omrežja in izvedba kanalizacijskih
priključkov. Natančni pogoji za upora-
bo tega prostora, pa so, kot smo že
zapisali, opredeljeni v odloku, ki naj bi
ga kmalu sprejeli. JANEZ VEDENIK
BO ŠEL KORTING
NA BOBEN?
Mit nekdaj uspešnega Go-
renja je začel propadati z
nakupom Kortinga. S to po-
slovno potezo naj bi sociali-
stični gospodarski sistem
dokazal, da je sposoben
konkurirati visokorazvite-
mu kapitalističnemu siste-
mu. Vendar številke o po-
slovanju Kortinga povedo
svoje. V manj kot štirih le-
tih je Korting ustvaril 114
mio DM izgube, tem pa je
treba prišteti še 26 mio DM,
načrtovanih do konca letoš-
njega leta. Pri tem v zad-
njem času beleži izgube tu-
di TGO. Lani so znašale do-
toiače izgube 330 mio, nega-
tiven trend pa se nadaljuje
tudi letos.
Mirko Vraničar, predse-
dnik poslovodnega odbora
Gorenja ocenjuje, da bo
Korting že naslednje leto
dosegel pozitivno nulo, oz.
46.000 DM dobička, če bodo
uspešno zaključili razgovo-
re o kooperaciji z nekateri-
mi zahodnonemškimi to-
varnami. Zato ni treba, da
bi šel Korting v stečaj.
To so zelo optimistične
prognoze glede na trenutno
stanje Kortinga, ugotavlja
a vtor članka Braco Za v mi k
ter podaja kratek historiat
tovarne, kjer se je takoj po
nakupu število zaposlenih
povečalo na 1400 in so se v
kratkem obdobju zamenja-
le tri vodilne ekipe. Prvi di-
rektor Kortinga se še ni
vrnil v domovino - v Nem-
čiji uspešno vodi nek priva-
ten posel. Letos je Korting
dosegel kritično točko lik-
vidnosti in prezadolženosti,
tako da mu preti stečaj po
kratkem postopku, v koli-
kor ne bo kdo interveniral,
predvsem Gorenje.
Poleg tega so bile Kortin-
gove kapacitete letos izko-
riščene samo 50%. Iste pro-
bleme imajo tudi druge Go-
renjeve filiale v tujini, ki so
poslovno precej škodile
Kortingu, posredno pa tudi
Gorenju. Največja katastro-
fa je bil Kortingov posel v
Argentini, kjer je tovarna
izgubila 6,8 mio mark.
Normalno bi bilo, da za
vse to nekdo odgovarja. Ne-
kateri vodilni iz Kortinga
so bili moralno kaznovani,
na zahtevo DPO Gorenje.
Stvar pa je šla tudi naprej.
Kot je izjavil načelnik SNZ
Celja, se za dosje Gorenja še
zbirajo podatki, tako da ni
mogoče na nikogar pokaza-
ti s prstom, pa čeprav je do-
volj (utemeljenih) sumov.
DANAS
SKUPŠČINE SIS
MANJ STANOVANJ
Močno skrčeni srednjeročni piani SIS
Prejšnji teden so v Celju
zasedale skupščine SIS ma-
terialne proizvodnje ob raz-
pravah o spremembah in do-
polnitvah temeljev srednje-
ročnih planov.
Število najemnih stano-
vanj v družbeno usmerjeni
blokovni gradnji se bo
zmanjšalo s 1800 na 1500.
Stanovanjska skupnost je
opredelila v tem dokumentu
tudi večkrat izražen interes,
da se preko zadružne grad-
nje gradijo stanovanja v blo-
kovni oziroma večstanovanj-
ski gradnji, enodružinska
gradnja v okviru zadruge pa
naj se dosledno usmerja v
komplekse v okviru zazidal-
nih načrtov. V večji meri bo
potrebno podpirati gradnjo
etažnih stanovanj in zadruž-
no gradnjo v blokih. Del no-
vih stanovanj bo možno pri-
dobiti z ureditvijo podstrešij
v obstoječih objektih.
V okviru sprememb plana
en6te za urejanje stavbnih
zemljišč občinske komunal-
ne skupnosti je predvideno,
da se obseg urejanja stavb-
nih zemljišč zmanjša za 20%,
odkup objektov za dolgoroč-
ne potrebe pa za polovico.
V spremembah plana ob-
činske komunalne skupno-
sti predvidevajo med dru-
gim, da se zmanjša obseg na-
ložb v razvoj komunalne de-
javnosti individualne pora-
be. Te se bodo zmanjšale pri
oskrbi s pitno vodo, s pli-
nom, pri odvajanju in čišče-
nju odpadnih voda ter nalož-
be za ureditev mestnega po-
kopališča, ki pa se bodo del-
no zamaknile še v naslednje
srednjeročno obdobje.
VVE
OSEBNI ZGLEDI VLEČEJO
Ukrepi, ki so bili sprejeti na zasedanju zvezne skup-
ščine, so bili pri večini naših ljudi sprejeti z olajšanjem
in - za razliko od nekaterih poprejšnjih - celo z odobra-
vanjem. Končno je bil namreč sprejet paket konkret-
nih in daljnovidno zasnovanih ukrepov, ki naj bi
družbo in gospodarstvo odločneje potisnili v tire stabi-
lizacije in varčevanja.
A čeravno je osnovni smisel sprejetih ukrepov v
pospeševanju izvoza, zagotavljanju proizvodnje in
zmanjševanju plačilnobilančnega deficita Jugoslavije,
pa ne gre podcenjevati tudi njihovih varčevalnih ci-
ljev. Še več. Prav v tistih točkah besedila ukrepov, ki
pozivajo k vsesplošnemu varčevanju, je treba iskati
novo vsebino ravnanja in obnašanja, ki mora postati v
naslednjih letih moto življenja vseh državljanov.
In že sedaj, le nekaj dni po sprejetju ukrepov v
zvezni skupščini, je mogoče reči marsikaj o odzivih
nanje. Predvsem pa to, da ljudje večinoma razumejo
razmere, v katerih je Jugoslavija in da so pripravljeni
zavestno slediti in uresničevati tudi tiste ukrepe, ki kar
precej spodjedajo njihov osebni standard. A pod enim
pogojem: če bo varčevanje postalo način obnašanja in
ravnanja vseh, ne le nekaterih državljanov! To pa dru-
gače pomeni, da ne bo smelo biti izjem, ki bodo dobi-
vale 60 namesto 40 litrov benzina v avtomobilski tank,
da bo treba stopiti na prste nekaterim posameznikom,
ki s službenimi vozili razvažajo otroke v vrtec, da bo
treba končno narediti red tudi v oskrbi in preprečiti,
da bodo nekateri stalno založeni s pralnimi praški,
kavo in mesom iz osnovne preskrbovalne mreže, drugi
pa bodo prišli do pulta: »Zal prepozno«.
Skratka, razmere, kakršne so, bodo še izostrile že
tako kritično oko javnosti. Ta pa seveda ne bo prizana-
šala nikomur, ki bo kršil vsesplošen dogovor o varče-
vanju in stabilizacijskem obnašanju. Posebej pa bo
kritika letela na komuniste, na funkcionarje in številne
vodilne in vodstvene delavce, ki bi morali biti že zaradi
položaja, ki ga zasedajo in zaradi članstva v zvezi ko-
munistov v prvih vrstah bitke za stabilizacijo.
Osebni zgled bo torej v zdajšnjih razmerah dobil še
večji pomen. Pa ne samo zaradi dejstva, da osebni
zgledi vlečejo, kot pravi ljudsko reklo. Tudi zato, ker je
od osebnega zgleda najodgovornejših ljudi, posebej pa
kunistov odvisno, v kolikšni meri bomo spremenili
svoje razsipniške navade in se kot delavci v tovarnah
in ustanovah, kot občani v krajevnih skupnostih in kot
posamezniki v krogu svojih družin, pridružili gibanju
za stabilizacijo.
^_DAMJANA STAMEJČIČ
BOJAN
PRAŠNIKAR
Sredi nogometnega vrveža
smo zmotili Bojana Prašni-
karja, profesorja telesne
vzgoje na RŠC v T. Velenju,
sicer pa doma iz Šmartnega
ob Paki. Najbolje ga poznajo
ljubitelji dobrega nogometa,
to pa je tudi tista stvar, ki ji
Bojan posveča večji del svo-
jega življenja.
Resneje je začel igrati no-
gomet z 12 leti, ko je njegov
brat v Smartnem organiziral
mladinsko ekipo, v kateri je
bil sprva le Številka Vendar
je že s 16. leti prvič zaigral za
člansko vrsto, ki se je 1. 1973
prebila v SNL. Takrat Bojan
pol sezone ni igral zaradi po-
škodbe, a se je po okrevanju
uspešno vrnil na igrišče.
Po osnovni šoli je šolanje
nadaljeval na celjski gimnazi-
ji, takratni mentor ŠŠD Ka-
juh prof. Slavko Kokot pa ga
je navdušil za študij na
VŠTK. V 4. letniku VŠTK je
za Bojana pokazala interes
ljubljanska Olimpija. Bojan
se je odločil za študij, ki mu
je ob koncu šolanja prinesel
naziv: diplomirani nogomet-
ni trener.
Med poškodbo ni treniral,
ampak se je zaposlil na OŠ
Bratov Letonje v Smartnem.
Ukvarjal se je tudi z rokome-
tom kot trener ženske ekipe
in pionirjev. Po končanem
študiju se je zaposlil na
ZTKO v T. Velenju, vendar
ga je administracija pregnala
v prakso, kajti, kot sam pravi:
»Delo z mladimi je bila moja
želja, moj študijski cilj.«
Po prihodu iz JLA, leta
1979, je prevzel mesto pred-
sednika strokovnega sveta
NK Šmartno. V tej vlogi pa je
uspešno združil igralske in
trenerske sposobnosti.
Novo zaposlitev je našel na
celjski gimnaziji, kjer je bil 3
leta tudi dober mentor ŠŠD
Kajuh. V letu 1975/76je prvič
postal najboljši strelec SNL,
ta uspeh pa mu je uspelo po-
noviti vsa naslednja leta do
letošnjega. Zaigral je tudi v
amaterski reprezentanci Slo-
venije. Njegovo moštvo je
največji uspeh doseglo v se-
zoni 1980/81, ko so v SNL
osvojili 1. mesto, zaradi ob-
jektivnih težav pa so se odpo-
vedali igranju v II. ZNL. In
kako dolgo bo Bojan še igral?
Pravi, da dokler mlajši ne bo-
do boljši od njega. Ob koncu
igralske kariere pa se želi po-
svetiti samo trenerskemu
delu.
S šol. L 1982/83je Bojan za
pustil celjsko gimnazijo. Pra-
vi, da mu je žal, vendar je bila
oddaljenost delovnega mesta
od doma odločilna. Dijaki po-
grešajo svojega profesorja.
Ne pogrešajo ga samo kot
profesorja ali mentorja ŠŠD
Kajuh. Pogrešajo predvsem
svojega prijatelja, ki je vedno
in vsakomur znal svetovati
ali mu pomagati.
MATEJA ZALOŽNIK
Z ZASEDANJA SKUPŠČINE OBČINE CELJE
SMERNICE SPREMEMB
Osnutek sprememb srednjeročnega plana ni usklajen
Delegati zborov celjske
občinske skupščine so pod-
prli osnutek dogovora o
spremembah in dopolnitvah
dogovora o temeljih plana
občine za to srednjeročno
obdobje.
Ocena srednjeročnega do-
kumenta izhaja iz dejanskih
gibanj industrijske proi-
zvodnje, družbenega proi-
zvoda, izvozne in uvozne de-
javnosti ter zaposlovanja v
letih 1981 in v prvem polletju
tega leta, kjer nismo dosegli
planiranih rezultatov.
Bistvene spremembe so na
področju ekonomskih odno-
sov s tujino, ki ga pogojujejo
spremenjene obveznosti čla-
nic SISEOTA ter spremenje-
ni tečaj dolarja. Stopnja rasti
izvoza je opredeljena s 6,8%,
uvoz pa z 0,4% rasti. Konver-
tibilni izvoz naj bi se povečal
za 10%, uvoz pa le za 2 od-
stotka. Pokrivanje izvoza z
uvozom naj bi doseglo stop-
njo 92%. Izpostavljena je tu-
di zahteva, da banke v svojih
dokumentih dajo večjo pod-
poro financiranju izvoza.
Na področju zaposlovanja
je planirana nižja stopnja za-
poslovanja od 1,5% na 0,8%.
Nekatere naložbe s področja
trgovine in turizma se zama-
knejo v naslednje srednje-
ročno obdobje ali celo opu-
ščajo. Zmanjšal se bo tudi
obseg gradnje družbenih sta-
novanj s 1800 na 1500 in
spremenila njihova struktu-
ra. Na novo so v plan vklju-
čeni objekti, ki bodo izgraje-
ni v sklopu realizacije refe-
rendumskega programa.
Delegati zbora združenega
dela so bili zaskrbljeni glede
stopnje zaposlovanja in so
predložili, da bi še enkrat
preverili investicije, zlasti
izvozno usmerjene, s kateri-
mi bi se po eni strani lahko
povečalo število zaposlenih
po drugi pa bi gospodarno
obrnili in združili sredstva
akumulacije. V končni izde-
lavi plana naj bo točno opre-
deljena tudi struktura ka-
drovskih potreb. Delegatka
iz Etola v Skofji vasi je pou-
darila nujnost izgradnje sa-
mopostrežne trgovine v
Škofji vasi, ki bi oskrbovala
preko 2400 občanov in delav-
cev. Delegat iz Cinkarne je
opozoril, da ta ne bo dosegla
planiranega izvoza, ker je le
ta vezan na nove investicije,
ki so še v pripravi.
Osnutek tega dokumenta
še ni usklajen s temeljnimi
nosilci planiranja v DO, SIS
in KS. Zato je pričakovati,
da bo prišlo do sprememb v
predlogu kot tudi v končno
izdelanem dogovoru, ki pa je
nenazadnje odvisen tudi od
ocene smernic razvoja na re-
publiški in zvezni ravni.
VVE
ŠENTJUR
OKLEŠČENI PLANI
Prioritete namenjajo kmetijstvu
Čvrsto in racionalno so se
v šentjurski občini lotili kr-
čenja srednjeročnih planov.
Zato pa bodo področju kme-
tijstva namenili kar največ
pozornosti. Tu gre izpostavi-
ti večje tržne viške hrane,
pridobivanje novih kmetij-
skih površin, kakor na pri-
mer v drameljski dolini, kjer
ta dela končujejo. Nič manj
ne bodo pomembne mini
melioracije na Kozjanskem,
pa tudi na področju voglajn-
ske doline, ki jih bo zajel
spremenjen srednjeročni
plan. Vodilo sprememb pla-
nov je torej usmerjeno v bit-
ko za hrano. Spremembe pa
posegajo seveda tudi na po-
dročje industrije, pri čemer
bodo skušali speljati vse pla-
nirane investicije, s tem da
so vanje vključili tudi hitrej-
ši razvoj sedanje pogodbene
organizacije Orodje-oprema.
Sicer bodo na področju
družbenih dejavnosti, tako
otroškega varstva kot šol-
stva, morali plane odložiti-
Med njimi je tudi gradnja
vrtca v Šentjurju, odmika se
gradnja prizidka pri osnovni
šoli v Gorici pri Slivnici-
Kljub vsemu pa se je, kar je
razveseljivo, pričela gradnja
dijaškega doma v okviru
Kmetijskega izobraževalne-
ga centra v Šentjurju.
Osnova za spremembo
srednjeročnih planov je po-
stavljena tako, da ne bodo
prizadeta tista področja, ki
že tako ali tako stopicajo na
mestu, ali pa se prepočasi ra-
zvijajo. Tako področje so ko-
munalne dejavnosti in še ne-
katere druge, ki so okleščene
že po sami osnovi. Planirajo
pa, da bi vse objekte in osta-
lo obdržali in pripravili z3
naslednje srednjeročno ob-
dobje.
MATEJA PODJEP
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
--N
MESEC
POŽARNE
VARNOSTI
Čeprav so gasilci aktiv-
ni vse leto, pa je njihova
aktivnost še toliko večja v
oktobru, ki je mesec po-
žarne varnosti. Aktivnost
je povečana v letošnjem
letu tudi zato, ker je prav
požarna varnost poleg
prometne na prvem me-
stu v delovnem programu
tradicionalne akcije
NNNP 82. Osrednja prire-
ditev za celjsko občino bo
v soboto, 23. oktobra ob
15. uri na Lipi v Štorah,
kjer bodo izvedli taktično
vajo v organizaciji štaba
operative Občinske gasil-
ske zveze. V petek, 29. ok-
tobra pa pripravljajo zani-
mivo rutinsko verižno va-
jo na relaciji Savinja-Mi-
klavžki hrib. Gre za pri-
kaz sposobnosti gasilskih
enot, v kako kratkem ča-
su lahko »potegnejo« s
sodobno gasilsko opremo
vodo na Miklavžki hrib v
primeru požara.
Že jutri, v petek, 22. ok-
tobra, pa bo od 8. do 17.
ure razstava sodobne ga-
silske tehnike na Trgu V.
kongresa, ki je namenje-
na SLO in DS, šolam, de-
lovnim ljudem in obča-
nom. Prihodnji teden, v
četrtek, 28. oktobra, pa
pripravlja Koordinacijski
odbor za SLO in DS pri
Občinski konferenci
SZDL Celje problemsko
konferenco o vzrokih in
požarno varnostni pre-
ventivi, kjer bo imel uvo-
dni referat Tone Sentoč-
nik (načelnik operative
Republiške gasilske zve-
ze, sicer pa sekretar SIS
za požarno varnost obči-
ne Celje). T. VRABL^
PRAZNIK OBČINE SLOVENSKE KONJICE
V BEZINI NOV DOM
Ob tem še ceste, strelišče, učilnice, gospodarski objekti
Dom krajanov Bezine je
zadnja pridobitev, ki so jo le-
tos v okviru prireditev ob
prazniku občine Slovenske
Konjice, 12. oktobra, izročili
namenu. V dobrem tednu
dni so odprli poleg nekaj ki-
lometrov asfaltiranih in ma-
kadamske ceste še avtomat-
sko strelišče za zračno orožje
v Domu teritorialnih enot v
Slovenskih Konjicah, spe-
cializirane učilnice srednje
šole kovinske usmeritve v
Zrečah, dokončani so bili
novozgrajeni delovni in skla-
diščni prostori Pekarne-sla-
ščičarne Rogla v Slovenskih
Konjicah, v soboto popoldan
pa so odprli večnamenski
dom krajanov Bezine.
Z novim domom se je pri-
zadevnim krajanom uresni-
čila dolgoletna želja in potre-
ba. Kot je na prisrčni slove-
snosti poudaril podpredse-
dnik krajevne organizacije
SZDL Milan Primočič, so
dom zgradili z velikimi na-
pori, z denarjem in delom
krajanov, pri tem pa so se
srečevali tudi z nerazumeva-
njem posameznikov, pa tudi
podporo občine so dobili še-
le v zadnjem času. Ko se ta-
ko ozirajo v obdobje seda-
njega samoprispevka v obči-
ni. ki se izteka, ugotavljajo,
da so uspehi vidni, potrebe
pa še ne potešene, zato ver-
jetno odločitev na novem-
berskem referendumu v Be-
zini ne bo težka.
Ob otvoritvi so podelili
priznanja najzaslužnejšim
krajanom, med katerimi iz-
stopa predsednik krajevne
skupnosti Franc Rečnik, po-
leg njega pa še Jože Petrič,
Franc Skorjanc, Anton Mu-
horko in Osnovna organiza-
cija ZSMS Bezina. Istoča-
sno so podelili priznanja po-
žrtvovalnim krajanom, ki
so neutrudno pomagali pri
izgradnji doma, dobili so jih
Janez Kolar, Drago Pole-
nek. Roman Napotnik, An-
ton Rožanc, Dušan Videč-
nik, Ivan Videčnik, Kari
Brusel, Anton Sojč, Stanko
Sevšek, Edi Stopar, Janez
Videčnik ml., Avgust Reč-
nik, Gabriel Zorko, Slavko
Kračun, Anton Škorjanc in
Marjan Škorjanc.
Svoj delež k uspešni prire-
ditvi so s kulturnim progra-
mom prispevali člani osnov-
ne mladinske organizacije v
Bezini z recitalom, učenci
osnovne šole Edvarda Kar-
delja iz Slovenskih Konjic s
predstavitvijo zgodovine
Barbare in lutkovno predsta-
vo, učenci osnovne šole Du-
šana Jereba iz Slovenskih
Konjic pa s pesmijo.
MBP
Ob otvoritvi večnamenskega doma so se zbrali številni
krajani Bezine.	Foto: Mladen Romih
KATER! DOM ZA
OSTARELE?
Splošne socialne zavode, s tem pa tudi domove za
ostarele bo treba v osnutku zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih končno
opredeliti kot stanovanja posebne vrste. Sedanje bese-
dilo zakona namreč zastavlja vprašanje, kje bo imel
starostnik stanovanjsko pravico? V domu za ostarele,
ki je socialna ustanova, je namreč zaenkrat še ne more
imeti. V svojem prejšnjem stanovanju, ki se mu nika-
kor noče odpovedati, pa po nekaj letih bivanja v domu
pravico izgubi.
Skupnost socialnega varstva Slovenije je predlagala,
naj vprašanje opredelitve domov za ostarele občane
uredi družbeni dogovor. Ta bi moral opredeliti pojem
stanovanj posebne vrste in določiti pogoje, kijih moraj
izpolnjevati prostori v domovih za ostarele občane, da
bi jih bilo možno šteti za stanovanja posebne vrste.
Poleg tega bi moral. družbeni dogovor urediti tudi
način plačevanja lastne udeležbi, vzdrževanja, popra-
vila stanovanj in podobna vprašanja.
Čeprav je družbenopolitični zbor skupščine SR Slo-
venije letos sprejel stališče, da prostori v domovih za
ostarele NISO STANOVANJA, ker so del socialnih
ustanov, ki ljudem zagotavljajo socialno varnost, pa
govori v prid statusa teh domov in drugih socialnih
ustanov kot STANOVANJ POSEBNE VRSTE dej-
stvo, da 70 odstotkov denarja za gradnjo stanovanj v
domovih za upokojence zagotovijo sami upokojenci in
da se kar 95 odstotkov varovancev domov za ostarele
odloči v njih ostati do konca svojih dni. Pri tem pa ne
gre zanemariti še dejstva, koliko stanovanj, ki so danes
prazna, ker v njih ostareli ne bivajo, a se jim zaradi te
negotovosti ne odpovedo, bi se sprostilo ob tem.
ZDENKA STOPAR
OBISKI V CELJSKIH KS
ŠE SLABO OBVEŠČANJE
s
Slabo materialno stanje odraz slabega političnega dela
Razgovori občinskega po-
litičnega vodstva s predstav-
niki krajevnih skupnosti v
občini Celje se nadaljujejo.
Do sedaj so potekali pogovo-
ri v petnajstih krajevnih
skupnostih. Danes bodo po-
govori v krajevni skupnosti
Nova vas in Dečkovo nase-
lje.
»Vedno manj so plani kra-
jevnih skupnosti spisek že-
lja, temveč resničen odnos
potreb v okviru materialnih
možnosti kraja ob tem, da
imajo velik delež pri uresni-
čevanju sprejetih planov pri-
spevki krajanov v sredstvih
in prostovoljnem delu«, pra-
vi Drago Medved, predse-
dnik OK SZDL Celje, ko
ocenjuje potek aktivnosti
okoli sprememb planov v
KS. ki so na dnevnih redih
krajevnih skupščin.
Na SZDL nadalje ocenju-
jejo, da se v KS daje večji
poudarek delegatskemu si-
stemu, ker vedno bolj spoz-
navajo, da je delo delegatov
tista prava pot, po kateri pro-
blem krajanov najde mesto
na skupščinah SIS in v ob-
činski skupščini. Uspešnost
dela v krajevni skupnosti pa
je odvisna predvsem od poli-
tičnega in samoupravnega
vodstva KS, njihove medse-
bojne povezanosti, koordi-
nacije dela in sposobnosti
pritegniti krajana k skupnim
akcijam. Ponekod, vendar
vedno manj, še obstajajo po-
samezniki, v vodstvu KS, ki
osebna nesoglasja prenašajo
na delo v KS in so zato rezul-
tati tu slabši kot bi bili, če bi
teh privatizacij ne bilo.
K splošni oceni dela v kra-
jevni skupnosti gre tudi to,
da ponekod še niso izrabili
vseh možnih metod dela, v
okviru krajevne organizacije
SZDL, ki bi omogočile večjo
učinkovitost pri reševanju
konkretnih problemov in s
tem večjo angažiranost obča-
nov. Na to vpliva tudi neza-
dostno razvit informacijski
sistem, ki se ponavadi ustavi
pri krajevnih biltenih, ki izi-
dejo dva do tri krat letno, kar
pa je spričo široke palete de-
javnosti v KS, premalo.
Posebno pozornost delov-
na skupina OK SZDL in IS
občine namenja šoli za dele-
gate. Kaže, da so v KS za to
izobraževanje zelo zaintere-
sirani in na DU v Celju je že
izdelan program šole, ki bo
potekal v KS.
Ko bodo zaključeni razgo-
vori v vseh krajevnih skup-
nostih, bo opravljena analiza
predvsem z vidika rezultatov
(ne)povezanosti političnega
in samoupravnega delovanja
v KS. Že sedaj z gotovostjo
lahko trdimo, da je material-
ni položaj posameznih KS
odvisen od političnega delo-
vanja v tem okolju.
VVE
SIPOVI MLADINCI ZA KONGRES
Mladinci šempeterskega Sipa so v zadnjih
desetih letih opravili precej nalog. Njihovo
delo se kaže v najrazličnejših akcijah, poho-
dih, problemskih konferencah, kulturnem
delovanju, samoupravnem in delegatskem
življenju, v pripravah in udeležbi na MDA
Goričko, na delovni akciji v njihovem počit-
niškem domu na Cresu in še bi lahko našte-
vali. Zgradili so tudi avtobusni postaji v
Šempetru ter kolesarnico v njihovi delovni
organizaciji. Na problemski konferenci o
družbeno-ekonomskem položaju mladih so
poglobljeno spregovorili o stanovanjski pro-
blematiki, o otroškem varstvu ter izobraže-
vanju. Na problemski konferenci v oddelku
učencev v gospodarstvu so govorili o nači-
nih in kriterijih ocenjevanja, o vlogi učencev
v OO ZSMS, o delu družbenopolitičnih orga-
nizacij in samoupravnih organov ter o dru-
gem. Z raznimi prireditvami so počastili tudi
naše praznike. Izdali so svoje glasilo Mladi
kovinar. Temeljito so se pripravljali na 11.
kongres ZSMS v Novem mestu. Zadovoljni
so z razpravo o kongresnih dokumentih in z
njo so uspeli vzpodbuditi k razmišljanju tudi
precej takšnih mladincev, ki se doslej še
niso v zadostni meri vključili v mladinsko
organizacijo. Prostori Sipa bodo v času kon-
gresa olepšani s številnimi plakati, transpa-
renti in gesli. Tudi Sipovi mladinci precej
pričakujejo od kongresa slovenske mladine.
DARKO NARAGLAV
V	ŽALCU ZDRUŽITI SORODNO
GOSPODARSTVO!
Izvršni svet žalske občinske skupščine in komite za družbeno
planiranje in družbenoekonomski razvoj sta zadolžena za to, da
storita vse za združevanje sorodnih proizvodnih dejavnosti v občini.
Tako bi dosegli največjo izkoriščenost tehnoloških zmogljivosti ter
pravilno delitev posameznih faz proizvodnje. Tako bi bile tudi večje
možnosti za enoten nastop na jugoslovanskem trgu ter na zunanjih
tržiščih, še zlasti konvertibilnih.
JANEZ VEDENIK
ŠMARJE: PREMOGA MANJKA
V	občini Šmarje pri Jelšah ugotavljajo, da je oskrba s premogom
nezadostna in nezanesljiva, saj osnovna preskrbovalka premoga,
Mercatorjeva delovna organizacija Jelša, nima pogodbeno zagotov-
ljenih potrebnih količin premoga. V občini Šmarje pri Jelšah bi
potrebovali 7000 ton rjavega premoga in 9000 ton lignita, če bi hoteli
pokriti vse potrebe, a kljub dejstvu, da se Jelša še dogovarja z
dobavitelji, je vendarle vprašljivo, če bo uspela zagotoviti vse po-
trebne količine premoga. V šmarski občini pa so zaskrbljeni tudi
zaradi tega, ker dobavitelji zahtevajo sovlaganja v nove izkope pre-
moga. Zato iščejo rešitve, kako bi prišli do potrebnega denarja v te
namene. Predlagali so, da bi za premostitev težav priskočilo na
pomoč združeno delo, po zaključnih računih pa bi potrebna sredstva
za naložbe v nove izkope premoga izdvojili iz sredstev skupne po-
rabe v občini.
DS
CELJSKA RESOLUCIJA 1983
Kmalu se bodo začele programske konference za oblikovanje te-
meljnega družbenega plana občine - resolucije za leto 1983. Po-
dročja, ki jih bo resolucija zajela, izhajajo iz zastavljenih srednjeroč-
nih planov in dosedanjih rezultatov in tokov gospodarjenja. Naloge,
ki jim bomo v resoluciji prihodnje leto namenili še posebno skrb, pa
so že znane: izvoz, zaposlovanje, kadrovska in štipendijska politika,
vzgoja in izobraževanje, raziskovalno delo in inovacije, kmetijstvo in
preskrba ter informiranje. Morda še kaj, kar pa bodo pokazale raz-
prave na programskih konferencah.
VVE
Čas, ko Je orožje v glavnem utihnilo
Na Bližnjem vzhodu, točneje rečeno v
Libanonu so topovi utihnili, miragei ne
bombardirajo več, migi ne vzletajo s sir-
skih letališč. V tej raztrgani, razdejani
državi varujejo red na pol razrušenega
Bejruta ameriški marinci, italijanski
bersaljeri, francoski vojaki. Sovi liba-
nonski predsednik Amin Džemael se
mudi v ZDA, pogovarja se s predsedni-
kom Reaganom, skuša zagotoviti poli-
tično in še bolj finančno pomoč za obno-
vo države.
Zdaj - v nekoliko mirnejših časih - je
na dnevnem redu dvoje vprašanj: prvič,
kako doseči umik tujih čet iz Libanona,
in drugič, kaj storiti s Palestinci. Vpra-
šanji sta povezani, sprepleteni - in zelo
zapleteni.
V Libanonu je izraelska okupacijska
vojska. Pra v tako so tam še vedno sirske
čete. In borci Palestinske osvobodilne
organizacije. Za povrh še zmerom niso
likvidirali raznih krščanskih in musli-
manskih ne-državnih vojaških in pol vo-
jaških enot. Dalje: kot rečeno, navzoče
so enote treh zahodnih držav. In razen
njih so tam še zmerom sile Združenih
narodov.
Že sama številnost teh vojaških for-
macij kaže na mnogoterost interesov, ki
so prej različni in nasprotujoči si kot pa
podobni, dostopni za uskladitev. Liba-
nonski predsednik razumljivo zahteva
čimprejšnji umik vseh tujih čet iz drža-
ve, ki zaradi notranjih razprtij in zuna-
njih vojaških in siceršnjih intervencij že
dolgo vrsto let ne more biti suverena,
količkaj samostojna. Toda izraelska
stran ob zahtevah po umiku pri priči
postavi svojo zahtevo: najprej naj gredo
iz Libanona ven vsi drugi, potlej pojdejo
izraelski vojaki. Za zdaj nič ne kaže, da
bi jastrebi v izraelskem vodstvu bili pri-
pravljeni na kompromis. To pa seveda
hočeš nočeš prinaša s seboj nevarnosti
novih spopadov.
Drugo - pa ne po pomenu drugo -
vprašanje se suče okoli predloga predse-
dnika Reagana za rešitev bližnjevzho-
dne krize, v jedru katerega je zamisel o
nekakšni jordansko-palestinski federa-
ciji.
Drugače kot Palestinska osvobodilna
organizacija (PLO) in njeni za vezniki po
svetu Reaganov načrt ne predvideva sa-
mostojne palestinske države. Prav tako
ZDA slej ko prej ne priznavajo PLO kot
zakonitega in edinega predstavnika pa-
lestinskega ljudstva.
Reaganov načrt predvideva tudi delni
umik Izraela z zahodnega brega reke
Jordan, kar je bila še dodatna - ali po
celo poglavitna - spodbuda, da je izrael-
ska vlada takoj in odločno zavrnila Rea-
ganov načrt.
S tem se je pokazala tudi šansa za
PLO, da okrepi svojmednarodnopolitič-
ni položaj. Od tod v marsičem izzivalna
izjava predstavnika PLO: »Ce jeReagan
sposoben uresničiti svoj načrt, smo ga
pripravljeni podpreti.« Veliko vpraša-
nje je torej, kako premagati izraelsko
trmoglavo odklanjanje, ki je lahko še
bolj trmoglavo, ker so proizraelski krogi
v ZDA slej ko prej dovolj močni, da blo-
kirajo vsak de javnejši pritisk na izrael-
sko vlado.
Hkrati se je Washington znašel v do-
datni zadregi. V delegaciji arabske lige
na obisku v ZDA je tudi predstavnik
PLO. Washington PLO ne priznava. Ali
bo torej smel zastopnik PLO v Belo
hišo?
Že ta kratki in s tem nepopolni oris
dogajanja kaže, da se je govorica orožja
sicer začasno umaknila pred govorico
diplomacije, da pa ni nobenih jamstev,
da se orožje ne bi spet sorazmerno kma-
lu oglasilo.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
EMO - TEO ŠENTJUR
S POLNO PARO NAPREJ
Z znanjem na domači in tuji trg
Naprave za proizvodnjo toplotne energije so v proizvo-
dnem programu EMO že dolgo vrsto let. Prvi kotli za
centralno ogrevanje so bili razviti že leta 1934. Kot kurivo
je služil premog. Ti kotli so bili v proizvodnji štiri deset-
letja in so bili po kakovosti in funkcionalnosti na svetovni
ravni.
Uporaba tekočih in plinastih goriv je narekovala pospe-
šen razvoj ustreznih kotlov in opreme. Proizvodni pro-
gram se je razširil in zajel kotle za vse vrste goriv, od
klasičnih, kot so premog, olje in plin, do odpadkov, zlasti
lesnih. V EMO pa so razvili tudi zahtevnejše visokotlačne
kotle za proizvodnjo vroče vode in pare. Kakovostni pre-
mik vsekakor pomeni poslovno tehnično sodelovanje s
firmo Buderus-Omnical, ki teče že več let. Iz manjših enot
za centralno ogrevanje se je ponudba razširila na kom-
pletne energetske objekte, ki zagotavljajo potrebno ener-
gijo za toplifikacijo naselij, za tehnološke procese in za
pridobivanje električne energije.
Od začetka letošnjega juni-
ja je v Šentjurju v pogonu
nova Tovarna energetske
opreme EMO, ki se ji prav v
tem času odpirajo vrata na
domači in tuji trg, kljub te-
mu, da se 200 zaposlenih v
proizvodnji v delovni proces
šele dobro uvaja. Še več kot
100 delavcev bo potrebno, da
bo proizvodnja nemoteno
stekla, tako pač, kot so plani-
rali na samem začetku.
Kljub kadrovskim težavam v
neposredni proizvodnji bo-
do v TEO Šentjur še ta me-
sec prešli na dvoizmensko
delo.
Lastnemu znanju so v
EMO že od samega začetka
namenjali veliko pozornosti.
Tudi v Tovarni energetske
opreme Šentjur bodo poskr-
beli za izobraževanje pri njih
zaposlenih delavcev. Del ta-
kega programa, po katerem
si delavec pridobi interno
kvalifikacijo, že teče, toda v
kolektivu gre predvsem za
težnje, da oblike izobraževa-
nja zaposlenih ostanejo stal-
ne in da se znanje nenehno
dopolnjuje, saj prav v tem vi-
dijo hitrejši lastni razvoj.
EMO - TOZD Kotli je v
Sloveniji največji proizvaja-
lec energetske opreme. V
pretežni meri opremo izdelu-
jejo sami, delno pa jo izpo-
polnjujejo s programi drugih
proizvajalcev.
V času energetske krize se
tovarni odpirajo perspektive
za izdelavo kotlov na lesne
odpadke, ki so jih marsikje v
Sloveniji in pa tudi v drugih
republikah že montirali. Zla-
sti v Bosni in Hercegovini,
kjer je veliko industrije, kjer
ostajajo lesni odpadki, so ve-
liki kupci tovrstne energet-
ske opreme.
Za Slovenijo je značilno,
da je večina industrije zelo
stare in da mora zato nujno
prihajati tudi do menjave
energetske opreme, in tu se
spet uveljavlja EMO s svojim
programom. S svojo opremo
pa EMO - Tovarna energet-
ske opreme Šentjur, vse bolj
prodira tudi na tuje, zlasti v
Irak, posredno preko part-
nerjev pa tudi v druge dr-
žave.
Razvojna služba v novi to-
varni nenehno razmišlja o
novem, boljšem, ekonomič-
nejšem. Zato se tudi povezu-
je z ljubljansko in sarajevsko
strojno fakulteto, kjer druž-
no nastajajo novi izdelki, v
tem času na primer kotel za
izgorevanje v fluidiziranem
sloju in odpraševalci dimnih
plinov. Pri izgradnji večjih
objektov pa se povezujejo
tudi z nekaterimi drugimi
domačimi firmami, kot so
Elektroprojekt in maribor-
ski ter ljubljanski IMP, ki
potem kot izvozniki nastopa-
jo skupaj.
Perspektive za razvoj To-
varne energetske opreme se
odpirajo tako na industrij-
skem, stanovanjskem kot ce-
lo na kmetijskem področju.
V Vojvodini se široko odpi-
rajo možnosti za izgradnjo
kotlov na bio-maso, kar bo
brez dvoma omililo zdajšnjo
potrošnjo nafte in plina.
Kljub težavam pri oskrbi z
reprodukcijskim materia-
lom bijejo v TEO EMO Šent-
jur bitko za uresničevanje
planov in za izvoz. Doma in
na tujem že zdavnaj niso več
anonimni proizvajalci ener-
getske opreme, o čemer zgo-
vorno pričajo tudi finančni
podatki za letošnjih devet
mesecev.
MATEJA POD JED
DRUŽBENO VARSTVO ZA
VEZ IN RAZVOJ
Ukrepe je podprl mozirski IS
Izvršni svet mozirske ob-
činske skupščine se strinja s
predlogom družbenega pra-
vobranilca samoupravljanja,
ki predlaga zborom občin-
ske skupščine, da nastopi z
ukrepi družbenega varstva
zoper delovno organizacijo
VEZ in PS Razvoj ter z od-
stavitvijo poslovodnih orga-
nov.
Lanskoletna reorganizaci-
ja takratnega Komunalnega
podjetja v delovno organiza-
cijo VEZ ni dala ustreznih
rezultatov, saj je preohlapna
in, kot pravijo v Mozirju, tu-
di preveč razkošna za sora-
zmerno nizek ustvarjeni do-
hodek. V Vezu ne gospodari-
jo z družbenimi sredstvi tako
kot bi bilo treba, poleg tega
pa je VEZ tudi preveč anga-
žirana s sredstvi PS Razvoj
in prevzema prevelike rizike
poslovanja. Izvršni svet me-
ni, da je treba iskati odgovor-
nost za neučinkovito organi-
ziranost delovne organizaci-
je, za neupravičeno trošenje
družbenih sredstev in da bo
treba zmanjšati režijske
službe.
V Razvoju pa niso uresni-
čili predvidevanj, ki so si jih
zastavili ob formiranju te
asociacije združenega dela.
PS Razvoj se namreč preveč
nagiba k organiziranju tr-
govske organizacije združe-
nega dela v občini, kar pa
glede na gospodarsko moč te
občine ni primerno. Članice
PS Razvoj bodo morale po-
novno oceniti delo in funkci-
je formiranja poslovne skup-
nosti. Izvršni svet je ugotovil
tudi to, da so bili osebni do-
hodki v Razvoju v povprečju
previsoki in jih bodo zato
morali znižati za dvajset od-
stotkov.
JANEZ VEDENIK
TAKŠNI SMO!
Verjamem, da ni preveč bistra ugotovitev, da so
naftno-bencinske težave prispevale svoj delež tudi pri
potrošniški mrzlici pred trgovskimi policami z oljem,
moko, sladkorjem in podobnimi osnovnimi življenj-
skimi in prehrambenimi izdelki.
Naše vesoljno potrošništvo je spet planilo nad trgo-
vine, na hitro izpraznilo že tako razredčeno ponudbo
blaga na policah, si ustvarilo tudi kup nepotrebnih
zalog, nato pa skoraj v en glas zavpilo: v trgovinah spet
nimajo ničesar! Pa smo spet tam, kjer smo v zadnjem
četrletju že nekaj let: četudi je zalog osnovnih pre-
hrambenih in kmetijskih izdelkov, celo s pralnimi pra-
ški in detergenti vred, dovolj, jih na maloprodajnih
trgovskih policah dejansko zmanjka in na prvi pogled
je kritika potrošnikov umestna... Toda le na prvi po-
gled.
Odgovorni možje v občinski vladi celjske občine in
tudi trgovci zagotavljajo, da ni nobenega razloga za
preplah in, da je glavni problem v tem, da ob neznan-
sko povečani prodaji oziroma nakupu, ne zmorejo iz
veleprodajnih zalog tekoče napajati vso maloprodajno
mrežo. Pa, da ne bomo branili samo trgovcev, tudi
sami bi včasih ob večjem povpraševanju lahko hitreje
reagirali in omejili kakšno količino. Res je še to, da je
takšna omejitvena metoda na polici palica z dvema
koncema, saj potrošniško neorganiziranega in panič-
nega kupca takoj navede na misel: aha, spet ne bo tega
ali onega izdelka!
Resnici na ljubo moramo priznati še dvoje: energet-
ske težave so povzročile posebne motnje pri tran-
sportu, pri prepeljavanju blaga od proizvajalcev ali
velikih skladišč do polic v trgovinah; drugo pa je res,
da zaradi naših splošnih gospodarskih in izvozno-
uvozno izravnsrfnih in deviznih nalog, ponudba na po-
licah'izgublja na svoji pestrosti in polnosti. Tudi temu
lahko rečemo, naše skupno zategovanje pasu! Če na
primer še danes ženske lahko kupujejo trideset vrst
polzelskih nogavic, je vprašanje koliko vrst bodo
lahko kupovale v prihodnjem letu... Ali pa: če smo
pred leti skoraj vsak dan izumili novo vrstd enkrat-
nega pralnega praška, je danes dober že vsak, ki ga
dobiš... Ali pa, ko so začeli proizvajalci zaradi izsilje-
vanja z višjimi cenami, nenadoma proizvajati »nove
izdelke«: v novo embalažo trpati staro vsebino in si
samo izmišljati nova imena in dodatke v slogu deluxe,
extra, super-novo, super-čisto...
To je le prigišče primerov, ki nam vedno znova potr-
juje našo lastno potrošniško nemoč in neorganizira-
nost, če hočete tudi naivnost.
Takšni pač smo in takšni bomo, dokler ne bomo
postali drugačni: kot potrošniki zahtevnejši, bolj orga-
nizirani, bolj dostojanstveni, bolj ustvarjalno kritični
in samokritični ter bolj človeški.
MITJA UMNIK
TRGOVSKA HIŠA RADEČE
START SPOMLADI
Zgrajen bo market za preskrbo
Problem nove trgovske hi-
še v Radečah ima že kar
spoštljivo brado. Sprožili so
ga občani na Radeškem ozi-
roma potrebe, ki so iz leta v
leto naraščale.
Ze leta 1979 so bili izdelani
idejni projekti za gradnjo tr-
govske hiše v Radečah, s či-
mer naj bi se izboljšala pre-
skrba ne le v Radečah, am-
pak tudi v sosednjih krajev-
nih skupnostih. Pričeli so se
tudi prvi dogovori z Merxom
kot glavnim investitorjem
objekta.
Gradnja trgovske hiše v
Radečah je bila opredeljena
že v prejšnjem srednjeroč-
nem planskem dokumentu
krajevne skupnosti Radeče,
sedaj pa je kot nerealizirana
naloga prenešena v sedanje
plansko obdobje krajevne
skupnosti.
Po projektu bi naj objekt
obsegal 2000 kvadratnih me-
trov bruto površin, od tega
1100 kvadratnih metrov neto
prodajnih površin. Upošte-
vajoč zaostrene gospodarske
in ekonomske razmere ter
pogoje, je sedaj koncept
gradnje nekoliko spreme-
njen in prilagojen času ter
najnujnejšim potrebam. Ta-
ko bo v prvi fazi zgrajen le
del trgovske hiše, ki se nana-
ša na rešitev problema
osnovne preskrbe. Z Mer-
xom je dogovorjen pričetek
gradnje prve faze objekta
spomladi prihodnjega leta.
Prva faza marketa bo obse-
gala 380 površinskih metrov
neto prodajnih površin. Te-
hnično pa je gradnja rešena
tako, da bo mogoče pozneje,
ob ugodnejših pogojih za to-
vrstne investicije, objekt do-
grajevati in uresničiti idejno
zasnovo trgovske hiše v sre-
dišču Radeč.
Z izgradnjo marketa bodo
v Radečah proste nekatere
sedanje prodajalne, ki bodo
z manjšo obnovo usposoblje-
ne za prodajo deficitarnih
blagovnih skupin kot so bela
tehnika, akustika, gospo-
dinjski aparati, pohištvo, kri-
stal in porcelan, športna
oprema itd.
Finančna konstrukcija
gradnje novega trgovskega
objekta v Radečah temelji na
lastnih sredstvih trgovine v
Radečah, združenih sred-
stvih SOZD Merx Celje,
sredstvih združenega dela s
področja Radeč ter, kar je
treba posebej poudariti, na
sredstvih občanov, ki so se
odločili sredstva krajevnega
samoprispevka združiti tudi
za rešitev problema preskr-
be na Radeškem.
MARJELA AGREZ
POTROŠNIKI O
PRESKRBI
Vse premalo izkoriščamo
možnosti vpliva potrošnikov
preko njihovih svetov na
boljšo organizacijo preskr-
bovalnih poti. Ce kdaj, je
prav zdaj za to skrajni čas.
Zato je pričakovati, da bo se-
ja Sveta potrošnikov pri OK
SZDL Celje v sredo, 27. 10.,
dala ustrezne rezultate.
LAHKI JEKLENI ODPADKI
Do konca oktobra bo potekala v Sloveniji akcija
zbiranja jeklenih odpadkov, to je, predvsem zbiranja
starih avtomobilov in odvrženih gospodinjskih stro-
jev. Akcijo vodi odbor za sekundarne surovine pri
Gospodarski zbornici Slovenije.
Gre za akcijo, ki naj spodbudi v svetu že znano in
pomembno gospodarsko dejavnost, pri nas pa smo bili
še do nedavnega do zbiranja odpadnih koristnih suro-
vin še vse preveč mačehovski, kljub temu, da nam je
na vseh koncih in krajih primanjkovalo nekaterih vlož-
kov za proizvodnjo. Z uporabo sekundarnih surovin
pa ne varujemo samo naravnih bogastev pred nesmo-
trnim izkoriščanjem, ampak zmanjšujemo z njihovo
uporabo tudi porabo primarne energije, saj je v teh
odpadkih nakopičena vsa energija, ki je bila potrebna,
da se tak material izdela iz primarnih surovin. Zbiranje
sekundarnih surovin pa ima predvsem še izreden po-
men za varstvo okolja. Zbiralna mesta za jeklene od-
padke bodo na vseh odjemnih mestih Surovine in
Dinosa, vanjo pa bi se morale vključiti krajevne skup-
nosti.
MITJA UMNIK
STEKLAR ZA VARČEVANJE
Tudi celjski Steklar se je dobro vključil v vsa prizadevanja
za racionalno porabo toplotne energije, saj je njegov nov
proizvodni program termoizolacijskih oken ves naravnan v
to smer. Letos so se za novo proizvodnjo dobro opremili s
stroji, tudi s pomočjo mednarodnih posojil za drobno gospo-
darstvo. Po novih Steklarjevih izdelkih je veliko povpraše-
vanje, še posebno odkar so jih prvič uspešno predstavili na
celjskem obrtnem sejmu. Na posnetku je del nove opreme,
ki je sestavni del v proizvodnji termoizolacijskih oken.
MITJA UMNIK
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA KOZJANSKO 82
KORENINE SO SE RAZRASLE
Ha skupščini ocenili delo, podelili priznanja in plakete
Brigadirsko delo na Kozjanskem je
letos slavilo jubilej - 10-letnico svojega
obstoja in aktivnosti. Tako je postala
ta akcija najstarejša v Sloveniji. Briga-
dirji se kot lastovke vsako leto vračajo
v predele nerazvitega Kozjanskega in
priskočijo na pomoč tja, kjer so najbolj
potrebni. Toda kljub temu jih v pri-
hodnjih letih čaka še veliko dela, če-
prav ni dvoma, da imajo mladi iz vse
Jugoslavije mnogo zaslug za izboljša-
nje družbenega in osebnega standarda
ljudi v teh krajih. Zaradi boljših pogo-
jev življenja se je očtno ustavilo tudi
odseljevanje prebivalcev, zlasti mla-
dih, ki zdaj ostajajo na domačih kmeti-
jah, ali pa se zaposlujejo v bližnjih to-
varnah.
Iz občin Šentjur in Šmarje se je letos
mladinsko prostovoljno delo preselilo
še v občini Laško in Sevnica,kar po-
meni, da prerašča akcija v regijski zna-
čaj.
Letos so brigadirji gradili ceste, vo-
dovode, kanalizacijsko in električno
omrežje, izvajali melioracije ter ureje-
vali parke in okolje. Pri njihovem delu
so se jim na udarniških dneh večkrat
pridružili tudi krajani in JLA, s kateri-
mi se brigadirji vsako leto bolj povezu-
jejo. Program letošnjih del na Kozjan-
skem je bil izredno obširen, le delovi-
šča niso bila povsod dobro pripravlje-
na, kar so morali brigadirji često sami
sproti reševati.
Na Kozjanskem sta deftvali tudi dve
specializirani brigadi. Ob brigadi Rde-
čega križa letos prvič tudi brigada ve-
terinarjev. Študentje - veterinarji so
prišli na akcijo dobro pripravljeni.
Skoda je le, da so ostali na Kozjan-
skem le 14 dni, kar jih je motilo pri
vključevanju v brigadirsko življenje in
interesne dejavnosti. Je pa spodbu-
dno, da so bili z njihovo prisotnostjo
zadovoljni kmetje, ki so jih bodoči ve-
terinarji obiskovali. Zal pa je prišla na
akcijo slabše pripravljena MDB Dr-
.Mladen Stojanovič, katere organiza-
tor je bil RK Slovenije.
Tudi letos so se v popoldanskih urah
vrstile družbene dejavnosti, vendar je
bilo to delo otežkočeno zaradi precejš-
nje oddaljenosti obeh bivalnih naselij,
saj je eno v Bistrici ob Sotli, drugo pa v
Šentvidu pri Planini. Najširšo obliko
idejno-političnega izobraževanja je le-
tos znova predstavljala mladinska po-
litična šola Edvard Kardelj, ki jo je
obiskovalo 242 brigadirjev in katere
program je bil v celoti uresničen.
Mladinsko prostovoljno delo v Jugo-
slaviji, torej tudi na Kozjanskem, ima
globoke korenine, ki jih nihče ne more
izpodkopati. Upravičenost mladinskih
delovnih akcij je na dlani in jo potrju-
jejo tudi številke. Vrednost del, ki so
jih letos opravili mladi na Kozjan-
skem, znašajo 18,218.840 din, dejanski
izdatki za samo akcijo pa so bili manjši
od predvidenih 6,471.800 din.
Te in še nekatere druge podrobnosti
so razgrnili mladi na skupščini ZMDA
Kozjansko 82, ki je bila v petek v Šent-
jurju, kjer so podali tudi programske
usmeritve dela za naslednje leto.
Ob koncu so za pomoč in sodelova-
nje posameznikov in OZD pri organi-
ziranju akcije podelili 70 priznanj.
Skupščina občine Šentjur pa je vsem
brigadam letošnje akcije podelila naj-
višje občinsko priznanje »18. avgust«.
Plaketo »18. avgust« je prejel tudi
Zlatko Vogrič, kot prvi komandant
Zvezne akcije leta 1974. Podeljena je
bila tudi RK ZSMS in Milanu Bratcu,
prvemu komandantu tedaj še republi-
ške akcije leta 1973.
MATEJA PODJED
MLADI V ŠMARJU
KRITIČNO 0 DELU
Novi predsednik je Hinko Žekar
Sedanje družbene in go-
spodarske razmere so tudi v
delo mladinske organizacije
zarezale nove brazde, so na
volilni seji Občinske konfe-
rence ZSMS ugotavljali mla-
di iz šmarske občine. Predv-
sem pa so nakazale, katerih
problemov se bo morala ta
organizacija v prihodnje
smeleje lotevati. V zadnjem
času je bilo sicer veliko raz-
prav o družbenoekonom-
skem položaju mladih,
predvsem pa ni manjkalo
kritičnih besed o področju
štipendiranja, pa zaposlova-
nja, kadrovske politike, sta-
novanjske problematike. Ja-
sno je namreč, so poudarili
na konferenci, da je nihanje
življenjskega standarda zaje-
lo tudi mlado generacijo in
da tudi stabilizacijska priza-
devanja niso mogla mimo
nje. Ta problematika pa še
odraža tudi v delu in se na
eni strani kaže v prevelikem
pesimizmu mladih, na drugi
strani pa v povečani aktivno-
sti nekaterih, kot na primer
štipendistov, ki želijo najti
izhode iz zdajšnjih zagat. To
seveda kaže na dejstvo, da se
je začel v zaostrenih razme-
rah jasniti pogled o tem, kaj
pravzaprav pomenita za mla-
de usmerjena štipendijska in
kadrovska politika. A žal o
teh problemih še vse prema-
lo razmišljajo mladi v zdru-
ženem delu, za katere so na
šmarski konferenci ugotovi-
li, da so v osnovnih organiza-
cijah le delno uresničili svoje
naloge.
Na konferenci so mladi iz
šmarske občine kritično pre-
tresli še druga področja svo-
jega delovanja ter začrtali
smeri dela za prihodnje ob-
dobje. Izvolili pa so tudi no-
vo vodstvo konference.
Funkcijo predsednika je
prevzel Hinko Žekar iz Ro-
gaške Slatine, funkcijo se-
kretarja pa bo še naprej
opravljal Slavko Javorič.
DS
^ZBOR NA
LETENKI
Od 1. do 3. oktobra je v
mladinskem naselju
»Fruškogorski partizan-
ski odred« na Letenki po-
tekalo tradicionalno sre-
čanje počitničarjev iz vsa
domovine. Na tej priredi-
tvi v Vojvodini je pred-
sedstvo konference Po-
čitniške zveze Jugoslavi-
je podelilo priznanje Mar-
ti Slakan iz Šentjurja za
uspešno delo in razvija-
nje aktivnosti Počitniške
zveze Jugoslavije.
Srečanje v Vojvodini,
ki je potekalo v prisrč-
nem in prijateljskem
vzdušju ob številnih pri-
reditvah, so mladi izkori-
stili tudi za izmenjavo
mnenj in izkušenj na tem
področju svojega delova-
nja. Obiskali so tudi Hišo
cvetja in si obljubili, da
ostanejo Titovi počitni-
čarji tudi pri svojem na-
daljnem delu aktivni in
^vzorni.
V VOJNIKU MLADI VEDO, KAJ
HOČEJO
Ker imajo zelo razvite različne dejavnosti v mladin-
ski organizaciji, jih že nekaj časa pesti tudi prostorski
problem. A ker tudi vedo, da so danes takšni časi, da
jim nihče ne bo zgradil novega doma, so se v krajevni
skupnosti ozrli za ustrezno rešitvijo in jo tudi našli. S
skupnimi močmi so pričeli obnavljati nekdanjo telova-
dnico vojniškega TVD Partizana (ki zdaj bolj ah manj
počiva) in z deli so tako rekoč že pri koncu, le še za
nekaj malenkosti jim je zmanjkalo denarja. A tudi ta
problem bodo rešili in tako opravili še eno pomembno
nalogo. Zelo dobro sodelujejo tudi z borčevsko organi-
zacijo in dogovorili so se, da bodo mladi v Malih Dolah
prevzeli oskrbovanje in urejanje spominskega obeležja
in NOB.
Da bi mladi lažje uveljavljali svoje ustvarjalne ambi-
cije, so se tudi dogovorili, da bodo v bodoče še tesneje
sodelovali z drugimi v krajevni skupnosti, kar pomeni,
da bodo še bolj delovali v že obstoječih sekcijah kul-
turnega društva, v gasilskih vrstah, pri hortikulturi in
drugje. Dosedanje izkušnje so dobre, pozna pa se tudi
delo teh mentorjev v krajevni skupnosti, ki so zadol-
ženi za delo z mladimi.
ŽALEC: NOVO
VODSTVO
MLADIH
V torek je bila v Žalcu vo-
lilna programska konferenca
Občinske konference ZSMS.
Po poročilu o delu za enolet-
no obdobje so obravnavah
programsko usmeritev OK
ZSMS Žalec opravili volitve
ter dali razrešnico staremu
sestavu organov in predsed-
stva OK ZSMS Žalec. Za ne-
profesionalnega predsedni-
ka je bil izvoljen Danilo Ba-
sle, za poklicnega sekretarja
Milan Vogrinc (na sliki), za
člane predsedstva OK
ZSMS: Alojz Terglav, Mojca
Turk, Irena Terglav, Andrej
Šponn, Uroš Ločniškar,
Alenka Toman, Milan Kan-
dič, Ivica Remic, Srečko
Plešnik, Matej Valant, Vojko
Kalan in Orest Jarh.
T. TAVČAR
DELEGATOV A
BESEDA
Med tistimi, ki bodo jutri
sedli v kongresno dvorano
XI. kongresa ZSMS v No-
vem mestu, je tudi Konrad
Žemljic, ki bo zastopal mla-
de kmetijske proizvajalce iz
občine Laško. Kot delegat
osnovne organizacije Kme-
tijske zadruge Laško ima go-
tovo kaj povedati o položaju
mladih kmetovalcev, o nji-
hovi perspektivi, kmetijski
politiki in položaju mladih v
njej ter še o -marsičem.
»Mladi v naši osnovni or-
ganizaciji, pa tudi mnogi
drugi mladinci v občini, vidi-
mo v kmetijstvu precej pro-
blemov. Kmetijstvo je na-
mreč v občini Laško zašlo v
nekakšno krizo, ki ni od da-
nes ali od včeraj. V naši obči-
ni so namreč manj razvita
področja, kot so Jurklošter,
Breze, Vrh nad Laškim.
Kljub razvoju, ki gre tudi v
teh krajih svojo pot, je dedi-
ščina preteklosti krepko za-
sadila svoj pečat. Kmetije so
na tem področju razdroblje-
ne, mladi odhajajo v indu-
strijska središča, na domači-
jah pa ostajajo delovno manj
sposobni ljudje. In tako plo-
dna zemlja, za katero se v
Sloveniji v zadnjem času bo-
rimo, propada. Prav na tem
področju bi mladina lahko
veliko naredila, seveda ob
, sodelovanju in podpori ce-
lotne družbenopolitične
skupnosti. Ce je naš cilj mla-
de obdržati na kmetijah, po-
tem jim moramo nuditi tudi
boljše pogoje za življenje v
kraju in za delo na kmetiji.
Tudi mlad kmet ima rad so-
dobno glasbo, rad pleše, si
ogleda kulturno prireditev
ali sliši zanimivo predavanje.
Ce bomo s skupnimi močmi
mlade obdržali na kmetijah,
potem se nam ni treba bati
da bi v Sloveniji ne pridelali
večino hrane sami.«
M. A.
tednikov intervju
RAZISKOVANJE NE
POZNA URNIKA!
Kadarkoli sem Vasjo Bir-
so, vodjo razvojne službe
AERO Celje v pogovoru sku-
šal speljati v bolj osebne vo-
de, vedno znova se mi je
umikal v teamsko delo, načr-
te in programske usmeritve
Aerove razvojne službe. To
mi je bil zadosten dokaz nje-
gove osebne in visoke delov-
ne angažiranosti za razvojno-
raziskovalno delo v splošno
dobrobit delovne organizaci-
je. Razvojno in raziskovalno
delo je pač takšno, da daje
polno zadovoljstvo šele te-
daj, če njegove rezultate lah-
ko kmalu uporabi industrij-
ska proizvodnja. Če gre za
nov izdelek, ki v njem tiči še
vsa izvozno-uvozna aktual-
nost skupaj z večjim dohod-
kom, toliko lepše in boljše.
Takšen pa je generalni po-
gled z raziskovalnim nemi-
rom zaznamovanega Vas je
Birse. In smo ga načeli z
vprašanji!
NT: Letos ste pre-
jeli pomembno prizna-
nje za razvojno-razisko-
valne dosežke. Nam jih
lahko predstavite in
predvsem poveste, ali so
že uvedeni v vašo redno
proizvodnjo?
VASJA BIRSA: »Gre za
nagrado Sklada Borisa Ki-
driča, ki jo je naša skupina
dobila za izdelavo projekta
proizvodnje in predelave ter-
mopapirjev. Pravzaprav gre
za dve vrsti papirja: za ter-
moreaktivni in termoregi-
strirni papir. Prvi se uporab-
lja v medicini, drugi pa naj-
pogosteje v tahografih, kjer
se zapisuje hitrost avtomobi-
lov. V glavnem smo te izdel-
ke v Jugoslavijo uyažali, zato
je bil za nas to še poseben
motiv, da usvojimo proi-
zvodnjo. Ta je stekla posku-
sno v štirih naših tozdih in
mislimo, da gre za pomem-
ben prispevek pri nadome-
ščanju uvoženih surovin.«
NT: Kako ste razvojno-
raziskovalno delo v Aeru
organizirali in ali je razi-
skovalno jedro že v celo-
ti oblikovano?
VASJA BIRSA: »Naše ra-
ziskovalna služba vključuje
kakšnih 40 razvojnih delav-
cev, naše delo pa je usmerje-
no na vso delovno organiza-
cijo. Dokončno se še nismo
povsem oblikovali v celovito
raziskovalno enoto, za kar pa
ne bomo potrebovali še dosti
časa. Razdeljeni smo na več
enot, katerih cilj je, čimprej
napraviti nov proizvod in ga
vpeljati tudi v novo proi-
zvodnjo, torej tudi čimprej
spraviti na tržišče. Poleg
osnovnih teamov, ki lahko
štejejo zelo različno število
članov, od enega do deset,
imamo še analitski laborato-
rij in polindustrijski labora-
torij. Tesno smo povezani z
inštituti, kot Borisa Kidriča
in Jožefa Štefana. S prvim
imamo pogodbo, z drugim
sodelujemo z Inštitutom za
celulozo in papir.
NT: Kakšen je vaš
odnos do množične in-
ventivne dejavnosti, saj
včasih naletimo v praksi
tudi na nerazčiščene, pa
manj všečne pojave, da
je množična inventivna
dejavnost v odnosu do
poklicne raziskovalne, v
podobno manj všečnem
položaju kot ljubiteljska
do poklicne »visoke«
kulture?
VASJA BIRSA: »Tega za
naše razmere ne moremo tr-
diti, saj je logično, da inven-
tivna dejavnost v celoti pre-
pleta razvojnoraziskovalno
delo in ponuja široko paleto
idej, pa tudi zelo veliko prak-
tičnih dosežkov v izboljša-
nju proizvodnega procesa ali
drugje.«
NT: Kakšno razumeva-
nje ali položaj ima vaša
služba v AERU? Ste se že
dovolj dokazali z delom
in dosežki?
VASJA BIRSA: »Mislim,
da uživamo položaj, ki nam
gre. Tudi z delom in rezultati
smo se potrdili, res pa je, da
bi marsikdo kdaj rad hitreje
in več. Sem pristaš mnenja,
da je potrebno za vse organ-
sko rasti. Prehitevati za vsa-
ko ceno ne gre, saj morajo
delavci rezultate razvojnega
dela videti, jih otipati in se
vanje prepričati.«
NT: Ali je prišlo v zad-
njem času do določene
vsebinske preusmeritve
vašega razvojnega dela?
VASJA BIRSA: »Točno!
Mi smo doživeli pomembno
vsebinsko preusmeritev.
Prej smo bili angažirani za
takšno delo, kjer smo reševa-
li proste kapacitete v proi-
zvodnji, ne glede, ali je nov
proizvod našel realna tla v
proizvodnji in na tržišču.
Morda je šlo za kakšnih tri-
deset takšnih proizvodov.
Sam motiv prostih kapacitet
ni dovolj, saj so v glavnem
proste zato, ker ni surovin za
to proizvodnjo. Prav zato
smo se preusmerili v takšne
razvojne programe, ki se tu-
di zaključijo s proizvodnjo,
novo in z novimi delavci.
Takšen projekt je na primer
tisti,ki sem ga omenil na za-
četku.«
NT: Organizirano ra-
zvojno delo je nadvse po-
membna stvar, vendar
daje razvojno-razisko-
valnemu delu svojski pe-
čat tudi »razvojnikova«
osebnost. Kdaj ste v sebi
začutili raziskovalno ži-
licol VASJA BIRSA:
»Sam ne vem, točno, kdaj se
je v meni prebudila ta žilica,
da me zanimajo stvari, ki ni-
so še v celoti raziskane. Mor-
da je takšna žilica malo vsa-
jena v človeku že zelo zgo-
daj. Vsekakor pa sem že de-
seto leto v Aerovem razvoju
in sem šel skozi vse mogoče
faze razvoj no-raziskovalnega
dela. Potem pa to človeka za-
grabi tako, da ne misli na nič
drugega.«
NT: Pa bodimo za ko-
nec našega pogovora
vsaj malo bolj osebni. V
čem pa najdete predah
ali sprostitev. Konec
koncev to potrebuje
vsak človek, za umsko
naprezanje pa je takšna
sprostitev še kako po-
membna?
VASJA BIRSA: »Mogoče
se bo še kdo spomnil, da sem
se včasih veliko časa ukvar-
jal z orodno telovadbo. To je
takšne vrste šport, ki ne sa-
mo krepi mišice, ampak
predvsem vzgaja na red, dis-
ciplino ali še bolje samodis-
ciplino.«
NT: Je to ostal sedaj vsaj
vaš konjiček?
VASJA BIRSA: »Zal ne,
sedaj je vse razvoj no-razi-
skovalno delo postalo povr-
hu še moj konjiček.«
MITJA UMNIK
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
UJMA
ODPLAHNILA
ASFALT
Vsako leto dosedaj je
ob krajevnem prazniku
KS Marijagradec pri La-
škem bil tudi kakšen
osrednji dogodek; za le-
tos je bila načrtovana do-
končna ureditev razširje-
nega cestnega odseka
nad klancem v Marija-
gradcu. Otvoritve ne bo,*
ker so v krajevni skupno-
sti razpoložljiva sredstva
za asfaltno prevleko pora-
bili za sanacijo najbolj
prizadetih naselij v kra-
jevni skupnosti, ki jih je
oškodovala poletna ujma.
Ker zaenkrat ni nobenih
izgledov, da bi bila hudo
prizadeta krajevna skup-
nost kmalu deležna kakš-
ne širše solidarnosti, je
hiter solidarnostni ukrep
v krajevni skupnosti sami
gotovo večjega pomena,
saj so dobrih deset dni po
ujmi bile prevozne vse
krajevne poti na območju
Reke in Olešč.
Letošnje praznovanje
bo tudi sicer skromnejše
kot dosedaj, saj bo praz-
niku posvečen samo en
večer, ko bodo nastopili
poleg domačih pevcev tu-
di pevci iz Vrha nad La-
škim.
Krajevna skupnost Ma-
rijagradec praznuje svoj
praznik v spomin na veli-
ko partizansko preskrbo-
valno akcijo v noči od 23.
na 24. oktober 1944. Praz-
nična prireditev pa bo
prav na praznični večer v
l soboto 23. oktobra. EC
PO KONGRESU ZSS
SKLEPI NAJ BODO PRAKSA
Kongresne razprave se morajo preliti v delo
Še od razprav na 9. kon-
gresu Zveze sindikatov Slo-
venije razgrete delegate
smo povprašali o njihovih
vtisih s kongresa. Pred nji-
mi in pred nami so sedaj de-
janja, cilji, za katere smo se
odločili, da jih bomo dose-
gli. Delegata sta povedala
takole:
MARIJA RATEJ, ki je za-
poslena v Komunalnem po-
djetju v Šentjurju, se je kot
delegatka udeležila sloven-
skega kongresa sindikatov.
Oddala je razpravo s področ-
ja šolstva, oziroma v šolstvu
zaposlenih delavcev, ki s
svojimi osebnimi dohodki
dosegajo le 86,4% osebnega
dohodka zaposlenih v regiji.
»Zanimive, konkretne so
bile predvsem razprave in
misli okrog stabilizacijskih
prizadevanj na slehernem
področju dela in življenja in
prav te so najbolj odjeknile
med delegati. Da je sklepe
treba v praksi tudi dejansko
oživiti, smo si bili enotni na
kongresu, saj bodo le tako
rodili sadove. Dobršen del
razprav, pa najsi so bile iz
kateregakoli področja, se je
vrtel o odgovornosti. Toda
ne tisti načelni, temveč jasno
opredeljeni, z imeni. Izvaja-
nje sprejetih sklepov in sta-
lišč ne sme pasti v vodo, kar
se je do sedaj često dogajalo
in tu je široko odprto po-
dročje aktivnosti sindikali-
stov, oziroma vseh delovnih
ljudi, tudi v svoji delovni or-
ganizaciji.«
IVAN VODLAN, delegat
iz Hmezada v Žalcu: »Sam
kongres in še zlasti njegovi
zaključki, so izpolnili moja
pričakovanja. Smernice za
nadaljnje delo so jasne in če
jih bomo izvajali in upošte-
vali, tako kot smo jih spreje-
li, potem mislim, da rezultati
ne morejo izostati. Na kon-
gresu sem tudi razpravljal.
Seveda o kmetijstvu in o
problemih, ki so v njem. Na-
čelno smo namreč kmetij-
stvo opredelili kot eno izmed
strateških nalog v politiki
ekonomske stabilizacije, v
praksi pa se še dogaja, kot da
temu ni tako. Odslej bo treba
še več delati in si še bolj pri-
zadevati za izvoz. Že z dose-
ženimi rezultati na tem po-
dročju, pa se lahko pohvali-
mo tudi v Hmezadu.«
KAJ Z JEZEROM?
Kakšne so omejitve in smernice za-
zidalnega načrta Smartinskega jezera
je tema, ki vedno bolj pogreva Celjane,
saj dokončnega odgovora, kaj s Šmar-
tinskim jezerom, še ni. Zato pričakuje-
mo, da bo na seji družbenega sveta za
gospodarjenje s prostorom in varstvo
okolja, ki bo danes opoldne, kaj več
znanega o prihodnosti te priljubljene
izletniške točke. Sicer pa bo svet raz-
pravljal tudi o drugih perečih vpraša-
njih iz svoje pristojnosti med drugim o
problematiki pokopališč in programu
ekološke sanacije Cinkarne.
SKUPŠČINE SIS V
CELJU
Zbori uporabnikov in izvajalcev
skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti družbenih dejavnosti se bo-
do v Celju sestali v času od 25. oktobra
do 3. novembra. Osnovna pozornost
na skupščinah bo namenjena proble-
matiki spreminjanja in dopolnjevanja
srednjeročnih planskih dokumentov
teh interesnih skupnosti. Skupna toč-
ka dnevnega reda je obravnava izho-
dišč programov SIS družbenih dejav-
nosti za leto 1983.
PREMALO SREDSTEV
ZA MATERIALNE
STROŠKE
Sredstva skupne porabe, oblikovana
na podlagi novih izhodišč, ne zadošča-
jo za pokritje materialnih stroškov,
amortizacije in osebnih dohodkov. Sa-
moupravne interesne skupnosti bodo
morale zaradi tega pripraviti predloge
sprememb finančnih načrtov za letoš-
nje leto in zagotoviti manjkajoča sred-
stva znotraj programov.
Prihodki samoupravnih interesnih
skupnosti s področja družbenih dejav-
nosti so bili v prvi polovici leta takšni,
kot jih je predvideval plan. S področja
materialne proizvodnje pa so samou-
pravne interesne skupnosti v polletju
različno realizirale načrtovane prihod-
ke, pa tudi odhodke. Pretežni del razli-
ke med prihodki in odhodki se nanaša
na neizkoriščene avanse in akreditive.
Izredno nizka je realizacija prihodkov
samoupravne komunalne skupnosti.
JANEZ VEDENIK
ORIENTACIJSKI
POHOD
V soboto bo v krajevni skupnosti
Ziče v konjiški občini orientacijski po-
hod, ki ga pripravlja Osnovna organi-
zacija ZSMS. Poleg domačinov bodo
na njem sodelovali tudi gostje iz Gar-
nizije JLA v Slovenski Bistrici. Start
in cilj bo pred Kulturnim domom v
Zičah, pohod pa se bo pričel ob 13. uri.
MBP
OBISK MEDICINI DELA
IZ NDR
Oktobra sta obiskala dispanzer za
medicino dela, prometa in športa v Ce-
lju dr. Mietzelfelt Marlis in dr. Heinzel
Peter iz Ministrstva za zdravstvo Nem-
ške demokratične republike na osnovi
plana o dolgoročnem sodelovanju na
področju zdravstva in medicinskih
znanosti med Jugoslavijo ip NDR.
Gosta sta si ogledala prostore di-
spanzerja in spoznala način dela ter
ugotavljala, da se lahko po opremlje-
nosti in strokovni usposobljenosti ko-
sa s centri za medicino dela v NDR.
Obiskala sta tudi Obratno ambulanto
Cinkarne in tovarno Ti02. Precej po-
govorov je bilo namenjenih možno-
stim raziskovalnega dela v medicini
dela, raziskovanju vzrokov absenti-
zma, možnostim preprečevanja po-
klicnih obolenj, ohranjanju zdravja v
velikih industrijskih organizacijah in
sodelovanju obratnih ambulant z de-
lovnimi organizacijami.
V BESEDI IN SLIKI
ZANIMIVA RAZSTAVA V ŽALCU
V petek popoldne so v dvorani Hmezad v Žalcu odprli
zanimivo razstavo z naslovom Vstaja v Jugoslaviji 1941, ki
jo je pripravil Muzej revolucije narodov in narodnosti
Jugoslavije v Beogradu. Razstava, ki je obšla že mnoga
mesta v Jugoslaviji in izven naših meja, bo na ogled do
jutri 23. oktobra. O pomenu razstave je govorila direkto-
rica muzeja iz Beograda Danica AbramoviČ, razstavo pa je
odprl podpredsednik ZZB NOV Žalec Ivan Uranjek.
T.TAVČAR
MLADI SO DELAVNI
Mladi v Drešinji vasi so v počastitev kongresa mladih v
Novem mestu pripravili v nedeljo delovno akcijo. Kot
nam je povedal predsednik OO ZSMS Drešinja vas Bošt-
jan Ribič, so mladi očistili del krajevne ceste, okolje pri
dveh avtobusnih postajah ter jih tudi prestavili.
T. TAVČAR
VITAL: KUPI JABOLK V PREDELAVO
V Slovinovem tozdu Vital v Mestinju so za letos načrto-
vali, da bodo predelali 5000 ton jabolk. Zaradi obilne
letine pa so plan predelave jabolk povečali, tako da jih
bodo do konca leta odkupili in predelali kar 8000 ton.
Jabolka bodo predelali v naravni sadni koncentrat in
polovico tega proizvoda tudi izvozili! V Vitalu je nekaj
težav z odkupom, ko pridelovalci dostavljajo sadje v to-
varno. A v Vitalu trdijo, da bodo odkupili vse količine
sadja in da ni razlogov za preveliko hitenje.
Foto: F. K.
MLADI KONJIČANI OBČINI IN XI. KONGRESU
Mladi Konjičani so pretekli petek v Domu kulture v
Slovenskih Konjicah pripravili prisrčno prireditev, ki so
jo naslovili Mladi občini Slovenske Konjice in XI. kon-
gresu ZSMS. Na njej so mladi občine predstavili svojo
kulturno dejavnost, pridružili pa so se jim tudi mladi i i
Garnizije JLA v Slovenski Bistrici. Mladinci so izdali tudi
bilten, v katerem so zapisali o delu in življenju mladih,
razmišljanja o kongresu in o mladinskem prostovoljnem
delu. Zbrane je na prireditvi pozdravila predsednica Ob-
činske konference ZSMS Anica Vehovar (na fotografijiz
Mladinskim pevskim zborom Osnovne šole Dušan Jereb)'
MBP
OBRAZI TEDNA DOMAČEGA FILMA
META
POKLEKA
Med tistim drobižem
ljudi, ki so pred desetimi
leti na pol v ilegali zaorali
ledino in izpeljali prvi Te-
den domačega filma, je
bila tudi Meta Pokleka,
takrat tajnica redakcije
Novega tednika in Radia
Celje. Navajena dela, ki je
vsebovalo tisoč različnih
opravil, se je hitro prila-
godila novi nalogi. Posta-
la je tudi tajnica Tedna
domačega filma in to na-
logo kot članica organiza-
cijskega odbora Tedna
opravlja še danes. Ker je
Meta človek, ki ima ne-
verjetno prilagodljivo mi-
sel v vsaki situaciji, je bila
pravšnja za to, da je med
Tednom domačega filma
hkrati tipkala materiale,
odgovarjala na telefonske
pozive, skrbela za razde-
ljevanje kart gostom, na-
tančno je vedela, kateri
ljudje so v posameznih
filmskih ekipah in kje so
v tistem trenutku. Posta-
la je prava zakladnica po-
datkov o dogajanjih na
preteklih Tednih doma-
čega filma.
Meta Pokleka: »Vesela
sem, da je ideja o popula-
rizaciji slovenskega filma
prerasla osnovno zamisel
in da se po desetih letih -
(kako hitro je minilo!) - z
našo pomočjo vez med
filmom in tistimi, ki jim
je namenjen, še vedno
krepi.«
JOŽE
VOLFAND
Da mu je njegovo geslo
»Več in bolje« uspevalo
tudi pri drugih, ni niti ta-
ko čudno, saj je sam naj-
prej pri sebi preizkušal ši-
rino in težo teh besed. Ta-
ko je nastal tudi Teden
domačega filma, v fe-
bruarski zimi 1973. leta
na posvetu o domačem
filmu v stranski dvorani
hotela Celeia. Jože Vol-
fand, tedanji glavni ure-
dnik Novega tednika in
Radia Celje, sicer pa kul-
turni delavec od glave do
pete, že prej ustanovitelj
Naše besede (zdaj repu-
bliškega gibanja) in lite-
rarne revije Obrazi, se ni
sprijaznil z dejstvom, da
so kinodvorane prazne,
kadar je na sporedu jugo-
slovanski film. Torej ak-
cija! Program, javna raz-
prava, domača naloga!
Pritegniti čimveč sode-
lavcev iz delovnih organi-
zacij, mladih iz šol, peda-
goških delavcev. Stike je
treba navezati na čimširši
fronti. In neumorno dela-
ti od jutra do večera. Za
časopis, za komite, za
SZDL, za Kulturno skup-
nost, za Kinopodjetje,
vmes je bil tedaj še študij!
In zdi se, da je sam TDF
kot njegov idejni oče Jože
Volfand: širok, poln pro-
gramskih točk, vsebine in
pobud za razmišljanje...
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
ODMEVI VARČEVALNIH IN DRUGIH UKREPOV
BIL JE ŽE SKRAJNI ČAS!
Prvi sveženj ukrepov je že prepojii razmišljanja
Najbrž resnično ni pravo vprašanje, ploskati ali ne plo-
skati ukrepom zvezne skupščine in zveznega izvršnega
sveta, da spravimo v red nemogoče razmere na področju
zunanje likvidnosti države in težave na področju energe-
tike. Lahko rečemo le to, da smo jih pričakovali že dosti
prej, predno bi nam zakuhalo tako, kot nam je, na primer
pri naftni energetiki in še kje. Najbrž bi tudi več prihra-
nili, zlasti pri tekočih naftnih gorivih in sploh v energe-
tiki, istočasno pa bi enakomerneje obremenili občanov
vsakdanjik.
Hiter pregled nad odmevi nam pove, da so trenutno v
središču pozornosti bencinski boni, ki jih bomo razdelili
še ta teden. Ni odveč poudariti, da z boni ne bomo dobili
več naftnega goriva in kuriva, ampak bomo le bolj pa-
metno in enotno uredili pomanjkanje v vsej državi. Veliko
je tudi odmevov na uporabo deviz in potovanja v tujino,
ki so strogo omejena, saj pologi v dinarskih zneskih ne
bodo več ustvarjali kolon na mejnih prehodih; vsaj z naše
strani ne. Globje prav sedaj o teh ukrepih ne bomo razmiš-
ljali, edino kar lahko rečemo je to, naredimo vsi skupaj, da
bodo čim bolj začasni, kajti odprtost v svet zahtevamo za
svoje izdelke in storitve, pa tudi za ljudi.
Vsekakor se sedaj v prvi fronti ukrepov ukvarjamo z
omejitvami in varčevanji, pa manj z novimi kvalitetami v
obnašanju, delu in organiziranosti celotne družbe, da si
zagotovi doma in v svetu trden gospodarski in politični
položaj in vse to v vzdušju manj spodbudnih mednarodnih
odnosov in občutenj.
Zbrali smo torej različne odmeve, različnih ljudi z ra-
zličnimi odgovornostmi. Vsi skupaj pa tvorijo sedanjo
podobo naše skrbi za prihodnje BOLJŠE posameznika in
vse družbe.
ODMEVI IZ ZDRUŽENEGA
DELA
JURE POKORN, generalni
direktor Konus v Slovenskih
Konjicah: »Ukrepi zvezne
Vlade, ki se nanašajo na uvoz
in izvoz, so v našem kolekti-
vu pozitivno odjeknili, seve-
da pa še čakamo odlok, ki bo
natančneje določal odnose.
Sele na njegovi osnovi bomo
lahko pripravili plan, ki bo
predvidel možnost nadaljne-
ga povečanja izvoza na kon-
vertibilno področje in
zmanjšanje uvoza s tega po-
dročja. Sicer pa smo z zame-
njavo nekaterih surovin že
dosegli pozitivno bilanco s
konvertibilnim področjem,
pričakujemo pa, da se bo ra-
zmerje še izboljšalo v korist
izvoza.
Ukrepi, ki spodbujajo
izvoz, tako devizno kot do-
hodkovno, narekujejo do-
datne ukrepe za povečanje
izvoza in zmanjšanje uvoza,
saj ne gre le pa enostavno,
ampak tudi razširjeno repro-
dukcijo. Ocenjujejo, da so
ukrepi v zvezi vedno večjega
odvzema deviznih sredstev
in uvoznih restrikcij povsem
izčrpali rezerve in delovali
popolnoma nespodbudno.
Zato so sedanji ukrepi že ze-
lo zapozneli. Morali bi jih, če
že ne lani, sprejeti vsaj takrat
kot devizni zakon.«
MARJAN OSOLE, gene-
ralni direktor Unior Zreče:
»Zadnji, sicer le polovični
ukrepi, dajejo dobremu delu
vsaj malo priznanja. Unior ni
na domačem tržišču nikoli
nastopal z višjimi cenami
kot v izvozu. Zaostritve okoli
nafte so nujna posledica sla-
bega dela. Čudim se, da vo-
dilni ljudje niso že pred leti
tega spoznali in ukrepali.
Res, boljše sedaj kot nikoli, a
vse je zelo pozno. Poznam
delovne organizacije, tudi v
občini, ki za svoje izdelke na
domačem trgu zahtevajo kar
štirikrat višje cene kot v
izvozu. Veliko je takih v Ju-
goslaviji, o njih celo govore,
da so dobre, vredne pa niso
ničesar. Unior nikoli ni hodil
Po tej poti. Zgradili smo Zre-
če - z istimi cenami doma in
na tujem tržišču, naredili ni-
smo niti ene neekonomske
investicije. Mislim, da bo Ju-
goslavija znala ceniti takšen
način dela šele čez deset let.
Ce bi politiki malo bolj poz-
nali gospodarstvo, do vseh
zagat sploh ne bi smelo
priti.«
FRANC URBAJS, direk-
tor LIP Bohor Šentjur: »Če
se bodo ukrepi izvajali, tako
kot so zastavljeni, bodo pozi-
tivni. Tako bomo tudi v Bo-
horju laže prišli do repro-
dukcijskega materiala. Tru-
dili se bomo za pospešen
izvoz, ki je že zdaj usmerjen
na konvertibilna področja in
si tako zagotavljali devize.
Delavci so ukrepe sprejeli z
razumevanjem, o njih pa
smo se pogovarjali tudi na
zborih delovnih ljudi. Glavni
problem bo nafta, ki jo po-
trebujemo za notranji tran-
sport, pa tudi bencin, saj v
kolektivu nimamo službenih
vozil za delo na terenu, ki ga
je precej.«
STANKO LESNIKA, di-
rektor KK Šentjur: »Ukrepe
bomo smiselno vključili v
lastna stabilizacijska priza-
devanja. Vsebinsko so ukre-
pi pozitivno zastavljeni, če-
prav nam vsi še niso znani,
ker še niso objavljeni. Po-
membni pa bodo vsekakor
na področju izvozno-uvoz-
nih prizadevanj. Naš izvoz je
v glavnem usmerjen na kon-
vertibilno področje, Italijo,
Grčijo in Bližnji Vzhod.
Predvsem pa je v tem trenut-
ku pomembno, da se delovni
ljudje v KK dodobra sezna-
nijo z vsemi novostmi.«
VLADO PLASKAN, po-
močnik glavnega direktorja
SOZD HMEZAD Žalec:
»Kdor je trezno razmišljal, ta
je vedel, da ukrepi morajo
priti. Resnici na ljubo pa je
treba povedati, da smo jih
pričakovali že prej. Moti me
le to, da so preveč omejitve-
ni, premalo pa nakazujejo
možnosti za odpravo stanja,
kakršno je. Sicer pa naj po-
vem še to, da smo se pomena
izvoza v Hmezadu že od nek-
daj zavedali in da smo mu
namenjali vso pozornost.
Hmelj še zdaleč ni edina
stvar, ki jo izvažamo. Vre-
dnost letošnjega izvoza bo
znašala okrog 51 milijard di-
narjev deviznega izvora.
Ukrepe ZIS glede izvoza,
oziroma uvoza pa v Hmeza-
du samo pozdravljamo in
prav je, da so izvozniki delež-
ni spodbud.«
IVAN KRAME R, direktor
ELKROJ MOZIRJE: »El-
kroj je bil že doslej velik
izvoznik. Letos smo v pri-
merjavi z lanskim letom
izvoz podvojili, prihodnje le-
to pa ga nameravamo še po-
večati. Pozdravljamo ukre-
pe, ki jih je sprejel zvezni
izvršni svet, saj sem prepri-
čan, da spodbujajo izvoz. El-
kroj je tudi v ugodni situaci-
ji, saj uvoženih surovin, ozi-
roma repromaterialov skoraj
nimamo. Skrbijo pa me ome-
jitve porabe goriva za motor-
na vozila. Naši izdelki so
takšni, da niso primerni za
prevažanje po železnici, z iz-
delki pa smo prisotni na
vsem jugoslovanskem trgu.
Kljub velikemu izvozu ne
nameravamo zapustiti do-
mačega tržišča.
IVAN BOŽNIK, glavni di-
rektor Tovarne nogavic Pol-
zela: »V tem trenutku ne mo-
rem reči še ničesar določene-
ga, saj v bistvu vseh ukrepov
še ne poznamo. Vsekakor pa
je res, da je položaj polzelske
tovarne nogavic kritičen, saj
vse materiale za naše izdelke
uvažamo, na konvertibilnem
trgu pa dosegamo tako neu-
godne cene, da ne pokrijejo
niti proizvodnih stroškov.
Zavedamo se, da je treba vse
storiti za povečan izvoz.«
VOJO DINOVSKI, direk-
tor Steklarne Boris Kidrič
Rogaška Slatina: »Ukrepi, ki
so bili sprejeti, pravzaprav
ne bodo v ničemer vplivali
na izvoz Steklarne. Mi smo
namreč že sedaj razpolagali s
tridesetimi odstotki ustvar-
jenih deviz, s tem pa smo po-
krivali tudi vse uvozne po-
trebe naše proizvodnje. De-
vize, ki jih dobimo, nam to-
rej zadoščajo za uvoz repro-
materiala.«
FRANCI MLAKER, direk-
tor Korsa iz Rogaške Slatine:
»Zaradi tega, ker podrobno-
sti ukrepov o ugodnejšem
uvozu za izvoz še niso znane,
v Korsu ne vemo natanko,
kaj bo ta ukrep za nas pome-
nil. Razen toliko, da bo v po-
zitivnem smislu vplival na
naše poslovanje, saj bomo
lahko iz sedanjih ,lon' - po-
slov za tuje partnerje prešli
tudi na klasičen izvoz. Za-
skrbljeni pa smo zaradi dru-
gih ukrepov, predvsem ben-
cinskih, saj imamo velike
preglavice s tem, kako ohra-
niti dinamiko komercialne
in prodajne službe.«
TAKO RAZMIŠLJAJO OBČANI
OLGA TABOR, poslovod-
kinja v Modi, poslovalnica
Baby: »Zagovarjam stališče,
da čim več blaga prodamo v
naših trgovinah, zato se mi
zdi ukrep glede potovanj v
tujino pravilen. Skrajni čas
je že bil, da pride do podob-
nih ukrepov, vendar menim,
da bi to moralo potekati po-
stopoma, ne pa naenkrat.
Prevoz z avtom do doma mi
pomeni racionalno porabo
časa. Iz službe se odpeljem
domov, skuham, uredim
otroke, nato v šolo. Sedaj ne
vem, kaka bom, ker lokalne-
ga avtobusa do doma ni-
mam. Ti ukrepi vsakega po
svoje prizadenejo.«
ŠTEFAN VODENIK, dela-
vec v Kovinotehni: »Menim,
da je depozit za odhod čez
mejo previsok. Glede benci-
na, praška, olja in drugih ar-
tiklov, ki jih občasno pri-
mankuje pa menim, da če si
ljudje ne bi delali tolikšnih
zalog, bi bilo za vsakogar do-
volj. Ne znam si predstavlja-
ti, kako se bodo uresničili
ukrepi za zmanjšanje porabe
električne energije. Zlasti
me zanima, kako bomo to
uskladili z vrtci in šolami.
Jaz imam tri otroke in spričo
težav pri dobavi goriv za
gretje hiše, pri elektriki ne
bom mogel biti preveč var-
čen. Lažje je to tam, kjer je
manj otrok.«
MARIJA ČEPRIN, delav-
ka iz Metke v Kozjem: »So-
glašam s tem, da so bili ukre-
pi zveznega izvršnega sveta
in skupščine sprejeti. Kajti v
teh razmerah je bilo treba
nekaj ukreniti, saj ni bilo več
pravega reda nikjer. Poleg
tega pa smo ljudje priprav-
ljeni odreči se marsičemu, če
vemo, da je to v naše skupno
dobro. Zato ne bo problem
izvajati vse varčevalne ukre-
pe, a le pod pogojem, če jih
bomo izvajali res vsi, brez iz-
jem.«
STANKO IVANUŠA, oro-
djar v Alposu, Šentjur: »Me;
nim, da so nekateri od spre-
jetih ukrepov prišli prepoz-
no, po drugi strani pa vem,
da ni drugega izhoda. Toda
ukrepi, če so že sprejeti, naj
veljajo za vse enako! Bdeti je
treba nad tem, kako se bodo
izvajali, saj bodo prav zdaj
prišle še bolj na površje ra-
zlične zveze. In še nekaj: če
bomo hodih manj čez mejo,
bi bilo prav, da bi v naših
trgovinah dobili vse tisto, če-
sar zdaj primanjkuje. Vrste
pred bencinskimi črpalkami
bi lahko bile manjše, če bi
bili ljudje manj nestrpni.«
FRANC ŠTAMOL, Petrov-
če: »Na nekatere ukrepe smo
pravzaprav čakali že dolgo.
Se zlasti to velja za uvedbo
bonov za bencine, saj to, kar
se je dogajalo na bencinskih
črpalkah, ni bilo ničemer več
podobno. Vest o pologu pri
prehodu državne meje je tu-
di že bila pričakovana, ven-
dar tako visokih pologov ni
nihče pričakoval. Nisem či-
sto prepričan, če bomo doma
zares imeli vse tisto, kar lju-
dje potrebujejo. Sem avto-
mehanik in pri tem mislim
tudi na razne rezervne dele
za avtomobile, pa tudi trak-
torje.«
EDI PETERNEL, pek iz
Prebolda: »Ukrep zveznega
izvršnega sveta, ki predvide-
va peko štruc, težkih 80 de-
kagramov, je,prizadel nas za-
sebne, manjše peke. Peči
imamo prilagojene za peko
kruha po kilogram ter kilo-
gram in pol. Imam tri peči:
dve direktni in eno pomož-
no. Če bom pekel kruh, te-
žak 80 dekagramov, bom sa-
mo energije porabil za tretji-
no več kot sicer, pa tudi roč-
nega dela bo z 80-dekagram-
skimi štrucami več, kar bo
seveda zahtevalo več časa in
manjši dohodek. Peki bomo
seveda na to dali ustrezne
pripombe. V pekarnah, kjer
linijsko pečejo, pa peka 80
dekagramskih štruc ne pre-
stavlja nobenega problema.«
ŠTEFKA PAJ, Podšmihel,
Laško: »Dobro že ni, saj gre
iz boljšega na slabše vedno
težje kot obratno. Je bilo pa
potrebno in sprašujem se,
zakaj ukrepi niso stopili v
veljavo že prej, pa bi ne priš-
lo do tako težke situacije. Mi
starejši smo bili navajeni še
težjih časov, zato nas novi
ukrepi ne bodo toliko priza-
deli kot mlajše ljudi, ki so
precaj razvajeni. Nismo znali
več varčevati in se gospodar-
no obnašati. Zaenkrat nas je
najbolj udarila bencinska
stiska. V tujino pač ne bom
šla, če ne bo kakšne posebne
hude sile.«
STANKA LEŠNIK,iz
Zreč: »Če bi pametne rešitve
poiskali že prej, vse sedanje
panike sploh ne bi bilo. Mi-
slim da je prav, da bodo za
bencin boni, lahko pa bi bili
še za kaj drujgega - za pralni
prašek na primer, tako bi ga
vsaj vsi dobili. Zal pa tisti, ki
imajo dovolj denarja, še ve-
dno ne bodo prisiljeni v var-
čevanje na vseh področjih.
Drugi pa bodo morali, saj
drugače ne bodo mogli. Če
bomo tisto, kat za življenje
nujno potrebujemo imeli,
vseeno ne bo pretežko. Da se
kaj spremeni, je bil pa res že
čas.«
KRUH NAŠ VSAKDANJI
Plakat, namenjen vsem nam ob svetovnem dnevu in me-
secu varčevanja je lep, prepričljiv, dovolj zgovoren, da nam
da misliti.
A če razmišljamo še malo dlje od njegove osnovne sporo-
čilnosti, pa se marsikdo vpraša, kdo nam je odščipnil košček
našega vsakdanjega kruha: mi sami z našimi neustalitve-
nimi obnašanji, pospešena izvozna prizadevanja, ali kdo?
BENCINSKI BONI IN KAKO JIH BODO DELILI
TITOVO VELENJE
Če je šlo vse po sreči, potem so
včeraj v velenjski občini na 40 me-
stih v 26 krajevnih skupnosti že za-
čeli prodajati bencinske bone. Zakaj
po sreči? Povedali so nam da zato,
ker ne vedo ali jih bodo pravočasno
dobili. Prodajali pa jih bodo od 7. do
18. ure, če pa bo potrebno, tudi dlje.
celje
Tudi v Celju bodo bone razdelje-
vali na sedežih krajevnih skupnosti,
prav tako tudi v odseku za promet
sekretariata za notranje zadeve ob-
činske skupščine na Trgu Svobode
9. Načeloma velja, da se krajani
oskrbijo z boni v svoji krajevni
skupnosti, če gre za osebna vozila,
traktorje, motorna kolesa in kolesa s
pomožnim motorjem, medtem, ko
bodo bone za avtoprevoznike, taksi-
ste, obrtnike in invalide delili na se-
dežu upravnih organov občine.
Tisti, ki po bone ne bodo prišli na
sedež svojih krajevnih skupnosti, jih
bodo lahko kasneje dvignili kadar-
koli na odseku za promet, seveda v
uradnih urah.
ŠENTJUR
V Šentjurju so pripravili 8 delilnih
mest po krajevnih skupnostih. Kra-
jani Blagovne, Kalobja in krajevne
skupnosti Šentjur-center jih bodo
lahko dvignili na občini v Šentjurju.
Drugod pa v pisarnah krajevnih
skupnosti. To velja za krajane kra-
jevne skupnosti Šentjur-okolica, Po-
nikva, Dramlje, Loka, Dobje in Go-
rica pri Slivnici, kjer bodo bencin-
ske bone dobili tudi krajani iz kra-
jevne skupnosti Prevorje.
ŽALEC
V	žalski občini bodo bone delili v
štirinajstih krajevnih skupnostih in
to danes in jutri od 10. do 22. ure.
Ponekod bodo bone delili oba dne-
va, ponekod pa le danes ali jutri. V
Žalcu bodo bone delili tudi za KS
Gotovlje in Vrbje, v Preboldu še za
KS Šešče, na Vranskem tudi za KS
Tabor, na Polzeli tudi za KS Andraž,
v Braslovčah tudi za KS Letuš in na
Gomilskem tudi za KS Trnava. Bo-
ne bodo delili tudi v Grižah, v Galici-
ji, Vinski gori in na Ponikvi, povsod
v krajevnih uradih. Na sedežu ob-
činske skupščine bodo bone delili za
taksiste, invalide ter tovornjake
obrtnikov. Kdor bonov ne bo pravo-
časno dvignil, jih bo lahko tudi ka-
sneje.
MOZIRJE
V	mozirski občini bodo bone raz-
delili v vseh desetih krajevnih skup-
nostih. Na delitev bonov so dobro
pripravljeni in, kot kaže, pri delitvi
ne bo težav.
ŠMARJE
Tudi v šmarski občini so priprav-
ljeni. Razdelilnih mest je dvanajst s
tem, da so ojačane ekipe razdelilcev
bonov v Šmarju, Rogaški Slatini in
Pristavi. Bone bodo razdelili 4040-
tom imetnikom osebnih vozil in
2237 lastnikom traktorjev, tovornih
avtomobilov, mopedov in motornih
koles.
LAŠKO
Bone bodo lahko občani dvigovali
na naslednjim mestih: skupščina
občine Laško, oddelek za notranje
zadeve ter na sedežih krajevnih ura-
dov v Rimskih toplicah in Radečah
od 7. do 19. ure dnevno.
SLOVENSKE KONJICE
V konjiški občini so oblikovali
enajst razdelilnih komisij. Komisije
so: skupna za Skomarje, Resnik, Go-
renje in Dobravo-Gabrovlje, komisi-
ja za Zreče, skupna za Stranice, Zeče
in Polene, komisija za Vitanje, komi-
sija za Bezino, Vešenik, Brdo, Sojek,
Kamno goro, komisija za Tepanje,
Spodnje Grušovje in Dražo vas, ko-
misija za Ziče, Špitalič in Konjiško
vas, komisija za Loče ter dve v Slo-
venskih Konjicah - za levi in za de-
sni breg.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
V SNG CEUE RAJANJE ARTHURJA SCHNITZLERJA
ŽAL NE KAJ VEČ KOT BULVARKA
Drugo letošnjo predstavo je z manj srečno roko režiral Franci Križaj.
Lahkotna igra dunajskega
dekadenta A. Schnitzlerja
(bil je Cankarjev sodobnik,
rojen 1862), ki je bila na za-
četku tega stoletja tako spo-
takljiva, da se ji je avtor
odrekel za petdeset let, je ob
pravni »odmrznitvi« prvič
zaživela tudi na jugoslovan-
skem odru. Predstavilo jo je
celjsko gledališče v prevodu
Maile Golob, v dramaturgiji
Janeza Žmavca, v scenogra-
fiji in kostumografiji Melite
Volk, lektorica je bila Majda
Križaj, asistent za scenogra-
fijo Črtomir Frelih, glasbeno
je predstavo opremil Ivo
Meša-
Schnitzlerjevo delce v de-
setih prizorih prav, gotovo
odlikujejo zelo specifične
aluzije na pozni vktorijanski
čas; še več, navzven zapeta
meščanska spodobnost, ki ji
sicer bijejo zadnje ure, nje-
govo tedanjo provokativnost
šele omogoča. Veselo nočno
rajanje različnih »stanov«, ki
se jim. pretaka pod kožo
kljub vsem proklamiranim
socialnim razlikam pač ena-
ko težka in zahtevna kri, po-
tešena toliko slajše, kolikor
bolj na skrivaj in v brk njiho-
vim lastnim dnevnim mani-
ram, takšno »rajanje« v mra-
ku posebnih sob in v opoju
vznemirljivosti posebnih že-
lja gotovo vsebuje zelo očit-
no družbeno kritiko, razkri-
va dvojno moralo in torej na
prav poseben način priča o
določeni resnici časa.
Nova romantika, zlasti de-
kadenca, je v skladu s svojim
poudarjanjem svobodne člo-
vekove čutnosti kaj rada
uganjala podobne duhovito-
sti, to se pravi, družbeno in
družabno kritiko na področ-
ju erotike, tudi Slovenci v
tem smislu nismo brez sku-
šenj, ki jih danes seveda po-
nosno razglašamo za prispe-
vek k občemu blagru.
Schnitzlerjeva izvirnost je
gotovo v tem, da je tako ne-
pristransko pognal v neskru-
pulozni erotični ples svoje
sodobnike, morda tudi sebe,
in zvrtinčil čas v prah, ki se v
dvajsetih letih ni mogel pole-
či brez že omenjene avtorje-
ve pomoči. Kakšnih »višjih«
in daljnosežnejših posledic
Schnitzlerjev tekst nima in
jih ne more imeti, ja pač sa-
mo ironično nonšalanten
prerez seksualnih navad in
torej nujno površen, čeprav
opravljen v nadvse moderni,
horizontalni dramaturgiji.
Nesreča celjske predstave
je v tem, da razume Schnit-
zlerjeve prizore zgolj kot po-
pularno postavitev historič-
nih določil, torej s stališča
vsevedne distance, ki je ne
zanima živo (in večno) sporo-
čilo o socialno-seksualnih
mahinacijah, predstavi gre
tako za etiketo dobe, za ilu-
stracijo nekih »zanimivih«
časov. Režiser Franci Križaj
se je namreč zadovoljil z va-
riacijo na temo igre med vi-
dezom in resnico, med neo-
porečnim obnašanjem in ve-
selimi nameni, ker pa kljub
vsej pomanjkljivo izpeljani
seksualni revoluciji (ali pa
prav zato) danes nista pro-
blematična niti tovrstni vi-
dez niti tovrstna resnica, je
od Rajanja ostal le niz hu-
mornih vložkov, pač lepo
otesana bulvarska komika,
ki se že po tradiciji napaja iz
nevznemirljive diktature vi-
deza. In: namesto spotaklji-
ve kritičnosti (kaj je navse-
zadnje z današnjim »novim«
meščanstvom?) gledamo sta-
ro grdo pokvarjenost, name-
sto izzivalne porogljivosti
spodoben pamflet. Skratka,
predstava je kljub desetim
koi talnim zaključkom kar
zgledno krepostna in morda
po meri občinstva, ki rado
brije norce iz nesrečnih tujih
prednikov v tujih krajih.
Odlično pa je ritmu pred-
stave stregla scenografija
Melite Volk: vrteči Prater in
findesieclovska stilizacija,
pa tudi zagonetni lajnar Mat-
jaž Arsenjuk, nosilec višjega
vedenja o teh rečeh. Na sceni
so rajali Jana Šmidova kot
Vlačuga, Bruno Baranovič je
bil Vojak, Ljerka Belakova
Sobarica, imenitno so se uje-
li Peter Boštjančič (Mladi go-
spod), Drago Kastelic (So-
prog) in zlasti Anica Kumro-
va, ki je bila kot mlada žena
frivolna, radoživa in hkrati
modra partnerica. Nekam
zadržano je vlogo Cukrčka,
perspektivne deklice za vse,
odigrala Zvezdana Mlakarje-
va, prav tako nista uspela za-
gotoviti primerne arogant-
nosti ob elitnem srečanju
Bogomir Veras (Pesnik) in
Milada Kalezičeva (Igralka).
Pač pa je bil zanesljiv Miro
Podjed kot Grof, ki je v pred-
stavo vnesel nostalgično,
trpko kadenco.
PETER KOLŠEK
GLEDALCI 0 PREMIERI
MOJCA DIMEC: »Ne morem reči, da mi je bila
predstava v celoti všeč. Posamezne slike pa so bile
odlične, zlasti po zaslugi nekaterih igralcev, ki so nas
znali zabavati in tudi spraviti k razmišljanju.«
KRISTINA DOMANJKO: »K dobri predstavi je ve-
liko pripomogla tudi zanimiva in funkcionalna scena.
Prizori se vrtijo kot v ozadju vrtiljak. Rajanje se nada-
ljuje.«
SIMON ŠALE J: »Nekateri prizori so se mi zdeli
predolgi, kar je na trenutke zbijalo tempo predstave.
Med igralskimi pari, ki so sicer naredili največ vsak po
svojih danih možnostih, bi izdvojil Anico Kumrovo in
Petra Boštjančiča.«
STANKA PERCIC: »Predstava je bila zabavna, do-
bro postavljena in dobro odigrana. Kaj drugega bi o
njej težko povedala, saj mislim, da drugih kvalitet tudi
ni imela.«
VESNA GORŠIC: »Predstava mi je bila všeč. Nežna
je, nostalgična. Še posebej me je navdušila scena.
Igralci pa so dobro izkoristili ponujene možnosti.«
MARIJA ROZMAN: »Vsak prizor zase daje pred-
stavi šarm. Včasih se zasmeješ tudi navznoter. Dobro
napisano besedilo je bila odlična podlaga za prav vse
na odru. Tudi za sicer obrobno, a odlično rdečo nit, ki
jo je peljal skozi vse prizore lajnar, Matjaž Arsenjuk.«
Cukrček, Zvezdana Mlakarjeva in Pesnik, Bogomir Veras.
KULTURA V VELENJU
BOGATA BERA
Program za odrasle in mladino
Kulturni center Ivan Na-
potnik Velenje je za letoš-
njo sezono pripravil pester
program kulturnih priredi-
tev, od katerih se jih je ne-
kaj že zvrstilo. Načrtovalci
prireditev so skrbno zasno-
vali izbor, ki zajema gleda-
liške in glasbene predstave,
igre za srednješolsko in
osnovnošolsko mladino in
likovne razstave.
V Velenju bo gostovalo
SLG Celje s Schnitzlerjevim
Rajanjem, gostovalo bo ma-
riborsko gledališče s Carla
Goldonija delom Sluga dveh
gospodov in Slovensko mla-
dinsko gledališče z dramo
Medejina otroka. Z zgodba-
mi iz živalskega vrta bo na-
stopilo Amatersko gledali-
šče iz Titovega Velenja, ki se
bo predstavilo tudi s Cehovi-
ma enodejankama Medved -
Snubač. V programu priredi-
tev je prav tako ena predsta-
va amaterskega gledališča
Pod kozolcem. Najmlajši se
bodo razveselili mladinske
igre iz repertoarja SNG Mari-
bor Obtoženi volk, avtorja
Žarka Petana.
Med glasbenimi predsta-
vami velja omeniti nastop
Komornega orkestra Boljšoj
teater iz Moskve, ki je pre-
dviden za 23. oktobra, kon-
cert mešanega pevskega
zbora AKUD Branko Kr-
smanovič iz Beograda in go-
stovanje simfoničnega orke-
stra Slovenske filharmonije
iz Ljubljane. Velenjsko ob-
činstvo si bo lahko ogledalo
tudi opero G. Gershwina
Porgy in Bess, opereto Ra-
dovana Gobca Planinska ro-
ža v izvedbi KUD Svoboda
Žalec in prisluhnili odlični
pianistki Dubravki Tomšič-
Srebotnjakovi in klavirske-
mu recitalu Hinka Haasa.
Nekatere prireditve (iz bo-
gatega sporeda smo omenili
samo nekatere), se bodo zvr-
stile tudi na odru v Šoštanju
in v Smartnem ob Paki. Vse
pa bodo izvedene v okviru
finančnih možnosti Občin-
ske kulturne skupnosti Vele-
nje in organizatorja.
MATEJA PODJED
ZAGREBŠKA
GLEDALIŠKA
SKUPINA »MOŠA
PIJADE« V
CELJU
V nedeljo, 24. oktobra ob
19.30 bo gostovala v Sloven-
skem ljudskem gledališču v
Celju zagrebška gledališka
skupina »Moša Pijade« z de-
lom	SKRIVENCENI
(BENT) sodobnega ameri-
škega avtorja Martina Sher-
manna. To je pretresljiva
igra o metodah nacističnega
spolnega rasizma, ki razčlo-
veči in izvotli svoje žrtve.
Glavni junak Max izdaja vse
po vrsti, tudi tiste, ki jih ima
rad, samo da bi preživel.
Vendar niti ljubezen ne mo-
re rešiti življenja. Režiser Ja-
kov Sedlar je s pomočjo ime-
nitnih igralcev Zeljka Vuk-
mirice (spomnimo se ga iz
»Balade Petri ce Kerempu-
ha« in »Zgodovine moje neu-
mnosti«), Vicka Ruiča, Dar-
ka Sriče in drugih z jasnim
in modernim režijskim kon-
ceptom pokazal to brezizho-
dno tragično situacijo.
SEKCIJE ZA KULTURO
Eden od temeljnih interesov krajanov v krajevni
skupnosti je tudi področje kulture, a najširši demokra-
tični vpliv v njej naj bi v krajevni konferenci SZDL
uresničevali v namenskih sekcijah. Sekcija za kulturo
pri krajevni konferenci SZDL ima praktično neizčr-
pen delovni in akcijski obseg; od neposrednih krajev-
nih pogojev in zmogljivosti, pa vse tja do navidezno
odtujenih medijev kulturne ustvarjalnosti. Gre seveda
za vpliv, za posredovanje hotenj, interesov; nikakor za
odločanje in ukrepanje. Predmet in vsebina razprav v
sekciji za kulturo v KS SZDL na ravni krajevne skup-
nosti more biti domače kulturno društvo, krajevna
knjižnica, repertoar kina, prireditev v kulturnem
domu. Biti more razprava in pobuda za estetsko plat
varstva človekovega okolja, predvsem skrb za materin
jezik, sodelovanje s kortikulturniki, aktivnost okoli
urbanističnega reda, varstva kulturne in naravne dedi-
ščine itd.
Preko delegatov v skupščini kulturne skupnosti ob-
čine vpliv sekcije za kulturo posega v razprave o kul-
turnem življenju in razvoju v občini, ob tem o deležu
kulturnih dosežkov in ustvaritev, ki se neposredno
zrcalijo v krajevno skupnost z gostovanji poklicnih in
ljubiteljskih skupin od dramske, plesne, prek glasbene
in likovne tvornosti.
Navidezno odtujene osrednje slovenske kulturne in-
stitucije in mediji, kot sta na primer osrednja radijska
postaja in TV, po zakonu morajo dati v javno razpravo
svoje programe. Ob tem, da imamo venomer kopico
pripomb in zamer na te programe, je prav, naravnost
dolžnost, da sekcija za kulturo povabi kar najširši krog
občinstva k razpravi in da stališča ter pripombe tudi
posreduje.
Seveda je še veliko drugih zadev in problemov s
področja kulture, ki bi bila hvaležna in pekleča tema za
sekcijske razprave.
Sekcija naj bi bila pri svojem delu odprta za vse, ki
jih določena problematika, ali pa celokupna kulturna
sfera zanima. Zavoljo tega je nujno, da sekretariat
sekcije o pripravljenih temah obvešča najširše.
Jedro sekcije za kulturo naj bi bil sekretariat, v
katerem bi bile frontno zastopane vse družbenopoli-
tične organizacije, kolektivi prek predstavnikov sindi-
kata, predstavniki kulturnih društev in skupin, izobra-
ževalnih ustanov, vodja delegacije samoupravne inte-
resne skupnosti za kulturo itd. Število članov sekreta-
riata sekcije bi bilo odvisno od razvejanosti kulturne
dejavnosti in razvitosti krajevne skupnosti, nikakor pa
ne bi smeli biti preobsežni, recimo več kot 15 članov.
Predvsem pa mora biti vodilo pri kadrovanju resničen
interes vsakega posameznika, sicer bi taka najširša
oblika interesnega vpliva na mah bila zožena v forum-
ski okvir. Ravno to sekcije SZDL ne smejo biti.
JURE KRAŠOVEC
DOBER ZAČETEK CELJSKE
KONCERTNE SEZONE
V sredo, 13. oktobra je bil
v Narodnem domu prvi
abonmajski koncert letošnje
sezone z Bachovim orke-
strom iz Londona.
Kot že naslov pove, posve-
ča orkester svoje muzicira-
nje predvsem predklasični
literaturi, ne zavrača pa tudi
sodobnejše angleške ustvar-
jalnosti, ki je za nas še pose-
bej zanimiva, saj nam je ma-
lo znana. Ansambel, ki šteje
okrog 15 članov, nima stal-
nega dirigenta, ampak se ta
menjava. V Celju je bila vo-
dja Nona Ledell, izvrstna
violinistka, z velikim zama-
hom in temperamentom. Ob
njej sta bili opazni druga vio-
linistka pri prvem pultu in
prva čelistka. Ostali muziki
so bili prav dobri, a so služili
bolj kot spremljevalci, ne da
bi bistveno pripomogli k ce-
lotni reprodukciji, ki je bila
sicer na visoki ravni.
Uvodoma smo poslušali
Chacono v g molu Henryja
Purcella (1658-1695). Purcell
je eden največjih in najorigi-
nalnejših angleških sklada-
teljev 17. stoletja. Imenujejo
ga očeta angleške glasbe.
Chacona je tema z varijacija-
mi, ki jo je skladatelj kontra-
punktično obdelal. Orkester
jo je izvajal z intenzivno igro,
z velikim zamahom, pri če-
mer je zlasti igra basovskih
instrumentov, čelov in kon-
trabasa, bila zelo enotna in
barvita. Koncert za čembalo
angleškega skladatelja Wal-
terja Leigha (1905-1942) je
bil zanimivo doživetje. Leigh
je bil v Berlinu učenec so-
dobnika Hindemitha, ki je
očitno vplival na njegovo
kompozicijsko tehniko. Je
sodobno pobarvana, v svoji
osnovi spominja na sodob-
nega Bacha. Koncert ima tri
stavke. Ob koncu prvega je
igral kadenco čembalist Ala-
staif Ross, deloma neritmič-
no, neenakomerno, ob kon-
cu pasaž virtuozno. Zelo lep
je bil drugi stavek - Andante
- z začetnim solom čembala,
ki se mu je pridružilo čelo z
elegično melodijo severnja-
škega melosa. Z zmernim Al-
legrom in s ponovno kaden-
co čembala je zaključena
skladba, ki ji ne manjka pe-
stre harmonizacije.
Tretji angleški skladatelj,
ki je bil na sporedu, je bil
Benjamin Britten (roj. 1913).
Velja za najvidnejšega pred-
stavnika sodobne angleške
glasbe. Simple symphony
(Preprosta simfonija) je eno
njegovih mladostnih del, s
katerim je že kot 21-leten iz-
pričal svoj talent. Skladba
ima 4 stavke, ki spominjajo
bolj na divertimento kot na
simfonijo, je pa duhovita in
iskriva. Posebnost je drugi
stavek Playful pizzicato, ki
ga izvajajo vsa godala pizzi-
cato. Orkestru se ni prav po-
srečil, manjkalo je precizno-
sti in enotnosti. Pač pa je bil
eden najlepših stavkov veče-
ra »Sentimental sarabande«,
elegična, izredno melodično
oblikovana enota, katero so
Londončani krasno interpre-
tirali z močno doživeto gra-
dacijo in z dinamičnim nian-
siranjem do resnično pleme-
nitega zaključnega pianissi-
ma. Froliscome finale (Razi-
grani zaključek) zaključuje
to originalno kompozicijo, ki
je bila ena najboljših izvedb
večera.
Dobro zasedena dvorana
je sprejela goste z velikim
odobravanjem, ti pa so doda-
li še dva stavka iz Suite
J. S. Bacha. Bil je lep glasbe-
ni dogodek in spodbuden za-
četek koncertne sezone.
EGON KUNEJ
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
BRALCEV JE VSE VEČ
Ob matični, deluje v občini še šest krajevnih knjižnic
Iz statističnih podatkov
minulega leta v občinski ma-
tični knjižnici v Žalcu ugo-
tavljajo, da se je število bral-
cev v knjižnicah dvignilo za
9 odstotkov. Poleg matične
knjižnice v občini Žalec de-
luje še šest krajevnih knjiž-
nic in to v Preboldu, Grižah,
Polzeli, Vranskem, Šempe-
tru, in Braslovčah ter deset
izposojališč v Letušu, Tabo-
ru, Gomilskem, Ponikvi, Ga-
liciji, Pirešici, Libojah, Vin-
ski gori, Trnavi in Gotovljah.
Lani je znašal prirast knjiž-
nega fonda 1376 knjižnih
enot, ki je bil pridobljen z
lastnim nakupom, nadalj-
njih 835 knjižnih zveskov pa
so pridobili od republiške
kulturne skupnosti. V občin-
sko matično knjižnico je bilo
lani vpisanih 1553 stalnih
bralcev, ki so knjižnico obi-
skali 14.040 krat, od tega je
bilo 7450 mladih in 6590
odraslih. Na dom so posodili
skupno 31.741 knjig in revij
in sicer 17.653 enot leposlov-
ja, 13.419 enot poučne in
znanstvene literature in 669
izvodov časopisov in revij. V
ostalih šestih knjižnicah v
občini razpolagajo z 29.200
knjižnimi enotami.
Občinska matična knjižni-
ca izvaja svojo dejavnost v
popolnoma neprimernih
prostorih, ki so poleg tega še
do kraja utesnjeni, kjer ni
dovolj delovnega prostora za
delavce, kaj šele za bralce.
Ker nimajo čitalnice, se pre-
malo uporablja enciklopt -
dični in leksikografski mate-
rial in prav tako dragocenej-
ši izvodi posameznih stro-
kovnih del, ki jih predpisi ne
dovoljujejo izposojati na
dom. V pogojih, v kakršnih
se je knjižničarsko delo odvi-
jalo in se še, so kljub temu
dosegli kar dobre rezultate.
Pri Občinski matični
knjižnici obstaja tudi odbor
za bralno značko, ki je naj-
bolj množična bralna akcija.
V žalski občini tekmujejo
učenci vseh osnovnih šol za
Kajuhovo bralno značko.
Akcijo po šolah vodilno
mentorji, lani se jih je udele-
žilo 2538 ali 60 odstotkov
vseh šoloobveznih otrok. Že
drugo leto tekmujejo za
značke Čebelice mali šolarji
v vzgojnovar^tvenih ustano-
vah. Lani se je v programu
poslušanja, obnavljanja in li-
kovnega izražanja na temo
knjiga zvrstilo 300 otrok. S to
akcijo želijo ljubezen do
knjige in bralne navade vsa-
diti v srca naših najmlajših.
TONE TAVČAR
NAGRADA ZA
POLKO
Zveza socialistične mladi-
ne Hrvaške je eno od zveznih
nagrad Sedem sekretarjev
SKOJ podelila mlademu pe-
sniku, pisatelju in dramatiku
Milanu Kleču, za njegovo
dramo Polka, katere krasna
uprizoritev je bila v SLG Ce-
lje v minuli gledališki sezoni.
Delo je režiral Franci Križaj.
BOJ ZA ŠALO KOT ZARES
PREPROŠČINA KOT KRINKA
Skrij politično satiro ali kritiko za na-
ličje preproste zgodbice, celo pravljice
ali fantazije, pa vam bo zadeva zmuznila
skozi vsa cenzorska rešeta! Že Swift je
pogruntal, da je moč s pomočjo Guliver-
jevih pustolovščin in podobnih zgodbic
do kosti obrati obstoječe družbene ra-
zmere. In tako je Peter Shaffer, Swiftov
sodobni rojak, ubral podobno pot, ko je
za preprostostjo klasične dramske (tudi
komedijske) zgodbe o genialnem Mo-
zartu in oblastniškem Salieriju natrosil
polna prgišča bridkih resnic o odnosih v
politični družbi, o oblastniškem poigra-
vanju in manipuliranju ljudi z ljudmi
itd. O tem bi se dalo napletati in razple-
tati čez cele strani. A za nas je pomemb-
no predvsem eno. Ta igrokaz nam s spo-
ročili, skritimi za krinko preproste zgod-
be dopoveduje, kako oblastniški položaj
brez zadostne morale, zavesti in srčne
kulture kvari ljudi, jih, kot tudi sočasni
primeri dokazujejo, prižene tudi do zlo-
činskih skrajnosti. Tu ne gre samo za
politično moč nad ljudmi, marveč tudi
na razpolagalno moč z njihovimi rezul-
tati dela. Makiavelizem se kot doktrina
vladanja vtihotaplja v vse oblike in si-
steme, pa tudi pri nas ni čisto neznan.
»Grebatorstvo« za položaji, vsaj po
kančku oblasti, da bi imel vsaj enega
pod sabo, ki bi mu ukazoval, da bi delil
milost in neizprosnost, je deformacija v
hudem oprečju tudi s samoupravno ide-
jo in prakso.
In ko so pred časom v skupini takih
lokalnih mogotcev na vsa usta hvalili
tako razumljiv »igrokaz« kot je Ama-
deus s celjskega odra, je bilo očitno sa-
mo tole:
Za prmej niso niti za trohico videli za
naličje preproste zgodbe o dobrem in
zlu, o zavisti, zlobi in še čem. Zal, tudi
Shaffer ni prišel dlje od Swifta, ki so mu
bržčas blagohotno prišepetavali: češ, ze-
lo zanimivo, zelo, čudovita fantazija.
Zato h komentarjem o »novih spozna-
njih o glasbi,« o nekem zgodovinskem
dejstvu na avstrijskem dvoru 1781-91,
velja samo to, da sporočil dramatika
sploh niso razumeli, da ima Talia preču-
dno ogledalo v roki, če naj gledališče
zrcali življenje. Le malokdo vidi v njem
svoj, marveč zlasti sosedov obraz.
JURE KRAŠOVEC
USTANOVILI SO GODBO
Kulturno umetniško društvo iz Ljubečne iz meseca v
mesec preseneča. Čeprav deluje šele od letošnjega aprila, je
doseglo že nekaj lepih rezultatov. V društvu so najbolj veseli
množičnosti, ki je prisotna v vseh sekcijah. Vedno bolj pa je
opazna tudi kvaliteta. Zlasti moški pevski zbor je pod vod-
stvom Dragice Zvar dosegel v kratkem času lepe rezultate.
Uspešni so tudi tamburaši, recitatorji, harmonikarji z diato-
ničnimi harmonikami, trio Šabec in likovniki. V začetku
oktobra pa se jim je pridružila še godba na pihala. Preko
dvajset godbenikov redno prihaja na vaje. Vodi jih devet-
najstletna Vera Šabec, sicer godbenica vevške papirniške
godbe in godbe France Prešeren iz Vojnika. Pravijo, da se
bo godba prvič predstavila poslušalcem že v začetku prihod-
njega leta. Igrali bodo lažje in popularne skladbe. Upajo, da
bo prav ta usmeritev naletela pri poslušalcih na ugoden
odmev.
Trenutno se ubadajo s precejšnjimi problemi, ki se kažejo
zlasti pri nabavi instrumentov in notnega materiala. Vendar
pa so prepričani, da bo zagnanost premagala tudi te težave.
Problem so tudi sredstva, ki jih društvo nima veliko. Doslej
so dobili pomoč samo od OK SZDL Celje ob ustanovitvi
društva. Nekaj sredstev pa so dobili tudi z organizacijo Zlate
harmonike. Želijo si le, da bi pomoč prišla tudi od kulturne
skupnosti in Zveze kulturnih organizacij. To pa zato, ker se
zavedajo, da samo z entuziazmom vsega ne bodo zmogli.
Škoda pa bi bilo, da bi društvo, ki vključuje že preko sto
krajanov, že v začetku naletelo na prehude težave.
MILAN BRECL
Jeseni se prav gotovo najbolj veselijo kmetje in vsi,
ki imajo kakšen kvadrat zemlje, na kateri gojijo sadno
drevje, vinsko trto ali kaj podobnega. Letošnje leto je
bilo še posebno radodarno, kar pa marsikomu pov-
zroča tudi preglavice. Na primer upravljalcem družbe-
nih posesti, ki zaradi obilice sadja, česar posledica je
neprimerno večja zahtevnost trgovcev in potrošnikov,
že sedaj vihajo nosove in znašajo svojo jezo na (bolj ali
manj) nedolžne obiralce.
Številni osnovnošolci in tudi dijaki so te dni pridno
obirali jabolka, večina z željo po zaslužku, ki bi ga
namenili za kakšen izlet, pa maturantski ples in še kaj.
Nedvomno na prvi pogled precej lahka pot do žele-
nega denarja, saj je večina prepričana, da za to delo ne
potrebuješ strokovne usposobljenosti. Zal pa se je le-
tos prav zaradi obilice sadja pri tem nekaj močno
spremenilo. Tisti nekaj so odnosi med nič hudega
OBIRANJU JABOLK NA ROB
slutečimi otroci in pa upravniki sadovnjakov, ki spričo
dejstva, da vsega pridelanega sadja tako ali tako ne
bodo mogli prodati za najvišjo kvaliteto mladež po
nekajurnem delu, meni nič - tebi nič, pošljejo domov.
In to ponavadi še z ostrimi žaljivkami, češ da so jim
napravili milijonsko škodo s tem, da niso pravilno
obirali jabolk.
Kar dvakrat sem bila priča podobnemu dogodku -
prvič na šentjurskem Slomu in drugič na Mirosanu. Na
Slomu je bil sicer večji del krivde res .na mladini, ki je
obirala napačna jabolka, za katera pa jim je celo njihov
uslužbenec dejal, da so prava, vendar pa bi le morali
imeti nekoga, ki bi obiralce nadzoroval, če nočejo
imeti neljubih posledic. V tem pogledu so bolje organi-
zirani na Mirosanu, kjer pa je zahtevnost obiranja ne-
primerno večja in povsem razumljivo je, da osnovno-
šolci temu niso kos. Tako je zanje mnogo laže otroke
po skoraj opravljenem delu poslati domov, ob tem pa
imeti obrana jabolka, pa čeprav druge kvalitete.
Če pa je takšen odnos do dela pravilen, presodite
sami!
P. Z.
PIONIRJI LESIČNEGA V CELJU
Že vrsto let se z izmenjavo obiskov, športnimi in kultur-
nimi srečanji krepijo vezi med pionirji osnovne šole Ivana
Kovačiča - Efenke v Celju in šole Tončke Čečeve iz Lesič-
nega. Začelo se je z akcijo v okviru jugoslovanskih pionir-
skih iger, letos pa so se vezi stkale že tako močno, da je
prišlo do izmenjave desetih učencev vsake šole. Tako je bilo
pred štirinajstimi dnevi deset celjskih učencev v Lesičnem,
kjer so stanovali pri svojih vrstnikih in teden dni obiskovali
tamkajšnjo šolo. Spoznavali so predvsem življenje na vasi.
Sedaj, v tem tednu, pa gostijo pionirji osnovne šole Ivana
Kovačiča - Efenke vrstnike iz Lesičnega. Deset so jih spre-
jeli na svoje domove, pokazali pa jim bodo tudi mesto, stari
grad, Muzej revolucije, obiskali so že tovarno Aero. Vezi se
tkejo naprej, izmenjujejo se naslovi, oblikujejo se prija-
teljstva. Učenci spoznavajo, kako živijo vrstniki v mestu in
kako oni na vasi.
Mentorica jugoslovanskih pionirskih iger na šoli Ivana
Kovačiča - Efenke, Cilka Lipnik je povedala, da že sedaj
razmišljajo o tem, kako bi v prihodnjem letu pripravili sre-
čanje učencev obeh šol. Kajti vsi skupaj, učenci in učitelji
želijo, da bi se sodelovanje med njima še razširilo in se
razmahnilo tudi izven okvirov pionirskih iger.
Na fotografiji: pionirji celjske in lesičenske šole, ki so
sodelovali v letošnji enotedenski izmenjavi učencev in spoz-
navali mesto in vas.
Foto: D S
PROGRAM NAJ OCENIJO
STROKOVNJAKI
Svet za varstvo okolja je na svoji zadnji seji, prešnji teden, obravna-
val pregled stanja in nadaljnih prizadevanj, tako Cinkarne kot obča-
nov Celja pri trajnem zagotavljanju pozitivnih ekoloških in ekonom-
skih učinkov, vežanih na delo te delovne organizacije. Svet se je
seznanil s trenutnim stanjem in nadaljnjimi plani Cinkarne na po-
dročju varstva okolja, pri čemer se občuti kakovostni premik. Cin-
karna je posredovala program modifikacij že sprejetega programa.
Program naj preverijo in strokovno ocenijo strokovnjaki'iz Cinakrne
in občine. Tako dopolnjen program naj posredujejo v strokovno
potrditev tistim strokovnim inštitucijam v republiki, ki so potrdile že
prvotni program, se menili.
VVE
TUDI EMO JE ONESNAŽEVALEC
Poleg žvpelovih oksidov, ki zlasti v zimskem času močno onesna-
žujejo celjski zrak in katerega glavni »proizvajalec« je Cinkarna
Celje, so v zraku še posebno pomembne in zdravju škodljive emisije
organskih snovi, ki izvirajo iz izgorevanja tekočih goriv ter fluoridov,
ki imajo svoj izvor v tovarni EMO. Ugotovljene koncentracije v času
merjenja so v 19 odstotkih primerov pokazale enkrat večjo emisijo
fluoridov, kot to dovoljujejo predpisi. Z organskimi onesnaževalci je
najbolj obremenjen center mesta. Predvsem v zimskem obdobju. To
je zelo pomembna ugotovitev ob dejstvu, da so nekateri teh ogljiko-
vodikov povzročitelji raka.
VVE
80 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA
ŠOŠTANJ
Med najstarejšimi turističnimi društvi na širšem celjskem ob-
močju je tudi društvo v Šoštanju, katerega člani so pred dnevi
slavili 80 letnico. Ob tej priložnosti so pripravili več različnih
prireditev, na osrednji - kulturni - pa so podelili tudi zlati grb
Šoštanja naslednjim organizacijam in posameznikom: Krajevni
skupnosti, Termoelektrarni, Kajuhovem domu, Kajuhovi šoli, Ta-
borniškemu odredu Stari grad, Delavski godbi Zarja, Ribiški dru-
žini Paka, Zoranu Vudlerju, Janku Pristanu, Milošu Vovku, Sta-
netu Dolarju, Radu Kasesniku, Mariji Uršnik, Milki Uršič, Milanu
Novaku, Franju Mašku, Štefanu Szabu, Janezu Erhartu in Viktorju
Kojcu. S temi priznanji se je turistično društvo oddolžilo vsem, ki
so dolga leta sodelovali in kakorkoli pomagali pri razvoju in
napredku Šoštanja.
V. K.
ZAŽIVELA KOMISIJA ZA KULTURNO
DEJAVNOST
Komisija za kulturno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS
v Slovenskih Konjicah je bila ustanovljena sicer šele letos, a
svoje naloge je sprejela resno. V tem času še zbirajo podatke
o kulturni dejavnosti s pomočjo vprašalnika, ki so ga poslali
vsem osnovnim sindikalnim organizacijam. Ker so vanj
vključili tudi predloge za nadaljnji razvoj na področju kul-
ture, bo mogoče na osnovi odgovorov pripraviti celovit
predlog, ki ga bo mogoče tudi uresničiti.
MBP
VELENJSKA KOLEDA V ZDA
V torek je odpotovala na daljšo turnejo po različnih krajih Združe-
nih držav Amerike folklorna skupina Koleda iz Titovega Velenja. Ta
skupina obstoja že več kot deset let, v tem času pa je s svojimi
nastopi osvojila srca ljubiteljev folklore ne samo v domačih krajih,
temveč tudi po različnih evropskih državah.
TV
V MOZIRJU PROTI OBRTNEMU
ZAKONU
Mozirski izvršni svet ne podpira razširitev žaganja lesa v
zasebnem sektorju za potrebe organizacij združenega dela,
kot jih predvidevajo spremembe in dopolnitve obrtnega
zakona v Sloveniji. V mozirski občini imajo žagarske obrate,
ki so sicer v lasti temeljnih organizacij, še kar dobro razpore-
jene. Poleg tega je v občini še nekaj obrtnikov z žagarsko
dejavnostjo, ki izvajajo usluge tako za organizacije, kot za
zasebnike in kmete. Rešitve, kot jih ponujajo dopolnitve
obrtnega zakona, papo mozirskem mnenju prinašajo le več
administrativnega in neučinkovitega dela, težko pa bi bilo
prerazporediti tudi 350 delavcev, ki so sedaj zaposleni v
žagarskih obratih.
JANEZ VEDENIK
SREČANJE MALIH VOKALNIH
SKUPIN
Srečanje malih vokalnih skupin Slovenije je postala tradicionalna
prireditev skupin od 3 do 7 pevcev, ki jo vsako leto prireja Radio
Titovo Velenje in predstavlja pregled enoletne dejavnosti ter na-
predka malih vokalnih skupin.
Na letošnjem srečanju, ki bo v petek, 22. tega meseca ob 19. uri v
Domu kulture v Velenju bodo med drugim nastopili: Kvartet Fran-
kolovčani, Pevski kvintet Gorenjci, Kvintet bratov Zupan, Vokalni
kvartet Zora in drugi.
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi obilice aktualnega gradiva v tej številki nismo
objavili podlistka o gradovih in graščinah na slovenskem
štajerskem. Prosimo za razumevanje.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
ANGELOS BAS	13.
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Ne glede na navedeno razmerje do svoje
izobrazbe pa so naši splavarji med svetov-
nima vojskama praviloma znali brati in pi-
sati, pa tudi dokaj dobro so računali. Toda
tako je bilo samo pri mlajših, t. j. pri tistih,
ki so hodili v šolo v času stare Jugoslavije
in po veliki večini tudi še v letih pred prvo
svetovno vojsko. Starejši splavarji, se pravi
tisti, ki so hodili v šolo pred omenjenimi
desetletji, pa niso bili v enaki meri pismeni.
Za dobo od začetka 20. stoletja do 1941 je
izpričano, da so v splavarskih naseljih v
zgornji Savinjski dolini in Zadretju skoraj-
da vsi končali ljudsko šolo.
Ne glede na takšen obisk ljudskih šol so
učenci v višjih razredih, kot povedano, po-
gosto hodili na splave. Učitelji tega po veli-
ki večini niso prepovedovali, saj je šlo pri
tem z redkimi izjemami samo za enodnev-
ne izostanke od pouka, vrh tega pa so upo-
števali »trdo življenje«, ko je bilo »težko z
denarjem«. Po ohranjenem ustnem izročilu
se zdi, da so bili v tem pogledu učitelji v
Zadretju malce strožji in niso v enaki meri
dovoljevali, da bi bili učenci splavarili, ka-
kor je bilo to ob Savinji. Starši pa so deč-
kom vseskozi dovoljevali splavariti, in sicer
tako zavoljo privajanja splavarskemu delu,
ki bo lahko zlasti še pozneje pomemben vir
dohodkov, kakor zato, ker dečkov največ-
krat preprosto ni bilo mogoče zadržati, da
bi ne bili šli na splave, tako zelo radi so
splavarili.
Neke vrste dopolnilno izobrazbo je po-
menila vojaščina, toda, kot je podoba, le v
manjši meri. V stari Jugoslaviji so se pri
vojakih spopolnili v srbohrvaščini, ki so se
je v določenem obsegu naučili že prej, v
ljudski šoli, predvsem pa na splavih. Sicer
jih je vojaščina omikala še v tem, da se po
vrnitvi niso več toliko pretepali ko prej, da
so se lepše obnašali, manj pili, da so skrat-
ka postali zrelejši.
Splavarski gospodarji se glede izobrazbe
v poglavitnem niso razločevali od splavar-
jev. Vojaščina je vplivala na oboje enako,
pa tudi pri šolanju povečini ni bilo razloč-
kov. Med svetovnima vojskama so poslali
edinole posamezni splavarski gospodarji
svoje otroke na nadaljnje šolanje, v me-
ščansko šolo ali gimnazijo, izjemoma tudi
še na univerzo; toda po končanem študiju
so se samo nekateri od teh ukvarjali s spla-
varsko lesno trgovino.
2
Delo in vožnja
K že podani razlagi dejavnikov, ki so oz-
načevali savinjsko splavarstvo, nimamo za
čas po 1900 ničesar pristaviti, razen tega, da
je bil v slednji dobi odstotek ljudi, ki so se v
starem okraju Gornji grad preživljali »z za-
poslenostjo v žagarsko-gozdarsko-lesnem
podjetništvu«, večji kakor v katerem koli
drugem okraju na Slovenskem, 9,7%. Toda
ta odstotek je bil v resnici dosti večji, saj
niso vanj všteti kmetje, ki so bili samo ob-
časno zaposleni kot sekači, pa tudi ne
kmetje, ki so delali v.svojih gozdovih, in ne
splavarji. Gozdovi na gornjegrajskem ob-
močju so zdaj obsegali 61,2% celotne tam-
kajšnje površine. Mimo teh nadrobnosti so
ostale gospodarske značilnosti splavarske-
ga ozemlja v zgornji Savinjski dolini in Za-
dretju tudi od začetka 20. stoletja do 1941 v
poglavitnem enake, kakor je bilo o njih
spregovorjeno za prejšnja obdobja.
Splavarski gospodarji so kupovali les de-
loma na panju, deloma pa so jim ga spravili
kmetje do vode ali do ceste. Plačevali so ga
takoj, tedaj je bil les nekoliko cenejši, ali pa
so ga zaarali, tedaj je bil les nekoliko dražji,
in plačali pozneje, po vrnitvi z »rajže«. Sto-
ječi les je bil na najbolj oddaljenih območ-
jih po okoli 30 din za kubik, povečini pa je
bil dražji, in sicer okoli 50 din in več. Tik
pred drugo svetovno vojsko pa, ko so se
cene lesa zelo vzdignile, so kupovali spla-
varski gospodraji kubik stoječega lesa celo
po 200 din. Drevesa, ki so bila prej od okoli
30 din naprej, so stala 1940 tudi po 130 din.
Cena lesa, ki je bil spravljen v vodi, je zna-
šala sredi tridesetih let zvečine 70 do 80 din,
pozneje pa okoli 150 din in več (tik pred
drugo svetovno vojsko tudi 200 din in več).
L. 1940 je plačal neki splavarski gospodar
za 66 hlodov ali platanic (vsi hlodi in deske
so merili v dolžino štiri metre) 2550 din.
Tesan les je bil v drugi polovici tridesetih
let po 100 din ali tudi več od kubika, med-
tem ko je računal voznik za prevoz (»furo«,
ki je obsegala približno tri kubike) okoli 50
din (od Luč do Rečice npr. blizu 40 din). Tik
pred drugo svetovno vojsKo je bilo treba
plačati za kubik tesanega lesa tudi po 240
din. Sežagan, »zrezan«, les je bil naprodaj
od 200 din naprej po kubiku, neposredno
pred drugo svetovno vojsko pa tudi okoli
500 din in več.
Zbijanje tesanega lesa v splav v Bočni (trideseta leta)
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
PRIREDITVE
100 LET MUZEJA
Na proslavo stoletnice Po-
krajinskega muzeja v Celju,
ki je bila 12. oktobra zvečer,
je prišlo veliko število celj-
skih občanov, ljubiteljev me-
sta, ki so prisostvovali pro-
slavi v slovesno pripravljeni
veliki dvorani z znamenitim
celjskim stropom v Stari
grofiji na Mestnem trgu.
Ob vstopu v to častitljivo
dvorano me je obdal spomin
na prva leta po prvi svetovni
vojni, ko je v tej stavbi poslo-
valo Okrožno sodišče pod
predsedstvom dobričine dr.
Kotnika in za njim pod tako
strogim predsednikom dr.
Vidovičem. V tej dvorani so
bile v onem času le večje ka-
zenske obravnave, zlasti po-
rotne, pri katerih je 12 ugle-
dnih mož raznih poklicev in
razne starosti iz. celjskega
okrožja odločalo o krivdi ob-
toženih, V času od 1927. do
1930. leta sem tu večkrat na-
stopil kot kazenski zagovor-
nik.
Ta leta pa so že daleč za
nami in Stara grofija je doži-
vela različne spremembe
glede uporabe, dokler ni
prišlo do posrečene ureditve
muzeja v njej. Veliko je bilo
dela, skrbi in naporov, pa se-
veda stroškov, da je ob sto-
letnici Uprava muzeja lahko
pokazala izredno strokovno
in praktično ureditev muzeja
v raznih oddelkih, kjer pov-
sod vlada red in skrben opis
razstavljenega gradiva iz
preteklih časov Celja.
Pravi čudež je, da je tako
maloštevilni delovni kolek-
tiv štirih oseb pod vodstvom
ravnateljice Vere Kolškove
zmogel to preveliko delo, ob
sodelovanju vseh potrebnih
služb in delavcev ter ob fi-
nančni podpori družbene
skupnosti. Mirno lahko trdi-
mo, da se naš celjski Pokra-
jinski muzej v vseh ozirih
kosa z vsemi drugimi muze-
ju v naši domovini, kar so
tudi poudarili vsi gostje na
slovesnosti.
Program proslave je bil le-
po izbran. Slovesnost je
povzdignil še posebej celjski
Komorni pevski zbor. V prvi
vrsti izrekamo stari Celjani
svoje iskreno priznanje in
hvaležnost vsem, zlasti pa
delovnemu kolektivu, ki so
pripomogli k doseženim
uspehom.
Kolektiv Pokrajinskega
muzeja Celja pa naj bo vsem
našim organizacijam za
zgled, vreden posnemanja,
kaj je mogoče storiti s pri-
dnim delom in ljubeznijo do
njega v korist in ugled naše
družbe.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje.
BLIŽA SE DAN
MRTVIH
Bliža se Dan mrtvih. To je
najbolj žalosten dan v letu.
Še posebno za tiste, ki smo
že v mladosti ostali brez svo-
jih najdražjih staršev. Tega
dne se bomo spomnili vseh
naših dragih, ki so nekdaj,
morda še včeraj, živeli med
nami, a jih sedaj že krije črna
zemlja. Spomnili se bomo
tudi vseh tistih, ki so dali
svoja življenja, da živimo v
svobodni domovini. Njim
bomo namenili še posebno
pozornost. Te grobove krasi-
jo šolski otroci, kar je vseka-
kor lepo.
Mnogi grobovi so med le-
tom zapuščeni in preraščeni
s plevelom, ker se jih svojci
ne spomnijo. Tudi med le-
tom jih je treba opleti in ure-
diti. Nekateri odlašajo na
zadnji dan pred Dnevom
mrtvih, ko jih že morda pre-
seneti slabo vreme. Šele ta-
krat se spomnijo, da je treba
očistiti tudi grobove. Potem
pa tekmujejo med seboj, kdo
ima lepše urejen grob.
Naj letos ne bo nikjer niti
enega neočiščenega groba in
na vsakem naj gori vsaj ena
svečka
HILDA LOKOVŠEK,
Šentjur
UREDNIŠTVO:
Hvala vam za to pismo.
Tudi sami bi radi opozorili
ne le na Dan mrtvih. Radi bi
opozorili na celotno skrb za
grobove, na spoštovanje in
hvaležnost, ki smo jih dolž-
ni tistim, ki jih ni več med
nami. A ob vsem tem bi radi
opozorili zlasti na okusnost
in skromnost. Pokopališče
ni tekmovalni poligon, ki
ga bomo ob 1. novembru za-
suli s (predragim) cvetjem,
Pokopališče je prostor spo-
minov, ki mora ob Dnevu
mrtvih res dobiti posebno
obeležje. Vendar ne le ta-
krat. Dovolj bo skromen šo-
pek, svečka na grobu, a po-
gostejši obisk in celoletni
tih spomin. Tega smo dolžni
mrtvim in ne živim, s kate-
rimi prepogosto mnogi tek-
mujejo v razsipnosti in ma-
lomeščanski »purgariji« ob
krasitvi grobov.
BREZVESTNI
PRIMARIJ
5. oktobra je sin padel pri
šolski telovadbi. Posledica
padca je bil zlom leve roke.
Učitelj ga je takoj prepeljal v
splošno bolnišnico v Celju in
me istočasno obvestil o nez-
godi. V bolnišnico je bil
sprejet ob 8.30 uri. Pregled
na otroški kirurgiji je bil
opravljen ob 9.00 uri pri dr.
Djordjeviču, nakar je bil po-
slan na kirurgijo, kjer je bilo
potrebno naravnati zlomlje-
no roko z anestezijo in roko
dati v doramensko mavčevo
longeto. Zaradi anestezije je
bilo predvideno, da počaka
do 14.30 ure. Od tu dalje pa
se pričenja zgodba o brezob-
zirnem in neodgovornem ter
samovoljnem ravnanju pri-
marija anestezista celjske
bolnišnice dr. Četine.
Ob prihodu v bolnišnico je
bil otrok tešč, jesti in piti ni
smel, tudi kasneje zaradi
predvidene anestezije, prav
tako je čutil močne bolečine
v roki. Na hodniku splošne
bolnišnice Celje, TOZD Ope-
rativni oddelki z anestezijo,
sva potrpežljivo čakala pred
mavčarno vse do 17.15 ure,
ko še vedno nisva prišla na
Vrsto. Pa ne zaradi dolge
vrste čakajočih pacientov,
kajti čakalnica je bila že
zdavnaj popolnoma prazna,
čakala sva samo še midva.
Na vprašanja mimoidočih
sester sem odgovarjala, da
čakava na anestezista. Pri
tem bi poudarila, da je le-ta
operiral do 15.30 ure. Kljub
temu, da je bil večkrat opo-
zorjen s strani sester v opera-
cijski dvorani in dr. Djordje-
viča osebno, da čaka otrok
pred mavčarno za anestezijo,
ga ni bilo in je odgovoril, »da
bo prišel, ko bo imel čas«. V
tem času, ko sem čakala,
sem zlahka ugotovila, da z
odnosi na tem oddelku nekaj
ni v redu; dobila sem namreč
občutek, da gre za nekakšno
samovoljo s strani prim. dr.
Cetine nasproti ostalim so-
delavcem. Zaradi samovolje
omenjenega primarija je moj •
otrok moral čakati na aneste-
zijo 8 ur in pol, pri čemer
ponovno poudarjam, da od
15.30 ure ni bilo več operacij.
Na ponovno intervencijo dr.
Djordjeviča in sester je ome-
njeni primarij prišel v mav-
čarno ob 17.15 uri, vendar je
v trenutku odšel »neznano
kam«. Kasneje je na inter-
vencijo dr. Djordjeviča prišel
drugi anestezist, katerega
imena žal ne vem in mu ob
tej priložnosti izrekam hva-
ležnost, enako tudi dr. Djor-
djeviču, ki se mu je otrok
smilil in si je na vse mogoče
načine prizadeval, da bi mu
čimprej oskrbel vso potreb-
no zdravniško pomoč.
Menim, da takšen odnos
omenjenega primarija ško-
duje ugledu celotnega zdrav-
niškega osebja celjske bol-
nišnice.
Podobna problematika je
bila že večkrat izpostavljena
s strani delegatov zbora upo-
rabnikov na skupščini
zdravstvene skupnosti, zato
smatram, da ta in podobni
primeri zahtevajo javni od-
govor za to odgovornega de-
lavca Splošne bolnišnice Ce-
lje.
DARINKA PRIVŠEK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Strinjamo se, da gre za
primer vreden javne kriti-
ke. A vendar pri tem, z za-
držkom seveda, da vaše na-
vedbe v celoti držijo, ne bi
smelo ostati. Prosimo
Zdravstveni center Celje za
čimprejšnje pojasnilo, kako
je do tega primera prišlo, če
navedbe resnično v celoti
držijo in kako so sami ukre-
pali, da do podobnih ali še
težjih primerov v bodoče ne
bi več prihajalo.
VALPET NA
OBISKU
Kot neposredni udeleže-
nec vašega površnega in pri-
stranskega članka »Valpet
na obisku«, novinarke Mar-
jele Agreževe, vas sprašu-
jem, kje je vaša novinarska
etika, da kot mogočni sodni-
ki s peresom dajete dokonč-
ne obsodbe o krivdi, ki je v
vašem članku nedvomno
osebno moja? Opozarjam
vas, da ste navedli v celoti
enostranski potek dogodka,
celo datum ste zgrešili za cel
mesec.
Ko sem 1. 10. 1982 po služ-
beni dolžnosti z nalogom za
izterjavo dolgov prišel v hišo
na Srenjskem pri Rimskih
toplicah, sem, kot vsak kul-
turen človek, najprej pozdra-
vil. Za slabo voljo in vinje-
nost gospodarja nisem odgo-
voren. Ce je davek že plačan,
je dolžna stranka s potrdi-
lom to dokazati. Družino na.
Srenjskem pa je to zelo ra-
zburilo. Gospodar me je s si-
lo izrinil na dvorišče. Pri
opozorilu, naj se dostojno
vede, se me je gospodar tudi
fizično lotil. V samoobrambi
sem ja udaril z roko. Stekel
je v uto, privlekel kol in gro-
zeče stekel proti meni. V
strahu za življenje sem po-
tegnil pištolo plašilne narave
in ga hotel z njo prestrašiti,
da bi se lahko sam čimprej
umaknil. Gospodar ni prene-
hal, ampak me je z desnico
zgrabil za vrat, me močno
stisnil, z levico, v kateri je
držal kol, pa me je skušal
udariti po glavi. Obe ženski
sta pritekli, da bi naju ločili.
Matere nisem udaril jaz, am-
pak je modrico dobila pri
krotenju moža. Ta čas sem
izkoristil, da sem stekel do
avtomobila ter se odpeljal do
postaje milice in skupščine
občine Laško, kjer sem zade-
vo tudi takoj prijavil. Po-
škodbe, ki sem jih dobil, so
miličniki tudi videli.
In epilog? Znan bo na so-
dišču, kjer naj vselej zmaga
pravica.
BOJAN MANENICA,
Laško
UREDNIŠTVO:
Vsaka medalja ima dve
plati. Tudi vaša! In kaj naj
stori zdaj uredništvo? Opo-
rekate nam pravico, da se
postavimo v položaj razso-
dnika. Zato naj ostane vsaj
pravica, da o zadevi pove-
mo še, kar mislimo. Misli-
mo pa, da do dogodka, ki je
bil lahko takšen kot pravite
vi, ali pa takšen kot pravijo
na Srenjskem, sploh ne bi
prišlo, če bi bil obojestran-
ski pristop tak, kot bi pač
moral biti. Težko verjame-
mo, da ste kot izterjevalec
dolgov nastopili izključno
vljudno, saj sicer, tudi mo-
rebitni vinjenosti navkljub,
domačini ne bi uporabili si-
le. Potrebno bi bilo pač ne-
koliko več strpnosti, kot jo
sicer najbrž pri svojem po-
klicu morate uporabljati.
Dejstvo je, da je do pretepa
prišlo, da so posledice vi-
dne in občutne, ne oporeka-
mo pa, da je služba davčnih
izterjevalcev zahtevna, tež-
ka, pogostoma tudi nevar-
na. O tem, zakaj je imela
davčna uprava tako slabo
urejeno evidenco in da ste
izterjevali dolg, ki ga sploh
ni bilo, pa tako nima smisla
izgubljati besedi.
ČRNA PIKA
TRGOVCEM
Redno prebiram NT, pose-
bej rad še rubriko Pisma.
Naj opišem dogodek, ki ga
ne bom pozabil. Kot 80 od-
stotni invalid sem redno in
polno zaposlen ves delovni
čas. Prevažam se z invalid-
skim trokolesom na motorni
pogon. Kot vsak drug človek
moram tudi sam opraviti
vrsto stvari v mestu. Zato
sem se tudi 28. septembra
odpeljal po nakupih. Ob po-
vratku po Kersnikovi ulici
proti Lavi, kjer stanujem, mi
je začel nenadoma nagajati
motor. Poskušal sem vse,
kar znam, vendar mi motor
ni hotel več vžgati. Ugotovil
sem, da bom potreboval no-
ve svečke. Na veliko začude-
nje /e mi je za pomoč ponu-
dilo zelo veliko zavednih lju-
di, ki so bili pripravljeni po-
magati invalidu. Potiskali so
moje trokolo na poti do bla-
govnice v Novi vasi, vendar
tudi ob potiskanju motor ni
vžgal. Prisrčna hvala vsem
za pomoč in dober namen.
Ker sem že velikokrat naku-
poval v Merxovi blagovnici v
Novi vasi, vem, da tam pro-
dajajo tudi motorna kolesa.
Upal sem, da me bodo razu-
meli in da bom deležen po-
moči. Ko sem prispel na od-
delek, sem bil povsem pre-
poten in utrujen. Prodajalca
in prodajalko sem lepo pro-
sil, če mi lahko pomagata s
svečko za motor. Ura je bila
že 17 proč, a dobil sem odlo-
čen odgovor, da prodajajo le
motorje, svečk pa ne. Skušal
sem omehčati srce trgovcev,
naj mi vsaj eno svečko pro-
dajo ali pa mi jo posodijo, da
pridem do doma, tam vza-
mem svojo novo svečko in jo
do 19. ure vrnem. Priprav-
ljen sem jim bil dati vse po-
datke iz osebne izkaznice. A
nista mi zaupala in me brez
vesti odpravila. Ni ju zani-
malo, kako bom potiskal vo-
ziček od blagovnice do Lave.
Ni mi preostalo drugega, kot
da sem vzel pot pod noge in
se sprijaznil s tem, da je od-
povedala socialistična vzgo-
ja, humanost in obzir. Lahko
si mislite, kako se počuti 80
odstotni invalid, ki ponoči in
v nevarni prometni gneči po-
tiska 100 kg težak invalidski
voziček. Med vso potjo so
ustavljali vozniki in mi želeli
pomagati. A kaj, ko se avto-
mobilske svečke razlikujejo.
Pogum pa mi je dalo, da niso
bili vsi tako brez srca, kot
oba prodajalca v blagovnici,
da so še ljudje, ki poznajo
sočutje in čut odgovornosti
socialističnim načelom. Ni-
komur ni lahko, če se znajde
v stiski. Najtežje pa je invali-
du, bolniku.
RUDOLF VOUK, Celje
UREDNIŠTVO:
S formalne plati trgov-
cem v Merxovi blagovnici
Nova vas res nimamo česa
očitati. Svečke pač niso na
njihovem prodajnem sezna-
mu. A naš bralec ima v celo-
ti prav, ko opozarja, da bi
lahko kdaj z malo truda in
dobre volje komu tudi po-
magali, še posebej če je to
invalid. Zato ima bralec po
mnenju uredništva povsem
prav, ko kritizira odnos
obeh prodajalcev na oddel-
ku, ki bi povsem zlahka iz
enega od novih motorjev
odvila nesrečno svečko in
tako pomagala človeku, ki
bi to pomoč potreboval,
svečko pa tudi zanesljivo
vrnil. Škoda, da ne znamo
vsi in na vsakem mestu na-
rediti drobnih izjem, se po-
truditi zato, da bi gradili v
nas in v družbi solidarne,
prijateljske in tovariške
odnose in da bi si pomagali.
V tem smislu sta si oba pro-
dajalca res zaslužila črno
piko.
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od
9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure,
obiskovalci pa si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je bila v
torek otvoritev tematske razstave fotoamaterjev organizacij
združenega dela in fotokino kluba Celje. Razstava bo odprta
do 23. oktobra.
LIKOVNI SALON CELJE
V	Likovnem salonu v Celju je odprta do 23. 10. izborna
razstava likovnih in ročnih del delavcev organizacij združe-
nega dela.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
V	avlah knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Delež slovenskih avtorjev v slo-
venskem zgodovinopisju. Razstava je odprta vsak dan od 7.30
do 19. ure.
Istočasno pa je odprta tudi razstava Slovenska socialna knji-
ževnost. Ta razstava pa je odprta vsak dan od 6. do 14. ure. Obe
razstavi bosta odprti do 29. oktobra.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 24.
oktobra ob 17. in 19.30 uri ameriški film Zvezda je rojena.
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 21. oktobra ob 19. uri za četrtkov filmski abonma in
izven: ameriška ljubezenska drama Razkošje v travi.
Petek, 22. oktobra ob 19. uri italijansko-francoska erotična
komedija Raj za kamionarje.
Sobota, 23. oktobra ob 19. in nedelja, 14. oktobra ob 18. uri:
hongkonški akcijski film Zmeda v Battle Creeku.
Sreda, 27. oktobra ob 19. uri: italijanska erotična komedija
Zbogom, Gigi.
KULTURNI DOM ŠMARJE
Danes bo od 14. ure dalje v dvorani kulturnega doma avdi-
cija za javno radijsko oddajo Kar znaš to veljaš.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
TITOVO VELENJE
V	domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 23. oktobra
ob 19.30 uri koncert Komornega orkestra Bolšoj Teatra iz
Sovjetske zveze. Predstavili se bodo z deli Corellija, Hummela,
Borodina in Cajkovskega, dirigent bo Jurij Simonov.
SAVI NOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC
V	Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo jutri ob 17. uri
otvoritev razstave likovnih del Adija Arzenška. Ob otvoritvi bo
uvodoma spregovorila umetnostna zgodovinarka Marlen
Premšakova, nastopila pa bosta Franci Rizmal in Boža Domik.
Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure do
konca oktobra.
KULTURNI DOM ZARJA TRNOVUE
V kulturnem domu Zarja Trnovlje bo 27. oktobra ob 17. uri
javna radijska oddaja Radia Ljubljane z naslovom Prizma
optimizma, na kateri bodo nastopili znani slovenski umetniki
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN
CANKAR CELJE
V prostorih Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju
bo 26. oktobra ob 17. uri predavanje profesorja Ferda Šerbela.
Predaval bo o glavnih smereh in predstavnikih slovenskega
slikarstva v 19. stoletju - od romantike do impresionizma.
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 22. okt. ob 9.: Wendy Kesselman: SESTRI. Zaklju-
čena predstava za Zdravstveno šolo, ob 10.: F. K. Waechter:
ŠOLA ZA KLOVNE. 3. Šolski abonma in izven, ob 14.30:
F. K. Waechter: ŠOLA ZA KLOVNE. 4. Šolski abonma in
izven. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
Ponedeljek, 25. okt. ob 16.30.: F. K. Waechter: ŠOLA ZA
KLOVNE. I. šolski abonma. Gostuje Slovensko mladinsko
gledališče iz Ljubljane.
Torek, 26. okt. ob 13.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE. II.
mladinski abonma in izven.
Sreda, 27. okt. ob 17.: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Abonma sreda in izven.
Četrtek, 28. okt. ob 12. Arthur Schnitzler: RAJANJE -
Abonma Pedagoški šolski center, ob 19.30: Arthur Schnitzler:
RAJANJE. Abonma četrtek in izven.
Svet TOZD Osnovne šole »Miroslav
Širca« Petrovče
razpisuje
dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje:
-	da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri.
-	opravljen strokovni izpit,
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj,
-	moralnopolitične vrline in sposobnosti za vodenje.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15
dneh po objavi na naslov:
Osnovna šola »Miroslav Širca« Petrovče. za razptsno
komisijo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh

Proizvodnja: Viba film Ljubljana. Scenarij: Željko Kozinc,
Kamera: Valentin Perko. Glasba: Dečo Zgur. Režija: Jane
Kavčič. Igrajo: Miha Petrovčič, Manja Vrenko, Tina Šubič,
Bogdan Zupan, Uroš Basta, Matjaž Gruden, Marjeta Grego-
rač, Janez Hočevar, Anica Kumer, Marko Simčič, Jožica
Avbelj, Boris Juh, Sandi Krošl, Livij Bogateč, Vladimir Jure
in drugi.
Jani je iskren osnovnošolec, poln življenjske radosti, na-
klonjen znanosti in deklici Hojki. Vzdevek Polž, ki so mu ga
dali, ustreza njegovi vedoželjnosti, saj kot polž steguje ti-
palke v skrivnost narave, ki jih znanost še ni odkrila. Polžu se
zdi uresničenje njegovih idej na dosegu roke: okrog odpadne
zvočne energije mora vzpostaviti samo magnetno polje, iz
katerega bo črpal električno energijo. Tudi njegova mati je v
to prepričana. Toda oče, sosedi, učitelji in raziskovalci mu
zapirajo pot. Če bi bil Polž res polž, bi se zaprl v svojo hišico,
ob podpori Fitipaldija in Hojke pa polž postane upornik. Po
vrsti smešnih doživetij in eksplozij, seveda, zgodovinskega
odkritja vseeno ni... Toda verjamemo, da bo Polžu nekega
dne uspelo.

Proizvodnja: Viba film Ljubljana in TV Ljubljana. Scena-
rij: Vladimir Frantar po istoimenski noveli Prežihovega Vo-
ranca. Kamera: Slavko Vajt. Glasba: Bojan Adamič. Režija:
Janez Drozg. Igrajo: Bert Sotlar, Jerca Mrzel, Polde Bibič,
Marjan Srienc, Anton Petje, Mitja Šipek in otroci: Stanko,
Emica in Marinak Mavrel, Robert Prilasnik, Vinko Volker.
V izjemno silovitih, dramsko izostrenih prizorih govori
film o boju junakov z naravo in socialnimi krivicami. Skopi,
skrbno izbrani in odmerjeni elementi zgodbe še bolj nagla-
šajo človeške tesnobe. Tragična, skoraj brezupna je bitka
Prežihovih junakov, istočasno pa tudi slavospev človeški
moči, ki ne kloni pred ovirami, pa čeprav je pri tem junak
tragično zlomljen.

Proizvodnja: RZ SFR »FILM 80« Beograd. Scenarij: Rado-
slav Pavlovič. Kamera: Božidar Nikolič. Glasba: Kornelije
Kovač. Režija: Miloš Radivojevič. Igrajo: Svetislav Goncič,
Milan Ruzič, Sonja Savič, Olivera Ježina.
Radoš prispe z vlakom iz province v Beograd, kjer na
Glasbeni akademiji vpiše kompozicijo. Poln je idej in želja,
da bi napisal glasbo za človeštvo. Lepa prijateljica mu dvori,
a on neuspešno dvori drugi. Stanuje v sobici na podstrešju in
pogosto je brez denarja. Na akademiji ga sprva navdušenega,
razočara sredina in odnos do glasbe. Javno izraža svoje miš-
ljenje, glasbo in šolo pa imenuje glasba za mrliče. Pomembna
mu je prava-nova-velika glasba in malo ljubezni. Nepričako-
vano ga obišče ded s podeželja in mu prebudi njegovo apoli-
tično zavest. Ker njegova borba na fakulteti ne daje rezulta-
tov, hoče diplomirati že prvo leto. Ne dovolijo mu. Razočaran
zbeži domov. Toda oče ga prisili, da se vrne, da nadaljuje boj.

Proizvodnja: Art film Beograd, Croatia film Zagreb. Scena-
rij: Goran Markovič. Kamera: Radoslav IVadič. Glasba: Zo-
ran Simjanovič. Režija: Goran Markovič. Igrajo: Rade Šer-
bedžija, Marija Djukič, Rade Markovič, Dušica Zegarac, Mak-
sut Džemail, Vladica Milosavljevič, Senka Sokolovič-Bertok,
Erland Josephson.
Romar, ki po naključju zaide v državo, je okužen z nepoz-
nano boleznijo. Premeščajo ga iz kraja v kraj do trenutka, ko
mu ni več pomoči. Umre, toda okužba se širi. V trenutku, ko
odgovorni spoznajo, da je to bolezen, za katero so bili prepri-
čani, da je že izkoreninjena, je že prepozno. Epidemija črnih
koz (Variola vera) se širi po deželi in pobira davek v družbi in
med posamezniki. Okuženi so izolirani in prepuščeni na mi-
lost in nemilost bolezni, za katero ne poznajo zdravila in na
katero so bili že vsi pozabili, misleč, da je že zgodovina.

Proizvodnja: Viba film Ljubljana. Scenarij: Drago Jančar.
Kamera: Rado Likon. Glasba: Jerko Novak. Režija: Marjan
Ciglič. Igrajo: Matjaž Višnar, Draga Potočnjak, Miloš Batte-
lino, Sandi Krošl, Ivo Ban, Polde Bibič, Volodja Peer. Slava
Maroševič.
»Razseljena oseba« obravnava človeško in politično izra-
zito sodobno tematiko - vprašanje življenja brez domovine, iz
katerega se poraja nujnost človeške in narodne identifikacije.
Sin slovenskega političnega emigranta, rojen v tujini, se
vrača v domovino svojega očeta, ki jo pozna le po pripovedo-
vanju. V tem srečanju se spopadejo vsi ideali in človeške
korenine izseljevanja. V skupini arhitektov mladenič najde
prijatelja. Njuno prijateljstvo in konflikti odsevajo sedanjost
in preteklost, ki je ni mogoče pozabiti, niti je negirati. Prija-
teljski in ljubezenski konflikti ga spremljajo v iskanju svoje
identitete. Scenarij pušča odprt zaključek in pri tem govori o
miselni in čustveni angažiranosti mladih, spremljajoč jih v
široke, občečloveške razsežnosti, kot izpoved o zablodah,
problemih in iskanjih bivših rodoljubov, v iskanju identitete
in človeškega obstoja.
POKROVITELJI 10. TEDNA
DOMAČEGA FILMA
Glavni sopokrovitelji so:
KOVINOTEHNA CELJE,
SOZD MERX CELJE,
SIP ŠEMPETER,
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD.
Posamezne dele sporeda pa so omogočili:
Konus Slovenske Konjice, LIK Savinja Celje, Ra-
denska Radenci, Zlatarne Celje, Aero Celje, Iskra
Delta Ljubljana, TTG Celje, Cinkarna Celje, Klima
Celje, Izletnik Celje, Emo Celje, Aero Celje, Zarja Ža-
lec, Gorenje - MGA Nazarje, Kulturna skupnost Šent-
jur, KIP Ljubljana, Žična Celje, GIP Gradiš Celje, Etol
Iff Celje, Ingrad Celje, Zavarovalna skupnost Triglav,
Območna skupnost Celje, Razvojni center Celje, STC
Javna skladišča Celje, Libela Celje, Ljubljanska
banka, Splošna banka Celje, Sozd Merx, Tkanina,
Tozd Maloprodaja Celje.

Proizvodnja: Viba film Ljubljana. Scenarij: Vojko Duletič
po romanu Josipa Jurčiča. Kamera: Mile De Gleria. Glasba:
Cezar Frank. Režija: Vojko Duletič. Igrajo: Radko Polič, Bert
Sotlar, Stevo Žigon, Boris Kralj, Štefka Drolc, Marjeta Gre-
gorač, Matjaž Višnar, Jana Habjan, Željko Hrs.
Zgodba govori o nevsakdanjih, skrivnostnih dogodkih v
letu 1840, ki se kasneje potrjujejo kot resnično iskanje sreče,
popolnoma nevezano na leto dogajanja. V grad Slemenice
pride mlad učitelj Lovro Kvas, da bi poučeval gospodarje-
vega sina. Med njim in gospodarjevo hčerko Manico se rodi
ljubezen, ki pa mora ostati skrita, saj Lovro ni plemenitega
rodu. Za to ljubezen ve in ji na svoj način hoče pomagati
»deseti brat«, čudaški mladenič. Ljubezenska zgodba Lovra
in Manice se zapleta, vsi vedo o njej. Lovro mora iti, vrnil pa
se bo čez mnogo let. Okrog »desetega brata« pa se prepletajo
mnoge skrivnosti, želja po maščevanju, sovraštvo, roman-
tični zapleti, stare strasti in zločini... in vse to je iskanje
človeške sreče.

Proizvodnja: Sutjeska film Sarajevo. Scenarij: Mirza Idri-
zovič, Zuko Džumhur, Karel Valter. Kamera: Danijel Šukalo.
Glasba: Esad Arnautalič. Režija: Mirza Idrizovič. Igrajo: Mu-
stafa Nadarevič, Ljiljana Blagojevič, Irfan Mensur, Izet Haj-
darhodžič, Nada Djurevska, Semka Sokolovič-Bertoh.
Sarajevo 1941. leta. Vojna uničuje vse pred seboj - ljudi,
moralne pomisleke, prijateljstvo in ljubezen. Mustafa, ki želi
na račun vojne obogateti, kupuje naklonjenost nemških ofi-
cirjev, prireja zabave in orgije. Njegova sestra in brat živita
popolnoma drugačno življenje. Skrivata Židinjo Luno. Med-
tem ko se Mustafa zabava, Nemci vdrejo v njegovo hišo, mu
ubijejo očeta, Luna pa uspe zbežati. Ne da bi vedel, kaj se je
zgodilo, se Mustafa vrača z zabave mimo pokopališča, kjer je
pogreb njegovega očeta. V njem se nekaj zlomi in nepričako-
vano ubije nemškega oficirja. To opazujeta tudi Luna in
njegov brat Ibrahim, ki vrže bombo in je pri tem tudi sam
ranjen. V skrbeh za Lunino življenje, jo prisili, da zbeži. Na ta
način rešuje pred smrtjo ljubezen; ki je vzklila med njima v
krutih dneh vojne.
Maratonci tečejo častni krog
F 11 mi Api ia a a j a ■■Hipii ii ah i aba i hi i iii ari in a a
II fl' l' H I II n fi	n ■ k 11 g BI a i f| H 9 A s i? * M «18 lil fi I T | r o o
MA l.r . r H/ - 10 I rlirN IMiMAiHiA r MA1 M X/
IblVin VhbVh Vli ' I Vi i wtw lil i IrVIlInUhVn I I ■Ivin Wli ■ Um
ti kot vsi ostali
iRATONCl TEČEJO ČASTNI
ROG
bfoizvodnja: Centar film Beograd. Scenarij: Dušan Kova-
Ijč. Kamera: Božidar Nikolič. Glasba: Zoran Simjanovič.
Mja: Slobodan Šijan. Igrajo: Bogdan Diklič, Danilo Stojko-
TPavle Vujisič, Mija Aleksič, Miča Tomič, Jelisaveta Sa-
fc, Zoran Radmilovič, Melita Bihalji, Fahro Konjhodžič.
Igodba se odvija med obema vojnama. V družini Topalo-
I ki jo sestavlja pet generacij moških, prihaja do velikih
iprotij, saj se najmlajši ne želi ukvarjati s pogrebno obrtjo,
že desetletja prehaja iz roda v rod. Mirka, najmlajšega
na družine, pogrebi ne zanimajo. Prepričan je, da so še
igi poklici, lepši in boljši od njegovega. Enako mislita tudi
govo dekle in njegov najboljši prijatelj. Toda dekletov oče
irzroči med družinama prepir in neusmiljen obračun,
rko, razočaran nad dekletom in prijateljem, ki sta ga preva-
a, ubije. Kot zločinec se vrača.v družino, ki ga sprejme kot
jjega vodjo, kot predstavnika nove generacije, ki bo bre-
bzirnost postavila za temelj in osnovno merilo morale.

Proizvodnja: Viba film Ljubljana. Scenarij: Jože Gale. Ka-
tra: Mile De Gleria. Glasba: Bojan Adamič. Režija: Jože
ile. Igrajo: Boris Juh, Lojze Rozman, Ivanka Mežan, Mari-
la Brecelj, Andrej Kurent, Tanja Poberžnik, Veronika
vlc, Matjaž Turk, Branko Grubar, PaVel Ravnohrib.
Dogajanje je postavljeno v začetek osemnajstega stoletja, v
5 krvavo zadušenega kmečkega upora na Tolminskem ko-
c 1713. leta. Družina Grogovčevih, ki je v uporu izgubila
e, razen golega življenja, mora v pregnanstvo in kljub
človeškim naporom vztraja na dobljenem koščku jalovine,
ač jim daje nagon samoohranitve in globoko vkoreninjena
ra, da je bitka za obstanek in vera v življenje najpomemb-
jša. Pustota je drama slovenskih upornih kmetov, subtil-
h psiholoških nians. Skozi apokaliptičen boj družine Gro-
včevih dosegamo aktualne filozofske metafore, ki postav-
o v ospredje problem razsežnosti človeške osamljenosti in
iščobnosti, simbol pustote kot življenjskega prostora.

froizvodnja: Viba film Ljubljana. Scenarij: Branko Šd-
pn. Kamera: Vilko Filač, Karpo Godina. Glasba: Janez
fegorc. Režija: Karpo Godina. Igrajo: Ivo Ban, Boris Ca-
Jožef Ropoša, Peter Mlakar, Zvonko Čoh, Marko Der-
fnc, Edi Štefančič, Zoran Predin, Uršula Rebek in drugi.
Kaj ti je deklica... pripoveduje o zanimivem, razburljivem
Ku prvih povojnih let. Radijska hiša pošlje na teren
fcbrano«, nadebudno skupino mladih glasbenikov, ki naj bi
kovnim ljudem v nesebičnih naporih naše prve petletke
rtgala moralo v zadrugah, delovnih brigadah in na gradbi-
povsod tam, kjer je potrebno, obenem pa naj bi se v teh
^izkušnjah tudi glasbeniki sami prevzgojili v čvrste,
Mrne, zavedne mladince. Za uspešnost akcije je odprava
P^mljena z vsem, kar je za uspeh v takih primerih po-
*bno: z ideološko neoporečnim vodjo, prekaljenim dirigen-
uporabnimi instrumenti, sposobnimi muzikanti in tr-
dnim kamionom, ki skupino potegne v vsak kraj, kjer se
'je bitka za obnovo in izgradnjo socializma. Toda, kakor je v
podvigih običajno, si človek prizadeva in obrača, svet
*sam obrne. Priče smo vrste veselih in žalostnih peripetij, v
•ferih pa vzdigovalcem morale, z eno samo izjemo, prvim
Mahne morala. In tako z uspehom akcije ni nič, pa tudi s
Vzgojo glasbenikov ni veliko...
ti je, deklica
PREMIERNI SPORED
KINO UNION
3.	XI ob 17 30 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA
ob 20.00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 10. TDF
UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA
Gostitelj STC Javna skladišča Celje
4.	XI. ob 15.00 Učna leta izumitelja Polža
ob 17.30
in 20.00 BOJ NA POŽIRALNIKU
Gostitelj Ingrad Celje
5.	XI. ob 15.00 Boj na Požiralniku
ob 17.30 ŽIVETI KOT VSI OSTALI
Gostitelj GIP Gradiš Celje
ob 20.00 VARIOLA VERA
Gostitelj Žična Celje
6.	XI. ob 15.00 Živeti kot vsi ostali
ob 17.00
in 20.00 RAZSELJENA OSEBA
Gostitelj Razvojni center Celje
7.	XI. ob 15.00 Razseljena oseba
ob 17.30
in 20.00 DESETI BRAT
Gostitelj Llbela Celje
8.	XI. ob 15.00 Deseti brat
ob 17.30 VONJ PO KUTINAH
Gostitelj Ljubljanska banka - Splošna banka Celje
ob 20.00 MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG
Gostitelj Zavarovalna skupnost Triglav
Območna skupnost Celje
9.	XI. ob 15.00 Maratonci tečejo častni krog
ob 17.30
in 20.00 PUSTOTA
Gostitelj Etol - IFF Celje
10.	XI. ob 15.00 Pustota
ob 17.30 KAJ TI JE, DEKLICA...
ob 20.00 KAJ TI JE, DEKLICA...
in SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK TEDNA DOMAČEGA FILMA
Gostitelj SOZD Merx, DO Tkanina, TOZD Maloprodaja Celje
SPORED SLOVENSKIH KRATKIH
FILMOV
MALI UNION
3. in 4. XI. MALI TEDEN DOMAČEGA FILMA
Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije
Mali TDF je omogočil AERO Celje
5. in 6. XI. ob 17.00 IZBOR FILMOV SLOVENSKIH
PRODUCENTOV
(Viba, Unikal studio, DDU Univerzum)
8.	XI. ob 17.00 IZBOR FILMOV ŠKUC
9.	XI. IZBOR SLOVENSKIH AMATERSKIH FILMOV
Spored slovenskih kratkih filmov so omogočile Zlatarne Celje
10.	XI. Ob 17.00 SPORED FILMOV IZ NEUVRŠČENIH DEŽEL
IZBOR KRATKIH ŠPORTNIH
IN TURISTIČNIH FILMOV
Spored je omogočila DO Iskra Delta Ljubljana
SPORED FILMOV V ČAST
10-LETNICE TDF
KINO METROPOL
25. X. ob 16.00 CVETJE V JESENI
26 X. ob 16.00 VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER
27.	X. ob 16.00 SREČA NA VRVICI
28.	X. ob 16.00 PRAZNOVANJE POMLADI
29.	X. ob 16.00 MOJA DRAGA IZA
30.	X. ob 16.00 SPLAV MEDUZE
31.	X. ob 16.00 KRIZNO OBDOBJE
1.	XI. ob 16.00 IDEALIST
2.	XI. ob 16.00 POVEST O DOBRIH LJUDEH
3.	XI. ob 16.00
18.00 in 20.00 PRESTOP
4.	XI. ob 16.00
18.00 in 20.00 STRAH
5.	XI. ob 16.00
18.00 in 20.00 BEGUNEC
6.	XI. ob 16.00
18.00 in 20.00 POMLADNI VETER
7.	XI. ob 16 00
18.00 in 20.00 ČUDOVITI PRAH
8.	XI ob 16.00 UBIJ ME NEŽNO
ob 18 00 VEČER S ŠTUDENTI AGRFTV
9.	XI. ob 16.00
18.00 in 20.00 KRČ
10. XI. ob 16.00
18 00 in 20.00 NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI
Spored v čast 10-letnice TDF je omogočila Klima Celje
SPORED FILMOV IZ BOSNE
IN HERCEGOVINE
IN SPORED MLADINSKIH FILMOV
KINO DOM
3. XI. ob	15.00 KALA
17.00 in	19.00 STOJAN MUTIKAŠA
4 XI. ob	15.00 NE JOČI PETER
17.00 in	19 00 HANKA
5.	XI. ob	15.00 PASTIRCI
17.00 in	19.00 PET MINUT RAJA
6.	XI. ob	15.00 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA
17.00 in	19.00 KOZARA
7.	XI. ob	15.00 GREMO NAPREJ
17.00 in 19.00 MAČEK POD ČELADO
8.	XI. ob 15.00 HAJDUŠKI ČASI
ob 17.00 HOROSKOP
ob 19.00 ŽIVLJENJE JE MNOŽIČEN POJAV
9.	XI. ob 15.00 VLAK V SNEGU
17.00 in 19.00 KONJUH PLANINOM
10. XI. ob 15.00 TOVARIŠIJA PETRA GRČE
ob 17.00 VALTER BRANI SARAJEVO
ob 19.00 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL
Spored mladinskih filmov je omogočil TTG Celje
Spored filmov iz BIH je omogočila Cinkarna Celje
PREMIERE IZVEN CELJA
5. XI. ob 17.00 VARIOLA VERA - NAZARJE
Premiero je omogočilo Gorenje - MGA Nazarje
7.	XI. ob 16.30 DESETI BRAT - ŠENTJUR
Premiero je omogočila Kulturna skupnost občine Šentjur
8.	XI. ob 17.00 MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG
- ŽALEC
Premiero je omogočila Zarja Žalec
REPRIZA PREMIERNEGA SPOREDA
V	OBČINI SLOVENSKE KONJICE
4.	XI. ob 9.00 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA - Kul. dom Zreče
5.	XI. ob 19.00 BOJ NA POŽIRALNIKU - Kulturni dom SI. Konjice
6.	XI. ob 19.00 VARIOLA VERA - Kulturni dom Zreče
7.	XI. ob 19.00 RAZSELJENA OSEBA - Dom kulture SI. Konjice
8.	XI. ob 19.00 DESETI BRAT - Kulturni dom Zreče
9.	XI. ob 19.00 VONJ PO KUTINAH - Dom kulture SI. Konjice
ob 19.00 MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG - Kul. d. Loč
10.	XI. ob 19.00 PUSTOTA - Kulturni dom Loče
11.	XI. ob 19.00 KAJ TI JE, DEKLICA... - Dom kulture SI. Konjice
Reprlzo premiernega sporeda Je omogočil Konus Slov. Konjice
RAZGOVORI OBČINSTVA
S FILMSKIMI AVTORJI
DVORANA DOMA JLA CEUE
3.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA
4.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
BOJ NA POŽIRALNIKU
5.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
ŽIVETI KOT VSI OSTALI
6.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
RAZSELJENA OSEBA
7.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA DESETI BRAT
8.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
VONJ PO KUTINAH
9.	XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA PUSTOTA
10. XI. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA
KAJ TI JE, DEKLICA...
Razgovore je omogočil Avto Celje
POSVETOVANJA
4. XI. ob 10.00 NORMATIVNO UREJANJE PRIKAZOVANJA FILMOV
V	soorganizaciji GZS - TOZD Kinematografije
6. XI. ob 10.00 EROTIKA V DOMAČEM FILMU IN MLADI
V	organizaciji Zavoda za šolstvo SRS
8.	XI. ob 10.00 SLOVENSKI JEZIK V DOMAČEM FILMU
V	soorganizaciji s sekcijo za umetnostni jezik
10. XI. ob 10.00 VIBA FILM - PODJETJE ALI USTANOVA
V	soorganizaciji z DSFD
Posvetovanja je omogočila Radenska - Radenci
SREČANJA
4. XI. ob 12.00 SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV
SLOVENIJE
6.	XI. ob 10.00 SREČANJE FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV CELJA
Z EKIPO FILMA RAZSELJENA OSEBA
7.	XI. ob 15.00 SREČANJE KRAJANOV VOJNIKA
Z EKIPO FILMA DESETI BRAT
9.	XI. ob 12 00 SREČANJE DELAVCEV LIK SAVINJA
Z EKIPO FILMA PUSTOTA
Srečanja je omogočil KIP Ljubljana
RAZSTAVI
2.	XI. ob 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE 10 LET TEDNA
' DOMAČEGA FILMA
Muzej revolucije Celje
Razstavo je omogočil Izletnik Celje
3.	XI. ob 10.00 OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNIH VTISOV
CELJSKIH OSNOVNOŠOLCEV OB OGLEDU FILMA
BOJ NA POŽIRALNIKU IN CELJSKIH
SREDNJEŠOLCEV OB OGLEDU FILMA
RAZSELJENA OSEBA
Dom JLA Celje
Razstavo je omogočil EMO Celje
ZBOR SLOVENSKIH FILMSKIH
DELAVCEV
10.	XI. ob 13.00 NARODNI DOM CELJE
PRESS CENTER
MALA DVORANA DOMA JLA
(deluje od 2. do 10. novembra, vak dan od 8.00 do 22.00)
Delo Press centra je omogočil LIK Savinja Celje
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
MPI MERX CELJE SE JE ZAHVALILA KMETOM
PRIZNANJE ZA PRIDELANO ZRNJE
Preko 30 žitnih pridelovalcev si je ogledalo Merxove silose v Celju
»Pozdravljam vas v ime-
nu naše žitne predelovalne
delovne organizacije in se
vam zahvaljujem za delo in
rezultate pri letošnjem od-
kupu pšenice,« je v pozdrav-
nem nagovoru poudaril di-
rektor Mlinsko predelovalne
industrije Celje SOZD Merx,
Rudi Kajtner tridesetim
kmetom, najbolj prizadev-
nim žitnim pridelovalcem na
širšem celjskem območju.
Le-te so v svojih občinah
izbrale Kmetijske organiza-
cije, upoštevaje količino, ka-
kovost pšeničnega pridelka,
pa tudi hektarski donos.
Tako so posebna priznanja
iz rok direktorice TOZD
Mlin, Tatjane Zolnir, prejeli
naslednji kmetje-kooperan-
ti: iz celjske občine Franc
Verdel in Jože Dimec, iz ko-
njiške Jože Gošnik in Slava
Žnidar, iz velenjske Franc
Ocepek in Franc Tajnšek, iz
šmarske Ivan Žogan in An-
ton Lesnik, iz žalske Emil
Pinter, Jože Pospeh, Martin
Ribič in Ivan Terglav, iz la-
ške Andrej Vesenjak in Ig-
nac Simončič in iz šentjur-
ske Bogdan Zgonc ter Mar-
tin Pevec. Ostala priznanja
so prejeli kmetje iz sevniške,
hrastniške, krške in brežiške
občine.
Z nekaterimi kmeti smo se
tudi mi zapletli v pogovor in
tole so nam povedali:
Andrej Vesenjak: »Letos
sem bil s pridelkom zadovo-
ljen, tudi s sodelovanjem z
Mlinsko predelovalno indu-
strijo, kateri sem dal v od-
kup pridelek z devetih hek-
tarjev. Prihodnje leto bom
bolj kolobaril, zato bom dal
za prihodnjič manj pšenične-
ga zrnja v zemljo. No, tudi s
ceno sem bil letos zadovo-
ljen.«
Martin Ribič: »Pšenico
sem letos požel na devetde-
setih arih in oddal tono in
360 kilogramov, kar je bilo
celo več kot sem se s pogod-
bo obvezal oddati. K sreči je
šla letos toča mimo nas, za
jesensko setev pa smo malo
pozni zaradi slabega vreme-
na, saj smo komaj pospravili
koruzo z njive. Tudi za pri-
hodnje se bom odločil za
enake površine, ki jih bom
posejal s pšenico, ostalo pa
bo še za hmelj in koruzo.«
Franc Tajnšek: »Poseja-
nih sem imel okrog 70 arov.
Donos so mi izmerili po
vzorcu izredno velik, saj so
ga ocenili celo na šest ton.
Oddal sem 2.700 kilogramov,
drugo pa sem zadržal za svo-
je potrebe. Za vnaprej sem
že sklenil pogodbo za 60
arov, več pa ne morem, ker
nimam dovolj površine.«
Martin Pevec: »Za kmeto-
vanje sem se odločil že z vpi-
som v kmetijsko šolo po
osnovni šoli, gospodarim na
kmetiji, kjer imamo vsega
skupaj 25 hektarjev, obdelo-
valne zemlje pa 12 hektarjev.
Smo usmerjeni v živinorejo,
pa še brojlerje imam. Letos
sem požel pšenico s kakšne-
ga hektarja in jo oddal 3.750
kilogramov. Zaradi vremena
še nisem sejal, imam pa vse
pripravljeno.«
MITJA UMNIK
Priznanja Mlinske predelovalne industrije SOZD Merx Celje je
kmetom razdelila direktorica TOZD Mlin ing. Tatjana Žolnir.
STROKOVNJAK SVETUJE
SETEV OZIMNE PŠENICE
Med dejavniki, ki pomembno vplivajo na pridelek
ozimne pšenice, kaže najprej omeniti čas setve. Ozi-
mno pšenico naj bi posejali tedaj, da se do začetka
zime razvije na mladih rastlinicah 4 do 5 listov. V tej
razvojni fazi je posevek najbolj odporen proti zim-
skemu mrazu, hkrati pa še ne dovolj prebujen, zaradi
česar ga v večjem obsegu ne napada plesen. Že ob
normalnih otoplitvah konec zime se tak posevek ob
primernem dognojevanju normalno razraste.
Čas setve izbiramo glede na podnebne razmere. Tudi
v Sloveniji pridelujemo ozimno pšenico v zelo različ-
nih razmerah - od višjega predalpskega do obmor-
skega območja. Različna ni le dolžina jesenskega rast-
nega obdobja, ampak tudi toplota, ki je posevku na
voljo. V glavnem pa velja, da je potrebno v višinskih
območjih posejati pšenico do prvih dni oktobra ali v
prvi dekadi, v nižinskih območjih osrednje Slovenije
pa od 5. do 15. oktobra.
Pri zakasneli setvi je zaradi manj ugodnih toplotnih
razmer dejanski vznik ne le počasnejši, temveč tudi
slabši, razen tega pa se posevek tudi slabše razrašča.
Te pomanjkljivosti kasnejše setve delno ublažimo z
gostejšo setvijo in z izdatnejšim dognojevanjem ob
koncu zime. Za vsak teden zakasnitve pri setvi pove-
čamo količino semena za 10 do 15 kilogramov na hek-
tar oziroma povečano število posejanih kalilnih zrn za
5 do 8 odstotkov.
Letošnje vremenske razmere v obdobju optimalnega
časa setve ozimne pšenice so izredno neugodne. Sko-
raj neprekinjeno deževje je preprečilo pravočasno se-
tev, pa tudi spravilo poljščin, za katerimi naj bi sledila
pšenica.
Posledica je v zakasneli setvi pšenice in potrebno je
skoraj obvezno povečevanje količine posejanega se-
mena. Na vprašanje, kako kasna setev je še sprejem-
ljiva oziroma še ekonomsko upravičena, je zelo težko
odgovoriti, ker ne vemo, kakšna in kako dolga bo jesen
ter kakšna bo zima.
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da setev ozimne
pšenice v Sloveniji v novembru ni več priporočljiva, I
ker se hektarski pridelek preveč zmanjša.
Če bi se konec oktobra ali v začetku novembra i
močno otoplilo, s čimer bi bil zagotovljen hiter vznik
semena, bi veljalo s setvijo nadaljevati, sicer po ozimni
pšenici namenjene njive spomladi posejati bodisi z
jaro pšenico, kar velja za hladnejša višja območja, ali s
kako drugo jaro poljščino.
JOŽE SILC
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
\0MERZELOV! MAMI NA VRHU
JJŠNO JE RES NA TEM SVET«
/etos je Mjub visoki starosti popravljala cesto
yrhu, raztresenem naselju, ki leži
^jvišjem pobočju hribovitega
jča nad Poljem ob Sotli, živi v
koči Frančiška Omerzelova.
je, njeni trije otroci so si spletli
la drugje, a kljub štiriinosemde-
letom še kmetuje na svoji mali
^jji. Tri njive poseje vsako leto, v
! ima kravo in telico, po dvorišču
^ejo kure, pa še »kokota« - kot
petelinu - ima.
pravno je Omerzelova mama sta-
,lna in utrujena od dela, še zdaleč
či solza nad svojo usodo. S trmo
jajnostjo človeka, ki mu življenje
jr ni prizanašalo z udarci, gleda v
nje z lepše plati, v tej njeni pred-
pa je na prvem mestu človek. Iz
h besed in razmišljanj je moč zaz-
ijeno veliko spoštovanje do sose-
jo znancev in sploh do ljudi, obe-
pa tudi njeno pripravljenost po-
ti jim, kolikor je to mogoče. Zara-
! njenih lastnosti poznajo Franči-
)merzelovo povsod po krajevni
nosti Polje ob Sotli, ljudje pa po-
cenijo njeno takojšnjo odzivnost
h akcijah, ki jih pripravijo v teh
i. Ko so delali vodovod, je bila
tiška zraven, ko so kupili elek-
j omrežje tudi, ko so popravljali
, je sama - to je bilo letos - zgrabi-
lopato in pomagala razgrinjati
oz. Neverjetno, zmajujejo z glava-
jvaščani, koliko življenjske moči
ej krhki ženički!
Prav zaradi njenega prepričanja o
tem, da je življenje eno samo in da ga
je treba jemati bolj z vesele plati,
Omerzelova mama iz Vrha noče kaj
prida govoriti o preteklosti. Iz skopih
besed je zaslutiti, da ji je bilo vse prej
kot z rožicami posejano, saj sta bila z
možem revna kočarja, ki ju je zemlja
komajda preživela. Pred petimi leti na
ji je umrl mož in odtlej živi sama. Otro-
ci jo obiskujejo po možnostih, hčerka
iz Ljubljane pa ji mnogokrat prigovar-
ja, naj pride k njej živet. A Frančiška
še slišati noče, da bi šla z Vrha. »Vsak
tič rad tam zleti, kjer se zvali«, pravi in
dodaja, da še nikdar niti pomislila ni,
da bi šla z Vrha kam drugam. In kaj
naj bi sama v belem svetu? Tu, pravi
Omerzelova mama, imam sosede, ki
mi pomagajo. Tu imam domačijo, v
kateri sem se rodila in živela. Tu imam
naravo, ki je ni lepše na svetu. Le zakaj
bi torej šla drugam?
Pa tudi dolgčas ji ni nikdar, tej vrli
ženički! Poleti jo čaka zunaj veliko de-
la, ob večerih pa stopi k sosedom, kjer
rada pogleda televizijo. Ce pa je preveč
utrujena in bolna, se zarije v posteljo.
Tedaj pridejo k njej bližnji sosedi in ji
prinesejo kaj za pod zob. Pozimi, ko
Frančiškino kočo visoko obdajo snež-
ni zameti, si najde delo doma ob topli
peči. Le toliko stopi iz hiše, da nakrmi
živali, potem pa gre spet na toplo. In
tudi pozimi, ko je mnogokrat sama in
odrezana od sveta, ji ni hudo. Če si
drugače ne more krajšati čas, pa si
zapoje. Tako kot je zapela Frančiška
tisti dan, ko smo jo obiskali:
»Lušno je res na svet,
ko ne bi b'lo treba umret,
žalost velika zapustit je ta svet...«
DAMJANA STAMEJČIČ
TO JE,
WNOVNI
čakalnici zdravstvenega
ia v Laškem se nas je na-
d precej ljudi. Med čaka-
l se je v skupini, kjer so
ili kmečki možje, razvil
jvor, ki mu je bilo vredno
luhniti.
arejši možak, ki je bil naj-
nejši v tej skupini, je prvi
eljal pogovor na muhasto
ne in jesensko setev, ki bi
njegovem že mogla biti
ivljena.
< kako bomo posejali ži-
5e nam bo vreme še nada-
pagajalo?«
L saj res! Tudi mene skrbi
k ker nimam še niti zrna
pice v zemlji,« je dodal
Igi. »Skrbi me pa še nekaj
|gega! Letošnji pridelek
pice je bil zelo dober, pa
torašujem, kam sedaj s to
točo?« Da bi z njo krmil
po, mi vest ne dopušča,
Pov pa tudi ni v naši oko-
> ki bi jih še kako potrebo-
Eretji, ki ga je deževno vre-
in predolgo čakanje že
fcvalo, se je zbistril in do-
svoje mnenje.
Nekoč je bilo tu okrog ve-
0	mlinov, pa so vsi imeli
JU mletja, danes pa ni več
^nega. Pred leti sem še na
^e vozil v mlin, ki tudi
toelje več, Ferležev mlin
Šentjurju pa melje samo
"tino moko. Edini mlin, ki
"kije, je na Podplatu, a če
svojega prevoza, pride
*femano drago. Potem se
testni ljudje zmrdujejo
a nami, ko pridemo v pe-
1,10 po kruh, češ giej ga
■*«. kako si nalaga štruce,
rria pa z žitom krmi ži-
lo.«
sem odhajala iz zdrav-
ega doma, so mi njihove
še zvenele v ušesih,
le bilo v njih toliko resni-
jih je vredno zapisati.
Pa ne bi bilo napak, če
1	jte kdo nad njimi zami-
. Prav gotovo niso bili to
kmetje, ki so razpravlja-
Jem problemu, kajti laška
Ca bi zares potrebovala
7'nlin, ki bi zadoščal po-
tukajšnjega prebival-
Iji.
^ bi se v kmečkih pe-
, *°Pet pekel naš preljubi,
Vi kruh.
FANI SVATINA
SREČEN DAN
Sreča je opoteča. Tudi go-
barska. Kajti marsikdo, ki se
je v sredo, 13. oktobra odpra-
vil »gobarit«, je prišel domov
praznih rok. Zato pa se je
sreča nasmehnila zakonce-
ma Danijelu in Mariji Leben
iz Dobrove pri Celju. Tistega
srečnega dne sta namreč na
Resevni nabrala 74 gob in
med njimi je bila tudi veli-
kanka - ajdovka. Kazalec na
tehtnici ji je odmeril 1 kg in
32 dkg. Ni kaj, v brezme-
snem obdobju bo to prav sla-
sten obed!
MATEJA PODJED
GLASBENI FESTIVAL ŽALEC '82
FESTIVAL NASPROTIJ
Dejstvo je, da je žalski
glasbeni festival že zdaleč
presegel prvotno zastavljene
cilje in sedaj že predstavlja
pomembno komponento v
razvoju slovenske glasbe.
Vendar pa se je kljub temu
prav na njem izkazalo, da vse
le ne gre brez zapletov.
Ze prvo nasprotje je pov-
sem tipično za naš odnos do
takšnih prireditev. Še vedno
se namreč pojavlja problem
finančnih sredstev, ki ga OO
ZSMS Žalec kot organizator
še kako čuti. Očitno je, da za
tovrstne kulturne manifesta-
cije ni dovolj posluha, pa če-
prav so mladi že davno doka-
zali, da jim pri tem velja zau-
pati. Toda gluha ušesa še ve-
dno vztrajajo pri svojem, še
vedno se ne zavedajo, da se
le s peščico entuziastov ne
more organizirati prav niče-
sar. Potrebno je še marsikaj.
In prav te potrebe so se
letos, ko se je festival razširil
tako organizacijsko kot tudi
oblikovno, še posebno izra-
žale. S tem, da se je razdelil
na tri glasbene večere je za-
hteval tudi neprimerno več
truda in denarja, kar so orga-
nizatorji delno rešili s pove-
zavo s celjskim Centrom za
klubsko dejavnost (ki pa or-
ganizacijsko še zdaleč niso
dosegli pričakovanj), deloma
pa jim je pomagala tudi žal-
ska kulturna skupnost. Tako
sicer še vedno niso omogoči-
li nastopajočim honorarjev,
upajo pa, da bodo vsaj pokri-
li vse stroške, ki pri tem na-
stajajo.
Se najbolj zanimiva pa je
bila letos oblikovna razširi-
tev festivala, saj so poleg
akustične glasbe izvajalci
(predvsem drugega dela
osrednjega sobotnega veče-
ra) prikazali tudi novejše,
avantgardnejše tokove da-
našnje glasbe. Zal pa se je
izkazalo, da poslušalstvo v
veliki meri ni bilo pripravlje-
no na tolikšen razmak med
obema glasbenima smere-
ma. Milo rečeno sta ljubljan-
ska skupina Srp in »akustič-
ni punk-rocker«, kot se sam
imenuje, Jani Kovačič, v
dvorani napravila precejšnjo
zmedo. Morda se je prav to
nasprotje, nasprotje med sa-
mimi poslušalci, kot simbol
zlilo v zadnji pesmi večera,
ko je Jani, skupaj s člani
skupine Srp, zapel svojo Re-
volucijo.
Kajti, če so prav nasprotja
gibalo družbenega razvoja,
pomeni žalski glasbeni festi-
val tokrat pravo revolucijo.
Poskus združitve akustične
glasbe in novejših tokov te
umetnosti je namreč izziv
vsem nastopajočim, hkrati
pa začetek prosvetlitve po-
slušalcev. In če je v tem
uspel, potem je festival ne-
dvomno dosegel svoj na-
men.
POLONA ŽNIDARŠIC
CELJSKA TRŽNICA
JESENSKO OBARVANA
V tem tednu je celjska tržnica bogata z jesenskimi plo-
dovi, ki jih v pretežni meri prinesejo naprodaj kmetje. Ve-
liko je kostanja po 40 dinarjev, črne redkve, kisle repice in
zelja, oboje po 50 dinarjev za kilogram (lani smo za te do-
brote odšteli 30 dinarjev). Tu in tam je možno stakniti še
kakšne ajdovke po 500 dinarjev, veliko je tudi suhih gob.
Precej je tudi solate in radiča v štrucah, ki v tem času zelo
popestri jedilnik.
Sadje se poslavlja, le jabolka in grozdje še lahko kupimo, v
dobri nadi, da bomo dobili lepega.
Zanimivo pri sprehodu preko tržnice pa je dejstvo, da je
kupcev za sezonsko zelenjavo in sadje vedno manj. To vse
kaže, da se s pridelovanjem povrtnin ljudje vedno bolj uk-
varjajo sami. Pa tudi po kostanj je v tem času prijetno zaviti
v gozd ter tako združiti koristno s prijetnim. Ce pa se ob tem
najde kakšna gobica, je obisk gozda dvakrat prijeten.
Z. S.
KONJIŠKA PLANINSKA POT OB
SPOMENIKIH NOB
Ob prazniku občine Slovenske Konjice 12. oktobru so slovesno
odprli 110 kilometrov dolgo planinsko pot ob spomenikih NOB. Na
poti je 22 kontrolnih točk, pripravili pa so jo planinci Planinskega
društva Zreče, ki so izdali tudi ličen dnevnik, vodnik pa še priprav-
ljajo.
Pot vodi na Roglo, k spomeniku padlim borcem 4. operativne cone
ob poti na Pesek, k dvanajstim padlim borcem proti Resniki, k
šestim padlim partizanom proti Ribniški poti. Na Rogli je bila tudi
baza za sprejem zavezniške pomoči, v bližnjem Resniku je bil leta
1944 štab 4. operativne cone, v bližini kraja so spomeniki borcem
XIV. divizije. Pot nato vodi na Stranice, k spomeniku 100 talcev,
malo naprej pa je ob cesti obeležen kraj, kjer se je XIV. divizija na
svojem pohodu na Štajersko prebila čez glavno cesto.
Vseh 22 kontrolnih točk ima svojo bogato zgodovino. V Lipoglavu
so na primer 19. 6. 1944 borci šercerjeve brigade minirali železniški
predor pri Zbilovem, na Boharini je bila 12. oktobra 1942 uspešna
akcija Pohorskega bataljona, v Zičah je spomenik padlemu koman-
dantu Bračičeve brigade Milenku Kneževiču... Tako nam nova pla-
ninska pot približuje del zgodovine našega narodnoosvobodilnega
boja.
FRANC JEŽOVNIK
PRIZADEVNI PLANINCI A VTO
CELJE
Planinci Avta Celje so v petih letih prehodili domala vse slovenske
gore, obiskali pa so tudi vrhove v sosednjih republikah: Durmitor,
Paklenico, Učko in druge. Vsako leto se udeležujejo tudi pohodov na
Triglav, za katere vlada še zlasti veliko zanimanje. Planinska sekcija
sodeluje s slovenskim planinskim društvom iz Celovca in vsako leto
enkrat se s člani srečajo na Bleščeli planini na avstrijskem Koro-
škem. Sekcija planincev Avta Celje šteje 90 članov. Le ti se bodo
konec meseca že petič zbrali na občnem zboru, na katerem bodo
pregledali dosedanje delo ter sprejeli načrt dela za prihodnje leto.
DANILO LESJAK
VIŠJI OSKRBNI DAN?
V Domu upokojencev v Celju razmišljajo o tem, da bi zaradi
podražitev zvišali ceno oskrbnega dne, ki že zdaj ni nizka. Celome-
sečna oskrbnina znaša od 9.000 do 12.000 dinarjev (zadnja številka
velja za nepokretne).
Kljub temu pa je dom polno zaseden, prošenj, nerešenih, pa imajo
21. Največje zanimanje je za enoposteljne sobe in ljudje so priprav-
ljeni čakati nanje, dokler jih ne dobe.
Tudi oddelek za nepokretne, kjer leži 110 oseb, je poln. Tudi zanj je
veliko zanimanje, nerešenih prošenj imajo deset.
Kljub visoki oskrbnini pa je to edini oddelek v vsej regiji, ki je
sposoben sprejeti najtežje varovance. Vsak dan prihaja k njim zdrav-
nik, ob sobotah in nedeljah pa koristijo zdravniško dežurno službo.
Z. S.
KS SLA VKO ŠLANDER
Krajani te celjske krajevne skupnosti bodo z enotedenskim pro-
gramom športnih in kulturnih prireditev počastili krajevni praznik,
25. oktober, dan, ko je bil za narodnega heroja proglašen Slavko
Šlander, čigar ime s ponosom nosi KS. - Prireditve so pričele že 16.
septembra. V najrazličnejših športnih panogah se bodo pomerili
krajani pa tudi učenci osnovne šole Slavko Šlander in učenci TSC.
Osrednja prireditev bo v soboto. Ob 8. uri se bo pričela vaja civilne
zaščite, obli. uri pa bo proslava, ki jo pripravljajo mladinci krajevne
ZSMS v sodelovanju s pionirji in učenci TŠC. Ob tej priložnosti bodo
podelili priznanja najzaslužnejšim krajanom in delovnim organizaci-
jam, ki sodelujejo s to KS. Ves teden je tudi na ogled razstava pod
nazivom: »Naši krajani razstavljajo.«
VVE
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktobft
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
Pozdravljeni znova na našem vrtiljaku. Ta teden ste me
spet razveselili s kopico prispevkov, še posebej vesela pa
sem bila pisem Petra iz Stranic in Manice iz Slovenskih
Konjic. Oba sta mi namreč poslala prispevek, v katerem
vsak po svoje, pa vendar podobno, razmišljata o usodi
palestinskega ljudstva, ki že nekaj mesecev pretresa ves
svet. Veseli me, ko vidim, da mladi in celo najmlajši, ne
vidite le svojih iger in svojih skrbi, ampak tehtno razmiš-
ljate tudi o resnih problemih v svetu. Tako je prav. Vem,
da se danes počutite nemočni, ker bi radi pomagali, pa ne
morete. Zato pa je vaša naloga, da se pridno učite, kajti
jutri boste odrasli in boste morali odločati tudi o velikih
stvareh.
Vaša Nadja
LIKOVNA KOLONIJA
Pri nas je bila likovna kolonija.
Sodelovalo je 14 šol. Med njimi
so bile tudi pobratene šole iz dru-
gih republik. V petek so slikali
naš kraj. V soboto je bila prosla-
va in otvoritev razstave.
DRAGICA VRAČUN, 2. r.
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
SMEŠNA ZGODBA
Ob pol osmih zvečer se prika-
žem domov. Bila sem pri sosedi,
ki mi je pripovedovala svoje do-
življaje z maturantskega izleta.
Nasmejala sem se do solz. Odpra-
vim se v dnevno sobo. Oče gleda
televizijo. Tudi sama sedem in
začnem pripovedovati o sosedi-
nem izletu. Začneva se smejati.
Sredi najbolj hrupnega smeha pa
opazim, da prikazujejo na ekranu
strašne slike.
Dozdevalo se mi je, da gledam
podobe druge svetovne vojne.
Slike fašističnega pokola Zidov.
A ne, to niso slike Zidov, to niso
slike druge svetovne vojne. To so
slike današnjega dne. Prikazuje-
jo smrt stotine izmučenih ljudi,
množice lačnih, žejnih in do
smrti obupanih. To so slike ti-
stih, ki so jim vzeli najlepše, naj-
osnovnejše. Njihov košček zem-
lje pod soncem. Ali ni to morda
isto, kar je počel Hitler v drugi
svetovni vojni? Ali ni morda to
isto, kot so fašisti počeli z Zidi?
Ali niso prav Zidi tisti, ki danes
ubijajo stotine Palestincev?
Na svetu se vsako minuto rodi-
jo štirje otroci. Eden od teh umre
takoj po rojstvu. Eden ne živi
dlje, kot do petega rojstnega dne.
Eden živi vse življenje v pomanj-
kanju. In le eden živi kulturno
življenje, kjer ima vsega dovolj,
morda še preveč. Smo res na
zemlji tako revni, da ne moremo
preživeti teh otrok? Smo! Smo, a
nismo revni denarja in hrane.
Manjkajiam čut odgovornosti do
teh otrok, manjka nam humano-
sti. Na zemlji je danes že toliko
orožja, da bi lahko uničili do pra-
hu mnogo takih planetov, kot je
naš. Ali ne bi bilo bolje, da bi vse
te miljarde, ki smo jih zapravili
za orožje, poklonili tem otro-
kom? A ne! Ne!
Mi bomo še naprej izdelovali
orožje, ga prodajali in kupovali.
Množice pa bodo od lakote umi-
rale. Mi ne bomo želeli miru. Mi
raje podelimo nagrado za mir ne-
komu, ki je kriv za smrt tisočih.
On ima velike zasluge za mir. To-
likšne, da zasluži veliko Nobelo-
vo nagrado. Smešno, mar ne? Ali
ni tako? Nagrajenec za mir seje
smrt! Smešna zgodba je to.
Smešna, a ima hudo grenak in
boleč priokus.
MANICA ULCNIK, 8. b
OS Dušan Jereb
SLOV. KONJICE
OBISK IZ BIJELE
Vsako leto nas v septembrskih
dneh obiščejo vrstniki iz pobra-
tene šole v Črni gori. To so učen-
ci osmih razredov, ki imajo zak-
ljučni izlet po Jugoslaviji. Na
svoji poti se ustavijo na vseh po-
bratenih šolah, tudi pri nas. Ko
so prišli, smo jim s pesmijo zaže-
leli dobrodošlico, nato pa smo se
učenci 8. razreda pomešali med
naše goste in se seznanili z njimi.
Po dveh urah smo sklenili nova
poznanstva, ki jih bomo nadalje-
vali po pismih.
Pred odhodom so dečki zaigra-
li še nogometno tekmo, ki se je
končala z rezultatom 1:0 za goste.
SANDRA URSlC, 8. r.
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
MOJA ŽELJA
Želim si, da bi bil po vsem sve-
tu mir, da bi nehale padati bom-
be in druga razstreliva. V Palesti-
ni pa še kar padajo in ljudje ni-
majo miru ne podnevi in ne po-
noči. Bežati morajo in mnogi so
umrli. Ležijo po tleh, hiše so po-
rušene. Hudo mi je. Želim si, da
bi se ta vojna kmalu končala in bi
vsi ljudje imeli spet mir in svojo
streho nad glavo.
PETER LAPOR, 4. r.
.OS STRANICE
BREZOVE METLE
Moj stari ata že dolgo dela bre-
zove metle. Ko gre v gozd p6 ši-
be, mi reče, naj grem z njim. Do-
ma stari ata posmuka z vej listje
in veje pusti, da se osušijo. Po-
tem naredi brezove metle. Z met-
lami pometajo dvorišče.
Brezove metle naredi ata tudi
*za sosede.
BORIS PESJAK
OS Edvard Kardelj
SLOV. KONJICE
MOJA MUCA
Muco imam pri stari mami. Ko
jo je prinesla, jo je dala pod za-
boj. Hitro sem jo šla gledat. Je
rjava in kodrasta. Ime ji je Mika.
Večkrat ji dam mleko. Zdaj je
Mika že bolj vesela, kot je bila
prej, ker se me je navadila. Kadar
zalaja pes, se skrije pod klop in
se trese. Imam jo zelo rada.
NATALIJA POKERZNIK, 4. a
OS Dušana Jereba
SLOV. KONJICE
NASMEJIMO SE
MATJAŽ KACICNIK iz 7.
razreda OS bratov Letonje v
Smartnem ob Paki je poslal
tole zgodbico, ob kateri smo
se tudi mi prisrčno nasme-
jali:
Pozimi so s prijatelji hodili
smučat na Golte. Nekoč smo
med drevjem odkrili stezo in
jo poimenovali Pusta. Po tej
progi smo drveli, kolikor
nam je duša dala. Na njej je
bilo nekaj majhnih skakal-
nic, s katerih si poletel nekaj
metrov daleč. Nekega dne je
zaradi ostrega mraza polede-
nela, prav takrat pa smo se
igrali kaskaderje. Z vrha Me-
dvednjaka smo peljali smuk.
Smuči so tako drvele, da so
mi stopile solze v oči. Na naši
progi smo tempo še povečali,
tedaj pa se je zgodilo... Na
enem od zavojev sem izgubil
ravnotežje in s prvega kuclja
sem poletel kot ptica na vrh
neke smreke in gori obtičal.
To je bilo smeha, ko so me
'prijatelji zagledali. K sreči
sem jo odnesel brez praske.
Zlezel sem z drevesa in dirka
se je nadaljevala.
JIH POZNAŠ?
Veter nam je na mizo prinesel tele jesenske liste
veš, s katerih dreves so odpadli?
Odgovor, svoj naslov in kateri razred šole obisk
napiši na dopisnico in ga do ponedeljka, 25. oktt
1982, pošlji na naš naslov. Med pravilnimi rešift
bomo izžrebali dobitnika nagrade celjskega AERi
V prejšnji številki ste pravilno ugotovili, da l
rada gloda SIR. Pri žrebu pa je tokrat imela sn
Sabina Sedovšek, Lepa njiva 100, 63330 Mozirje.
Poslavljam se od ptičkov. Žalostna sem, da mi ne bodo *
PETRA LAZNIK, 2. r., OŠ STR
Veleblagovnica T
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcij
perila, pletenin in obutve.
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
»Midva z Rudijem in Palček. Miloš pa ne. On je odla-
šal, okleval je. Ni hotel takoj čez. Rekel je, da mora
poravnati še nekaj računov.«
»Kje?«
»Ne vem!«
»Kje, sem te vprašal!?«
»Res ne vem, tovariš kapeten. Če bi vedel, bi takoj
povedal.«
»Je bil Palček tudi za to, da greste čez mejo?«
»Rekel, je, naj se umaknemo v bližino meje.«
»In zakaj niste šli?«
»Miloš je hotel najprej v Šentjernej. In Palček je bil
tudi za to.«
»Potem? Kaj je bilo pod hrastom. Kdo je določil, da
ostanete pod hrastom?«
»Palček. Pa saj tudi nismo mogli več naprej. Vsi smo
bili crknjeni. Štiri ure smo tekli. Bežali kot kure. Najbrž
še dlje!«
»Straže niste postavili?«
»Kdo pa je pomislil na stražo. Preveč smo bili zde-
lani.«
»Tudi Palček ni omenil straže?«
»Ne. Saj ni mogel. Mislim, tudi če bi hotel, se ni dalo.
Midva z Rudijem sva popadala kot pokošena. Nihče ni
več čutil nog. Miloš je bil pa takšen, kot bi bil mesečen.
Zdrknil je ob hrastu in obsedel.«
Kapetan Ozne Zdenko se je usedel za mizo. Brez zveze
je jel prestavljati akte na njej. Prelagal jih je z leve na
desno, potiskal na rob, kot bi bili adacta in jih nato
znova prestavljal na drugo stran mize.
Čeprav je bil videti na zunaj nataknjen, razdražen in
raztresen, je Cirila zelo natanko poslušal. Imelo ga je, da
bi ga ozmerjal za sleherno prekinitev, da bi ga oštel in
oklofutal, če se ni takoj oglasil, ko ga je vprašal ali kaj
drugače vmes pripomnil.
Poznal je Cirilovo zgodbo, ki jo je zapel tukaj pri njih.
,Dovolj časa je imel, da si jo je zamislil po svoje in zdaj
jo goni, ker ima vtis, da mu verjamemo. Kar naj jo!'
Tistikrat pod hrastom sta Rudi in Ciril obležala kot
kladi. Preklela sta križarsko vojsko. Tudi zaspala sta za
nekaj ur.
Nato pa se je najprej prebudil Ciril.
Ko je videl, da Miloš in Palček spita, je prebudil Ru-
dija, svojega pajdaša. Rudi seje takoj zavedel, za kaj gre.
Nekaj minut sta še počakala. Molče sta se domenila,
kdo bo katerega.
Ciril naj bi Palčka, Rudi Miloša.
Vendar potem, ko sta ste počasi previdno dvignila, se
skrbno pripravila ter rahlo trepetala, da jima vse skupaj
ne pade v vodo, zdaj, ko sta naposled dočakala ta trenu-
tek, sta ustrelila oba hkrati.
Oba sta spustila rafal. Pri tem se je Cirilu zataknil
naboj. Ko sta nato videla, da se je Miloš, naslonjen na
deblo, prekopicnil in da je Palčka vrglo pokonci, sta
jadrno pobegnila.
Nato sta zbežala.
Odločila sta se, da gresta čez mejo. Tega pa nista
storila takoj, Nenadoma sta prišla na misel, da bi bilo
bolje, če najprej obiščeta Cirilovo sestro v Ptuju. Nista
hodila skupaj. Šla sta vsak zase. Vsak zase sta našla pot v
Ptuj. Po dveh dneh sta se dobila pri Cirilovi sestri.
Kapetan Zdenko se je spomnil, kaj je povedala Ciri-
lova sestra. To je bila potuhnjena ženska srednjih let, z
zadnjico, ki je bila podobna košari. Venomer je sklepala
roki, dvigala oči k nebu in jamrala:
»O, moj bog, v kaj sem se zapletla! O moj bog!«
Nahranila ju je, jima priskrbela obleke in se povezal
nekom, ki bi jih prepeljal čez mejo. Ker pa je ta zve
padla v vodo, so jo vsi trije mahnili proti Varaždinu.
V vasici v okolici so se počutili čez nekaj dni ta
varne pred vsemi in pred vsakim, da so se iz svoje
zavetja, ki jim ga je dal nek kmet na skednju (in jim
uslugo tudi dobro zaračunal), pojavljali kot najboljn
dolžne ovce na svetu.
Neko jutro, ko so še trdno spali, so vse tri aretira
Medtem ko sta se Ciril in Rudi takoj začela hvaliti, i
sta storila, da sta ubila Miloša in Palčka in da jima
oblast za to lahko hvaležna, je Cirilova sestra sklepi
roki in na vsako vprašanje hinavsko ter pretirano vlj
dno odgovarjala, ponižno, kot bi bila pri spovedi. '
vprašanje, ali pozna Palčka, je odgovorila pritrdilno.'
vprašanje, ali pozna domačijo v njihovi okolici, kjer bi
lahko Palček oglasil ali se zatekel in če pozna kakšne,
dekleta ali koga drugega, pri katerem bi se lahko Pald
zadržal, tako kot se je njen brat pri njej, je prestraši
vprašala:
• Kaj ga nista ubila? Nista ga, o moj bog. Uboga mati'
Tudi zaseda pri Palčkovi materi je ostala praznih rd
Kapetan Zdenko je natanko znova prisluhnil tudi B
diju, ki je med drugim povedal, da je bil slišal nekoč,1
bi moral Palček na Kozjansko, kjer naj bi organizv
križarsko vojsko. S tega območja pa ni bilo nobefl
poročil o kakršnikoli aktivnosti križarjev in nihče Mn
slišal o kakšnem prišleku, ki bi se skrival, čeravno'
posamezni kmetje slišali za Palčka in križarske akcije
okolici Celja.	1
Kapetan Ozne je pritisnil na Rudija, ali je Palček
koli omenil kakšno žensko. Križar pa mu je pojasni
to, da sta z Milošem včasih sicer res namigovala '
ženske, vendar nikoli nista izgovorila nobenega ln^'
in kraja.
»Le zadovoljno sta se režala, kot bi se režal vsakdo•
živi nekaj časa v gozdu, potem pa ga prime in pomisli
žensko!«
Kapetan Ozne je spoznaval resnico. Palček se je $
kam zavlekel in se ni premaknil.	j
» Vendar od zraka ne more živeti!« je preklinjal.
Palček ni živel od zraka. Rad je jedel orehe, dorf1
kruh in to poplaknil z dobrim žganjem. Vse to je
vse to je dobival v nekaterih gruntarskih hišah, v kat&j
so še zagrizeno upali in pričakovali, da bo prišlo
spremembe oblasti. O tem so hranili propagandni
take.
4
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
pIŠKA TELESNA KULTURA
AKOVOSTEN PREMIK
polj na področju množičnosti
jeSna kultura se je v ko-
jj občini zadnja leta do-
Ijitro razvijala, kar so
, drugim omogočili tudi
jlni novi športni objekti.
(A letu pa so opazni pre-
j pri kakovosti dela.
a področju množičnosti
povečal obseg, pač pa
e pogoji in kakovost de-
•0 velja tako za 25 ekip, v
lin nogometu, ki tekmu-
v občinski ligi kot za 8
, v velikem nogometu, pa
a kegljanje, šah, odbojko
tudi orientacijske poho-
pri šolskih športnih
jtvih je velik napredek
zaslugi učiteljev telesne
jje, uspehi pa so vidni pri
jžičnosti in tudi uspešno-
tekmovanju za najboljše
ko športno društvo. Tudi
lelavske športne igre, ki
;kajo v 13. panogah in v
sodelujejo ekipe iz 15
,vnih organizacij velja,
se je izboljšala kakovost
i Sicer pa sama organiza-
poteka preko Zveze tele-
Iculturnih organizacij.
ri selektivnem športu so
jčini dali prednost nogo-
u, košarki, delno atletiki
smučanju. Nogometna
iska ekipa tekmuje v
odni conski ligi, kjer je
;aj uspešna, zlasti na viso-
avni pa je v občini košar-
saj skoraj vse ekipe tek-
jejo v slovenski ligi. Slab-
e z atletiko, saj za njen
roj v občini ni pravih po-
ev, zlasti pa ne kadrov.
Številnim športnim objek-
tom se je v zadnjem letu pri-
družil manjši športni park na
Blatu. Vse bolj očitno je, da
se telesna kultura v krajev-
nih skupnostih vztrajno ra-
zvija in so zanjo krajani pri-
pravljeni tudi žrtvovati pre-
cej dela, sredstev in časa. Na
sploh pa lahko za objekte tr-
dimo, da jih je dovolj, v obči-
ni pogrešajo le še eno večjo
telovadnico v Slovenskih
Konjicah. Vzdrževanje ob-
jektov zagotavlja Zveza tele-
snokulturnih organizacij, te-
žave pa se pojavljajo pri več-
jih vzdrževalnih posegih, ka-
kršen bo na primer potreben
pri bazenu v Slovenskih Ko-
njicah. Ravno pri bazenu pa
so letos zagotovili redno
vzdrževanje in velik porast
obiska na svojevrsten način.
Samoupravni sporazum za
vzdrževanje bazena so ponu-
dili v podpis delovnim orga-
nižacijam in odzval se je Ko-
nus. S sredstvi za vzdrževa-
nje tako ni bilo zadreg, ker
pa so imeli delavci podpisnic
in njihovi družinski člani
prost vstop, se je to odrazilo
tudi na obisku.
V času občinskega prazni-
ka so potekala številna tek-
movanja po skoraj vseh
krajevnih skupnostih, 15.
oktobra pa je bil po ulicah
Slovenskih Konjic uspel
množični tek. Svoj delež so
dodali tudi mladi z organi-
zacijo Mladinske športne
olimpiade preteklo soboto.
Na njej so sodelovale ekipe
osnovnih mladinskih orga-
nizacij in Konusa, krajevne
skupnosti Slovenske Konji-
ce, Mladinske delovne bri-
gade Milenko Kneževič,
osnovnih šol Edvarda Kar-
delja in Dušana Jereba ter
Srednje šole kovinarske
usmeritve v Zrečah. V teni-
su in košarki so zmagali
mladi iz Konusa, v nogome-
tu pa ekipa Srednje šole ko-
vinarske usmeritve v Zre-
čah.
MBP
Množičen tek po ulicah Slovenskih Konjic je v celoti uspel.
Foto: Mladen Romih
SAMO DVA ODLIČNA
Že pred srečanjem rokometašev Aera in Zagreba je znani
celjski igralec Miha Bojovič povedal, da bo to težka preizkuš-
nja za celjsko moštvo. Ker je znano, da je Miha Bojovič sicer
vedno velik pesimist, smo pričakovali v nedeljo dopoldne v
športni dvorani Golovec lažje delo. Enakega mišljenja so bili
tudi številni gledalci, ki se jih je zbralo znova blizu 1000.
Toda samo srečanje je že od prve minute pokazalo, da bo to
le težak in naporen dvoboj. Goste je vodil znani vratar Zdenko
Zorko, ki je branil nekaj let tudi med Celjani. Kljub temu, da
so Aerovci povedli 2:0, 5:3, 7:4 in 8:5, so gostje vedno našli
dovolj moči, da so rezultat zmanjšali na en sam zadetek pre-
dnosti za domačine. V prvih minutah drugega polčasa pa so
vodstvo 12:10 spremenili v 12:12. Že smo pričakovali naj-
slabše, kajti med celjskimi igralci nismo našli moža, ki bi lahko
v tem srečanju pomagal bratoma Vladu in Mihi Bojovič pri
uspešnih akcijah. Vsi so obstali. Takrat je v vrata stopil mladi
Sandi Lesjak.
V največjem prodoru gostov, ki so dobili krila, je Sandi
ubranil dve sedemmetrovki in več strelov od daleč. To je
odločilo zmagovalca, kajti Vlado Bojovič je v napadu vse to
izkoristil in s 17 zadetki ostal najboljši igralec tekme. Tu so mu
ob koncu pomagali še brat Miha in Ščurek. Pri rezultatu 22:18
so se Celjani sprostili in gostje so v zadnji minuti dosegli še dva
zadetka.
Strelci za Aero: Vlado Bojovič 17 (9), Miha Bojovič 3, Ivezič
in Ščurek pa po enega. V soboto igrajo Celjani doma proti
Bosnamontaži iz Prijedora. Na lestvici so prvi z devetimi toč-
kami. Republiška selekcija Aera pa je tokrat naletela na
mnogo boljšo ekipo Sevnice in srečanje izgubila z rezultatom
26:31 (11:18).	J. K.
NEŠPORTNA OUMPIJA
Košarkarji Libele so v teh
dneh dosegli dva lepa uspeha. V
finalu republiškega pokalnega
tekmovanja so v zaostali tekmi z
odlično igro premagali favorizi-
rano Olimpijo iz Ljubljane pre-
pričljivo z rezultatom 103:79
(44:38).
Bila je to izvrstna predstava v
kateri je celjska peterka Gole, Pi-
pan, Tovornik, Aničič in Me-
dved, v drugem polčasu pa še
Kafedžič, popolnoma nadigrala
goste, pri katerih ni igral edino
Peter Vilfan. Ko so Celjani po 25.
minuti vodili 56:44, so pričeli
gostje igrati nešportno, grobo in
prispevali s svojimi žaljivimi
vložki svoj del v to srečanje. Vi-
šek pa je bil, ko so zapustili dvo-
rano v času, ko so Celjani preje-
mali pokal zmagovalca. V tem
srečanju so v celjskem moštvu
zaigrali odlično prav vsi. Svoj
dan pa je imel predvsem Aničič.
Za Libelo so bili uspešni: Gole
19, Tovornik 19, Aničič 31, Pipan
8, Medved 6, Kafedžič 20.
Le tri dni pozneje se je pričelo
prvenstvo v II. zvezni ligi. Znova
so prišli v Celje igralci iz Ljublja-
ne. Tokrat Ilirija, ki je igrala s
popolnoma drugo taktiko. Mladi
igralci tega moštva so zaigrali na
30 sekund, »umrtvili« igro in ta-
ko zadali gostiteljem precej
skrbi. Kljub temu je Libela zma-
gala z rezultatom 96:90 (51:46).
Koše so v tem srečanju dosegli
Gole 25, Concelj 14, Tovornik 19,
Aničič 8, Pipan 14, Medved 16.
Po srečanju nam je trener Li-
bele prof. Mile Cepin povedal:
»Prvenstvo je čisto nekaj dru-
gega kot pokal. Tu se točke zbira-
jo in vsaka ekipa je izredno do-
bro pripravljena že ob štartu. Po-
membno je, da smo osvojili toč-
ki. V bodoče pa lahko tudi priča-
kujemo še več takšnih srečanj v
katerih s počasno igro slabša
moštva pričakujejo uspeh. Sicer
pa smo v zadnjih dveh minutah
zaradi nekontrolirane igre izgu-
bili prednost 12 točk «
Celjska Libela bo v drugem ko-
lu igrala v Osijeku.
J. KUZMA
MA KRATKO
I KONCU ŠE
SETEROBOJ
•b koncu letošnje atletske se-
ie so celjski atleti izvedli še
movanje v deseteroboju. Za-
livo je, da so v tej težki in zah-
ni disciplini nastopili trije
iski letošnji državni reprezen-
tje Milan Kranjc, Boris Čop in
i Kopitar.
Pjub temu, da je vodstvo
[vzel Rok Kopitar pa je ob
bcu zmagal Milan Kranjc, ki je
tal 6031 točk. Boris Cop je bil
igi 5400 točk in Rok Kopitar
s 5353 točkami v devetih
toplinah, kajti v teku na 1500
!trov je v zadnjem krogu od-
'Pil in tako izgubil precej točk.
*člč IN LISEC
kuga
kgljač Hmezada Ludvik Ka-
je letos na republiškem pr-
jjstvu v Medvodah in Ljubljani
«alu osvojil drugo mesto za
r°tn Steržajem. Viki Vanov-
l< Član Ingrada, ki je bil vse do
stoPa v Ljubljani med osmimi
^ovalci, pa ni mogel končati
jtoovanja, ker ga ljubljanski
^k ni pustil na stezo, saj se ni
^ dvajset minut pred svojim
j|toPom. S tem smo Celjani
todovani za eno mesto na dr-
,Tiem prvenstvu. Kljub pritož-
evalo možnosti, da se krivica
Vanovšku popravi.
* * »
j-^go mesto je osvojil v pou-
J^rn teku tudi atlet Kladivarja
r^o. Lisec, ki je po dobrem
p v močni konkurenci v Ču-
'' Potrdil svojo formo. Zmagal
a°mačin Zdravkovič.
i^MORIAL BRANKA
'otoha
J Soboto bo v Športni dvorani
°vca IV. memorialni turnir v
nogometu v spomin na
j,nega celjskega nogometaša in
, ?»sta na ledu Branka Moto-
Uirnir organizirajo njegovi
I jV prijatelji iz ekipe Grofija.
^ turnirju sodelujejo letos po-
il^r°fije še lanskoletni zmago-
cPenal ter Aero in Skavti,
upanji zmagovalci memorial-
turnirja so bili Aškerčeva
"^at in Penal.
5 Dve zmagi
košarkašice Libele so
še dve zmagi. Kadetinje
so v gosteh premagale Rogaško
Slatino z rezultatom 53:16, mla-
dinke pa so v Slovenskih Konji-
cah premagale Comet 70:69 in s
tem dosegle svojo deseto zapore-
dno zmago. Ob koncu prvenstva
so osvojile tretje mesto. V Roga-
ški je bila najboljša strelka Jošto-
va 22, v srečanju proti Cometu pa
Cencelj 25, Janžek 14 in Koželj
12.
DVE ZMAGI
JUDOISTOV
Judoisti »Ivo Reya« so v 2. ko-
lu državnega prvenstva gostovali
v Rumi, kjer £o dosegli popolen
uspeh. Z močno pomlajeno eki-
po so premagali domačega Slo-
vena 9:5 in sarajevsko Bosno 8:6.
V	prihodnjem kolu čez štiri-
najst dni se bodo pomerili v Nik-
šiču proti Akademiku in sarajev-
skemu Železničarju.
BLAGOVNI CENTER
ZMAGOVALEC MERXA
Športniki sestavljene organiza-
cije združenega dela Merx so
imeli letne športne igre v dvorani
Golovec. Nastopilo je 600 tekmo-
valcev. Največ uspeha pa so po-
želi športniki Blagovnega centra
pred Potrošnikom in DO Tkani-
no Celje.
PORAZ ODBOJKARIC
Precej pomlajena ekipa celj-
skega ženskega odbojkarskega
kluba Golovec je v prvem kolu
republiške ženske lige izgubila s
3:0 doma proti Partizanu Tabor
iz Ljubljane. Igra je bila izenače-
na in vsi trije seti so se končali z
rezultatom 13:15.
V	celjski ekipi so igrale: Jager,
Rajmiš, Stisovič, Mlakar, Pahič,
Anderle, Leban, Žuntar, Štefane,
Jelovšek in Pihier.
PORAZ HOKEJISTOV
Hokejisti Cinkarne Celje so po
samo petih dneh treninga na le-
du odigrali svojo prvo prvenstve-
no tekmo v II. kolu državnega
prvenstva v Ljubljani proti Olim-
piji. Čeprav smo pričakovali vi-
sok poraz, je močno pomlajena
ekipa prikazala izredno borbe-
nost in srečanje izgubila samo z
rezultatom 0:4. Ta rezultat in pri-
kazana igra pa daje možnosti, da
se bo celjska ekipa letos še pote-
govala za kaj več kot samo obsta-
nek.
J. KUZMA
ŠAHOVSKE
VESTI
Tradicionalno šahovsko hitro-
potezro tekmovanje za pokal"
celjskega šahovskega kluba se
nadaljuje. V rednem turnirju za
mesec september je nastopilo 16
najboljših šahistov iz Celja in
bližnje okolice. Po zanimivih in
precej izenačenih borbah je zno-
va osvojil prvo mesto Franc Pe-
šec, ki je zbral 12 točk. Sledijo:
Mikac in Bervar 11,5, Prislan
10,5, Pertinač in Štucl 9 in pol,
Crepan 9, Lesjak 8, Streicher 7,5
in Durkovič 7.
Tudi letos je bila v Pulju delav-
ska olimpijada, na kateri je sode-
lovalo 186 šahovskih sindikalnih
ekip Jugoslavije. Med njimi tudi
šahisti celjskega Ingrada, ki so
dosegli izreden uspeh, saj so
osvojili zelo dobro deveto mesto.
Glavno »breme« igre so nosili Oj-
strež, Studnička in Brinovec.
Celjski šahisti so v različnih se-
stavah v zadnjem času nastopili
kar na treh turnirjih v hitropotez-
nem šahu. Na vseh treh so osvoji-
li drugo mesto. Ob Veseli jeseni
je bil turnir v Mariboru, kjer je
zmagala ekipa Maribora 49,5, Ce-
lje pa je zaostalo za točko in pol -
48. Deveti so bili Zalčani 33,5
točke.
Mariborčani so bili boljši od
Celja tudi v Slov. Bistrici, kjer je
bil vrstni red naslednji: Maribor
50, Celje 44,5,4. Žalec 38,5 in... 7.
Velenje 34,5 točk.
Na turnirju v Framu pa mari-
borski šahisti niso nastopili in je
zmagal Kovinar 36 točk, medtem
ko so bili Celjani ponovno na
drug;em mestu z 31 in pol toč-
kami.
ŠAHOVSKI TURNIR
UPOKOJENCEV
Šahovska sekcija pri DU Celje
razpisuje kvalifikacijski turnir,
ki ga bodo igrali ob sredah. Pri-
čete k bo v sredo, 27. oktobra ob
9. uri v društvenih prostorih Mu-
zejskega trga št. 7. Na turnirju
lahko sodelujejo člani društev
upokojencev iz celjske občine.
ŽOGA JE OKROGLA
Oba predstavnika v republiški ligi sta tokrat zmagala.
Šmartno je doma premagalo Rudarja iz Trbovelj 3:1, stelci so
bili Prašnikar, Hren in Omladič, velenjski Rudar pa je dosegel
zmago na tujem, v Kranju proti Triglavu 1:0, strelec pa je bil
Kolenc. Po 9. kolu je velenjski Rudar tretji s 13 točkami (tri
točke zaostanka za vodečim ljubljanskim Slovanom), Šmartno
pa sedmo z 10 točkami. V prihodnjem kolu bo Šmartno igralo
doma proti Primorju, ki je osmo, velenjski Rudar pa bo gosto-
val v Ljubljani proti vodečemu Slovanu.
V vzhodni republiški ligi tokrat ni bilo srečanj.
TV
IZ DELA ŠŠD KAJUH
Prejšnji teden so se zbrali na
občnem zboru športniki ŠŠD
Kajuh na Srednji družboslovni
šoli Celje. Tako kot že vrsto let je
tudi letos občni zbor predstavljal
uraden začetek dela v šol. letu
1982/83. Že pred občnim zborom
pa so organizirali šolsko prven-
stvo v tenisu, nekaj turnirjev in
prijateljskih tekem.
ŠŠD Kajuh se bo v tem letu že
srečalo s številnimi težavami, ki
so posledica reforme šolstva. Za-
četki ŠŠD Kajuh segajo že v leto
1946. Vseskozi so sodili v vrh
srednješolskega športa v SRS.
Lani so dosegli vrh, ko so v tek-
movanju za najboljše ŠŠD v SRS
osvojili zlato plaketo. Prva tako
so na občinskih prvenstvih, ki jih
je razpisala ZTKO, osvojili skoraj
vsa prva mesta.
Že letošnje leto pa pričakujejo
rahel padec v delu in uspehih
društva. Šola se vse bolj spremi-
nja v dekliško, saj imajo v 1. in 2.
letnikih le 30 fantov. Dekliška šo-
la kot taka pa nima velikih mož-
nosti za viden uspeh v tekmova-
nju za najboljše SŠD. Zaradi po-
manjkanja fantov so letos bistve-
no zmanjšali število sekcij: iz lan-
skih 30 na 22. Prav tako bodo
težko sodelovali na vseh občin-
skih prvenstvih, ki jih bo razpisa-
la ZTKO.
Kljub vsemu pa so sprejeli bo-
gat program dela. Za novega
predsednika so izvolili Ivana
Cakša.
Društvo je zapustil tudi men-
tor prof. Bojan Prašnikar, ki je
sedaj mentor ŠŠD RŠC T. Vele-
nje. Nova mentorica je Marija
Cankar ob pomoči obeh profe-
sorjev: Albine Horvat in Igorja
Topoleta. Za najboljša športnika
lanskega šolskega leta so izbrali
atletinjo Mojco Cetina in roko-
metaša Matjaža Mančka.
M. Z.
ODLIČNI
REZULTATI V
TITOVEM
VELENJU
V Titovem Velenju je bilo tek-
movanje z zračno puško za pre-
hodni pokal tega mesta ter pokal
v trajno last. Ti dve trofeji je po-
delil tamkajšnji občinski sindi-
kalni svet. Na tekmovanju je bilo
doseženih nekaj izredno dobrih
rezultatov. Ekipno: Kranj 1445,
Hrastnik 1442, Titovo Velenje
1421, Celje 1401 itd. Barve Celja
so zastopale mladinke od katerih
lahko v prihodnje še veliko pri-
čakujemo - Darja Kačnik 338,
Vesna Čuček 346, Barbara Jager
352 in Alenka Jager 365 krogov.
Najboljši posamezniki: Rajmund
Cvetko 376, Jure Frelih 373,
Franc Rešetar 372, Franc Zučko
366, Alenka Jager 365 in ostali.
T. J.
PETROVČE IN DVAKRAT CELJE
V 33. Šahovski nagradni igri, kjer je prispevala nagrade
Cinkarna Celje, so bili nagrajeni:
3. nagrada: D LANA KAMENIK, Ljubljanska 33, Celje,
2. nagrada: MARTA DRUGOVIC, Na otoku 13/11, Celje in
1. nagrada: ALEŠ KVEDER, Kasaze 70/c, Petrovče.
Med poslušalci pa je bil nagrajen PAVLE BOŽIČ iz Mari-
borske 112 v Celju.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
34
Med dvanajstimi svetovnimi prvaki v šahu je bil
samo eden, ki je naslov izgubil, ne da bi bil pri
tem premagan. Kdo?
ALEKSANDER AUEHIN
ROBERT FISHER
ANATOLIJ KARPOV
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in
nalepite na dopisnico ter pošljite v naše ure-
dništvo najkasneje do 10. novembra. Tokrat
nagrajuje METKA Celje.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
.. 21. oktober 1982
Veste, kakšna je razli-
ka med ZIS in sindika-
tom?
ZIS je uvedel bone za
bencin, sindikat pa od-
pravlja bone za malico.
NA KORUZI
Letos pri nas spet pričakujemo rekordno letino koruze.
Pomeni to, da bo spet vse več ljudi živelo na koruzi!
MOČNEJE - USPEŠNEJE
V štorske traktorje bodo začeli vgrajevati močnejše motorje.
Morda bodo potem stvari v tovarni traktorjev bolje stekle.
Bliža se Teden do-
mačega filma.
So, ki pravijo, da
bo tedaj dovolj mesa
- na platnu!
V ZRAKU
Pravijo, da so Golte
še vedno v zraku.
Prav bi bilo, da če
bo ta center pozimi le
deloval, da bo ves čas
v zraku gondola.
PONEKOD SMO ŽE PREŠLI OD BESED K DEJANJEM,
MARSIKJE SE ŠE ZATIKA PRI PREHODU OD FORUMOV
K LJUDEM!
Kdo pravi, da so
naše meje zdaj
bolj zaprte?!
Le dražje so!
PREVELIK UVOZ
Iz dobro obvešče-
nih krogov smo zve-
deli, da je zvezni
izvršni svet ostro gra-
jal jugoslovansko no-
gometno reprezen-
tanco zaradi nestabi-
lizacijskega obnaša-
nja.
Kot je znano, smo v
dvoboju z Norvežani
»izvozili« le en gol,
»uvozili« pa smo tri.
V NAFTI BREZ BONOV
Jože Tanko, znani celjski plavalni maratonec, je
gotovo eden redkih občanov svoje vrste.
Lahko se pohvali, da se je kopal v nafti.
Kopal se je v nafti, ki je plavala po morju, ko je
pretekle dni sodeloval na plavalnih maratonih v
Egiptu.
Tako lahko trdimo, da je gotovo eden redkih Ju-
goslovanov, ki se je kopal v nafti.
Brez bonov.
MERXOV SOZD JE PADEL
Da, res so padli skoraj vsi delavci sozdovih skupnih služb.
Vendar le pri vlečenju vrvi na Merxovih športnih igrah.
NAŠI UKREPI
(čitajte pri dnevni svetlobi, da ne boste tratili električne
energije)
Čudno, kako hitro padejo nekateri pomembni ukrepi na
plodna tla! Glejte - komaj smo pri nas sprejeli te zadnje
ukrepe, že se z njimi srečam tudi doma. Večer je že, ko
ugotovim, da fant še ni napravil vse naloge in se vsega še ni
naučil. Želim ga nagnati v otroško sobo, pa mi zabrusi:
-	Oči, kaj pa stabilizacija? Si slišal, da je treba varčevati z
energijo? Ponekod ne morejo delati s stroji, jaz pa naj tratim
električno energijo za pisanje o neki knjigi in za učenje o
nekem kralju, ki je želel zasvojiti druge dežele?!
Toda tako kot želijo eni še preveč dobesedno vzeti sprejete
ukrepe, jih želijo drugi postaviti na glavo. Ko sva z ženo sedla
pred televizor, da si ogledava ostanke skrajšanega programa,
me je presenetila:
-	Dragi, tudi midva morava stremeti za uravnavanje naji-
nega družinskega gospodarstva. Vendar drugače. Čimmanj v
izvoz in čimvečji uvoz.
Ko je videla, da jo gledam neumno kot delavca na bencinski
črpalki, ki mi po dveurnem čakanju pove, da ni več bencina,
me pojasni:	\
-	Nošenje daril k raznim znancem, ki ju obiskujeva, je za
naju izvoz. Tega morava skrčiti. Manj bova obiskovala. Naj
raje hodijo drugi k nama in nama kaj prinesejo.
Takoj sem ji očital, da ima razen egoizma ta načrt še eno
napako: goste je treba postreči, hrana pa je zelo draga.
-	Ne skrbi. Izgovori so objektivni. Plina ni, to je vsem
znano, z elektriko pa je treba varčevati. Kakšen košček klo-
base in kruha pa se bo že še našel.
Kaj mi je ostalo drugega, kot da sem ji dal prav. Posebno še,
ker sem se nameraval odpraviti v naš bife, preden ga zapro.
V bifeju sem srečal več znancev. Komaj sem napravil poži-
rek brizganca, že je pristopil Jože in mi rekel:
-	Kako si, stara sablja? Še dolgo se nismo videli. Kako pa
kaj žena? Dajta,. pridita kaj na obisk! Več se moramo sreče-
vati, ne smemo se toliko odtujevati!
Postrani sem ga pogledal in mu že hotel obljubiti, da zago-
tovo prideva, ko sem se spomnil žene in najinega večernega
sklepa.
-	Čuj Jože, kaj ko bi raje prišla vidva k nam. Res, pridita!
-	Ne, vidva pridita...
-	Vidva...
Tako je šlo do petega brizganca, potem pa so nas postavili
pred vrata. Tako še zdaj ne vem, ali morava na obisk midva, ali
bova midva obisk dobila.
Takšne so pač težave sporazumevanja!
ZDRAVILNE RASTLINE
BUČA
Buča (Cucurbita pepo) je vsem znana vrtna rast-
lina. Veliki, rumeni plodovi vsebujejo mnogo vo-
dnega pa tudi sluznega parenhima, v katerih je
»nogo semen. Iz njih se dobi izredno dobro olje
temne barve. Vsebujejo precej fosfatov, maščobnih
kislin, nekaj fitosterina, salicilatov in drugih snovi.
Na Bližnjem vzhodu se bučne pečke že od nekdaj
uporabljali za zdravilo proti najrazličnejšim črevesnim
fcjedalcem. To so dokazale tudi nekatere novejše razi-
skave. Bučno seme vsebuje namreč snovi, ki škodu-
jejo črevesnim zajedalcem in jih odganjajo. Pospraviti
Pa moramo približno pol kg svežih semen. Pri tem je
Najučinkovitejša tanka zelena mrenica, ki ovija seme.
Podobno učinkuje bučno olje, ki pa ga je potrebno
precej manj, kot pa semenk. 30 ccm olja ustreza 500 g
bučnih pečk. Zdravljenje z bučo odlično prenašajo
Predvsem slabotni ljudje, ki jih tarejo najrazličnejše
legobe. Ljudsko zdravilstvo priporoča, da vzamemo
vsako jutro pest oluščenih, svežih ali na zraku posuše-
^h bučnic, jih zdrobimo v mešalcu, dodamo mleko in
skuto. Zaužijemo jih na tešče. To moramo ponavljati
dni in ves čas skrbeti za odvajanje. Najboljše je, da
Popijemo odvajalni čaj.
Dosti bolj pomembno je delovanje bučnic na pove-
dno žleze podmehurnice ali prostate. Snovi v bučni-
cah uravnavajo mehanizem izpraznevanja mehurja.
Povečajo tonus mehurjevega mišičevja in pomagajo
j^azniti vsebino. S tem se prepreči zaostajanje urina,
^žave popustijo, bolnika redkeje ženina vodo. Potem
^Učnice dobro delujejo na nekatere bolezni mehurja,
^obro učinkuje pri razdraženem mehurju, ki ga imajo
P°gosto nervozne ženske med mene. Vzrok za te te-
je motnja v skladnosti zapornih in izpraznjevalnih
^'Sic. Tenus mehurja se z uživanjem bučnic oziroma
Učnega olja poveča.
Tudi bučno meso je primerno za zdravilo in dieto
^lodčnih bolnikov za ljudi, ki se preveč redijo, pa
Pomeni učinkovito dieto. Tudi sladkorni bolniki in vsi
^ti, ki jih muči pretin in revmatizem, naj uvrstijo v
prehrano tudi buče. Pospeši se izločanje vede in
Poveča se presnova. Bučno olje velja v ljudskem
^""avilstvu tudi kot odlično zdravilo za rane, zlasti za
J^kline, z njim uspešno natiramo od mraza razpo-
ko kožo na rokah in nogah. Bučno meso, surovo,
J*°bno narezano, zmečkano v kaše, je odličen obliž za
^utrujene pekoče noge, za krčne žile in vnetja pri
petnih ljudeh. Sladkorni bolniki naj si pripravijo
«Jno mešanico iz enakih delov olupljenih bučnic, bal-
/^janovih korenin in borovničevih listov. Na dan je
.Otrebno popiti dve skodelici čaja, za katerega vza-
e*no tri čajne žličke mešanice.
BORIS JAGODIC
ROŽNI VRTNA AŠKERČEVI
Aškerčeva ulica v Celju je
zelo prometna. Ob njej stoji-
jo puste hiše, ki so zaradi iz-
pušnih plinov in prahu dobi-
le sivo barvo. Vse je enolič-
no. A ne povsod. Na Ašker-
čevi 11 imajo svoj vrt, na ka-
terem rastejo rože vseh barv
in velikosti. Zanje skrbi Ma-
rija Jerina.
Vrt je začela urejevati pred
dvajsetimi leti, ko se je pre-
selila v to hišo. Najprej ji nih-
če ni verjel, da bodo okoli
hiše zares cvetele rože, a Ma-
rija se ni vdala.
Košček zemlje pred hišo je
postajal vedno lepši. Sadike
je kupovala na trgu, nekate-
re je dobila od prijateljic, se-
daj pa rože sama vzgaja. Ce
je komu roža všeč, mu poda-
ri sadiko. Le zakaj ne bi tudi
drugim cvetele?
Pred leti so ji neznanci
prav vandalsko uničili vrt.
Rože so bile poškodovane,
polomljene, nekateri so si jih
natrgali cele šope in jih
odnesli domov. Sedaj se to
ne more več zgoditi, saj je vrt
ograjen, Marija pa je iz stebel
vrtnic naredila »zelena vra-
ta«, ki jih zna odpreti le ona.
Rada jih ima, te drobne
cvetove, ki tako popestrijo
pusto okolje. Spominja se,
da so tudi doma vedno imeli
rože. Tako je že v mladosti
skrbela zanje. Lansko leto,
ko je bila suša, je vsako jutro
hodila po vodo v Savinjo in
jo v velikih, plastičnih poso-
dah prevažala do vrta. Vsta-
jala je zgodaj, saj so morale
biti rože zalite še preden je
posijalo sonce.
Cvetovi se odprejo že zgo-
daj spomladi, zadnje rože pa
uvenejo takrat, ko zapade
prvi sneg. Marija ima rada
vrtnice, pa španski bezeg,
frajlice in velike, rumene
marjetke. Konec oktobra bo-
do ob hiši začele cveteti še
krizanteme.
RECEPT TEDNA
Z GOBAMI POLNJENA BRŽOLA
Sestavine: 4 bržole iz zgornjega prsnega dela, vsaka po
150 g. Nadev: 100 g pustega govejega mesa, 100 g svinj-
skega mesa, ena v mleko namočena zemlja brez skorje, 1
jajce, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 250 g svežih gob, 20 g
olja, pol litra goveje juhe, ena srednja sesekljana čebula,
malo masla, smetane, moke, en strok česna.
Svinjino, govedino, ožeto žemljo in polovico že prej pre-
praženih gob dvakrat zmeljemo na mesoreznici. Masi do-
damo jajce, začinimo s soljo, poprom, dodamo nekaj peterši-
lja in dobro premešamo.
Bržole tanko potolčemo, začinimo s soljo in poprom, pre-
mažemo z nadevom, zvijemo, zvežemo in od vseh strani
zlato rjavo zapečemo na maščobi. Zali jemo z juho in dušimo
pol ure. Ko je pečeno, vzamemo meso iz posode in ga
postavimo na toplo. Preostalo polovico gob dušimo s če-
bulo, česnom in peteršiljem, začinimo s soljo in poprom in
na koncu dodamo še malo belega vina. Ko povre, dodamo še
malo muškatnega oreščka.
Sok od pečenke, v katerem so se pekle bržole, zalijemo z
govejo juho, prevremo in dodamo mešanico smetane in
moke, dodamo dušene gobe in omako po potrebi še doso-
limo.
Pečene bržole položimo na pladenj ali vsako posebej na
krožnik, polijemo z omako in potresemo s peteršiljem. Zra-
ven ponudimo peteršiljev krompir in kozarec dobrega ši-
pona.
KONČANA RIBOLOVNA SEZONA NA
ŠMARTINSKEM JEZERU
Pretekli teden se je zaključila ribolovna sezona na Šmar-
tinskem jezeru in tako bodo imele pred ribiči ribe na jezeru
mir vse do 1. marca prihodnjega leta.
Letošnja lovna sezona je bila za nekatere ribiče bolj, za
druge pa manj uspešna. Tokrat objavljamo prispevka na-
šega sodelavca Sandija Udermana, ki pa nista »ribiška«,
ampak govorita o uspešnih lovcih na trofeje.
V RD Celje poteka do 15. novembra tudi vpis novih čla-
nov.
TONIJEV
»MURČI«
Pred kratkim se je ta-
kole smehljal član RD Ce-
lje Tone Hladin. V Štajer-
skem morju je ulovil
99 cm dolgega in 8,15 kg
težkega belega amurja.
Fotografirani murči je
Tonetu prijel na mlečno
koruzo.
SOM JE, SOM,
NE PA MORSKI
PES!
2e zjutraj se je Ivan
čretnik odpeljal z mope-
dom na Šmartinsko jeze-
ro. S seboj je imel za vabo
prejšnjega dne ulovljeni
rdečeoki, od katerih je bi-
la ena montirana na večji
enojček. Ivan je vrgel va-
bo daleč v globočino in
potrpežljivo čakal na pri-
jem. Mislil je na mlade
divje račke, ki so nekaj
dni prej, ko jih je opazo-
val, plavale za skrbno rač-
jo mamo. Iznenada se je
pognal za zadnjo račko
ogromen som in zginil z
plenom pod vodo.
Ko je vse to premišlje-
val je ribič Ivan pogledal
mimogrede na ribiško vr-
vico, ki se je sunkovito
napela. Naglo je zategnil,
ter opazil, da ima na
trnku, za naše vode, ogro-
mno ribo. Utrujal jo je
dolgo, koliko časa se niti
ne spominja. Dobro pa
ve, da sta dva ribiča kriča-
la nanj: Som je, som, ne
pa morski pes!
Ujeta velikanka, katero
je iskušeni ribič komaj
krotil in ukrotil, je merila
150 cm in tehtala 25 kg.
SANDIUDERMAN
20. stran - NOVI TEDNIK	Št. 42-21. oktober lg8;)
ODLOČNIH 30 LET
Premagane težave zagotavljajo tudi bodočnost
S samozavestjo se lahko ozre danes
petdeset članski kolektiv Mizarstva
Skala iz Slovenskih Konjic na svojo 30-
letno pot, na kateri so uspešno premaga-
li vse ovire. Res je bilo težko, a ne pre-
težko, saj so svoje načrte uresničili prav
zato, ker so se zanje odločali skupno.
Živo samoupravljanje je temeljni ka-
men, na katerem so gradili in danes, ko
gledajo na minulih trideset let, ko se
spominjajo težav, v katerih so vzdržali
in jih premagali vedo, ■ da bodo lahko
vzdržali tudi v teh težkih gospodarskih
pogojih, da bodo lahko uresničili začrta-
ne stabilizacijske ukrepe.
PRIČELI Z USLUGAMI
Da bi zagotavljali občanom Sloven-
skih Konjic mizarske in steklarske uslu-
ge, je leta 1952 Krajevni ljudski odbor
Slovenske Konjice ustanovil Mizarstvo
SKALA. Ustanovni člani: upravnik Pe-
ter Hlačar, Ivan Orož, Ivan Podrgajs,
Janko Gorinšek in Martin Pukšič, vsi
izučeni mizarji, so pričeli z delom v ne-
primernih prostorih opuščene trgovine
v starem centru Slovenskih Konjic.
Prva leta so delo opravljali v glavnem
ročno, a kakovostno. Izdelovali so
predvsem furnirano notranjo opremo
po naročilu, poleg tega pa so popravljali
stavbne mizarske izdelke na objektih v
samem mestu. Ker takrat ni bilo v Slo-
venskih Konjicah steklarskega podjetja,
so opravljali tudi steklarska dela na ob-
jektih ...
Vsega dela ni bilo mogoče opraviti
ročno, zato so v prostem času uporablja-
li stroje Lesnoindustrijskega podjetja v
Slovenskih Konjicah. Poleg pogojev de-
la pa v tem času izstopa tudi način zapo-
slovanja. V prvih desetih letih je bil za
zaposlitev pri njih prvi pogoj, da je bil
kandidat dober mizar, drugi pogoj je bil,
da je imel svoje orodje in opremo, tretji
pa, da je bil pripravljen delati od zore do
mraka za skromen osebni dohodek. To
so bila leta, ko je trda predla celotni
lesni panogi. Toda. večina zaposlenih je
kljub izredno slabim pogojem ustvarja-
la, da bi dočakala boljše čase. Dočakali
so jih s sedanjim direktorjem Franjom
Regorškom, ki je danes še edini v kolek-
tivu vse od leta 1953. in tudi najbolje
pozna 30-letno pot.
PRELOMNO OBDOBJE
Tako kot so v prvem petletnem ob-
dobju v Skali uredili prostore in nekaj
nujne opreme, so v drugem petletnem
obdobju kupili prve osnovne stroje, ki
so pomenih pravo prelomnico. Z njimi
so si zagotovili osnovne pogoje za pre-
hod iz čisto uslužnostne obrti v delno
proizvodno.
Z nakupom novih strojev pa so se po-
javih tudi novi problemi. Prostorska sti-
ska je bila prehuda, da bi jo lahko vzdr-
žali. Zato so se kljub težkim časom leta
1960 odločili za novogradnjo poslovnih
prostorov na novi lokaciji, ki je bila pre-
dvidena za industrijsko-obrtno cono v
Slovenskih Konjicah. Od Skupščine ob-
čine so dobili brezplačno zemljišče ter
skromna kreditna sredstva in z gradnjo
pričeli. Vložili so tudi vsa svoja razpo-
ložljiva sredstva, vendar denarja še ve-
dno ni bilo dovolj. Kaj sedaj? Odločili so
se na referendumu, da bo vsak delavec
opravil 150 prostovoljnih delovnih ur
pri sami izgradnji in primaknil še tri-
dnevni zaslužek Tako so se soglasno
odločili in tako so naredili. Z dejanji so
pokazali resnost svojih besed in v dveh
letih so bih novi prostori zgrajeni. Pre-
selitev leta 1962 je bila velik dogodek za
vse zaposlene.
Težav pa z novimi prostori še ni bilo
konec. Prebroditi je bilo treba prava
krizna obdobja, odločilna za obstoj in
napredek podjetja. Delavci pa so vedeli,
da morajo dalje. Odločili so se za poso-
dobitev strojnega parka z lastnimi sred-
stvi Uspeli so.
PRODOR V SVET
Ze v letih 1965-1970 so delavci Mizar,
stva Skala pričeli z deli šijom Jugoslavi-
je. Prevzemali in izvajali so stavbnomi-
zarska dela na raznih zahtevnih objek
tih. Tako so opremili veliko stanovanj-
skih objektov, šol, zdravstvenih domov,
otroških vrtcev, bolnišnic, gostinskih iri
trgovskih objektov, poslovnih in tovar-
niških prostorov. Od Slovenskih Konjic
do Makedonije, Črne gore, Srbije, Bo-
sne in Vojvodine. Največ objektov so
seveda opremili v samih Slovenskih Ko-
njicah, v Zrečah in drugih krajih občine,
v Sloveniji in Hrvatski.
Prodor preko meja pa jim je omogoči-
la proizvodnja v sodelovanju z delovno
organizacijo KOSTROJ. Poleg proi-
zvodnje stavbnih mizarskih izdelkov iz
lesa so namreč osvojili še proizvodno
»plastičnih elementov po zahodnonem-
ški licenci. Tako imajo kupci možnost
izbire med lesenimi in plastičnimi ele-
menti in v njuni kombinaciji.
Zanimiv pa je tudi njihov drug pro-
gram, ki je tradicionalen prav za Sloven-
ske Konjice. To so rotacijski sodi in pol-
sodi za potrebe usnjarske industrije, pa
tudi kemične. Ta program ustvarjajo v
kooperaciji s tovarno usnjarskih strojev
Kostroj. Skupaj z njimi so edini proizva-
jalec tovrstne opreme v Jugoslaviji. To-
varne usnja, ki ne bi imela vsaj nekaj
njihovih izdelkov v Jugoslaviji skoraj
ni. precej pa jih je v celoti opremljenih z
njihovimi izdelki. Skupno s Kostrojem
so opremljali tovarne v Sudanu, Alžiru,
Somaliji. Indiji, Sovjetski zvezi, Avstriji
in še kje. Tudi naslednji dve leti bo dela
dovolj, saj so že sklenili dogovor za
kompletno opremo tovarne v Sovjetski
zvezi.
SAMI IN Z DRUGIMI
V tridesetih letih so delavci Mizarstva
Skala razvili tesno sodelovanje z druž-
benopolitično skupnostjo in z vsemi or-
ganizacijami združenega dela v občini-
Najtesneje pa sodelujejo z delovnimi or-
ganizacijami Kostroj, iz Slovenskih Ko-
njic, Ingradom in Gozdnim gospodar-
stvom iz Celja, Lesnino iz Ljubljane, Le-
snoindustrijskim podjetjem iz Sloven-
skih Konjic in Lesno iz Slovenj Gradca,
Kongradom in Elektro-radien iz Sloven-
skih Konjic... Vseh delovnih organiza-
cij, s katerimi sodelujejo širom Jugosla-
vije, pa kar ni mogoče našteti.
Tako kot so v Skali skrbeli za prosto-
re, opremo, pravo delo in sodelovanja,
pa so skrbeli tudi za kadrovsko uspo-
sabljanje delavcev. V tridesetih letih so
usposobili okoli 130 dobrih strokovnja-
kov. Tudi danes je večina kvalificiranih
delavcev in tehničnega kadra plod
usposabljanja v Skali. Njihovo delo in
življenje pa je mnogo lažje, kot je bilo
pred leti. Njihovi osebni dohodki so na
ravni panoge, stanovanjskih problemov
nimajo, ker so jih sprotno reševali. Za
oddih delavcev so si zagotovili prostor
ob Jadranski obali, družbeno prehrano
pa so uredili s sovlaganjem skupno S
Kongradom.
Ob vsem tem so delavci Skale resnič*
no lahko ponosni na svoje dosežke, ki so
jih ustvarili, s trdim delom in tesno p°~
vezanostjo, z odločitvami, ki so jih sku-
paj sprejemali in skupaj uresničili.
Ustanovnim članom in vsem zapo-
slenim v Mizarstvu Skala želimo
še mnogo uspehov pri uresničeva-
nju ciljev, ki so si jih zastavili za
to srednjeročno obdobje in za na-
prej; ob njihovi 30-letnici pa jim
iskreno čestitamo!
\ ..»asisKSSSsi.*.
Poslovno-stanovanjski objekt v Slovenskih Konjicah je eden v množici, ki jih je
Mizarstvo Skala opremilo s stavbno-mizarskimi izdelki.
Rotacijski sodi iz programa usnjarske opreme, ki jo izdelujejo v sodelovanju z
delovno organizacijo Kostroj.
S proizvodnjo plastičnih izdelkov so v Skali obogatili ponudbo stavbnih mizarskih
izdelkov.
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
prejšnji četrtek ponoči
^anec vlomil v kiosk ob
-vi cesti in se oskrbel s
Ltlicami cigaret »HB«,
g^atlicami »Astorja«,
l pa je še nekaj zavojč-
.prine« in »Partnerja«,
jpi kasneje pa je do se-
^v tako še neznani tat
jjel več kot 2.000 zavojč-
,filter 57« in »LD« iz
p 0b Ulici Frankolov-
jftev. Ker miličniki sto-
vge niso našli, ne vedo,
)Ves ta strup namenjen
Jj, pljučam.
y petek ponoči se je last-
0sebnega avtomobila CE
•58 odločil, da se bo oskr-
,Ozimnico. Ker pa mu je
jer pametna misel šinila
aVo ob tako neprimerni
ko so trgovine že zaprte,
udi na celjski tržnici ni
več branjevcev, se je z
pobilom in nekaj vreča-
japeljal kar do njiv pri
urski šoli v Medlogu. Lo-
,je zelja, ko je na njegovo
jio pripeljala mimo pa-
milice. Odločil se je, da
jbegnil kar brez avtomo-
pač pa se je drugi dan
si na celjski postaji mili-
i prijavil tatvino avtomo-
Vendar pa so miličniki
lu razjasnili, da ni bilo
ene tatvine avtomobila,
jak le poskus tatvine ze-
Doslej še neznani tat,
pan nad praznimi mesni-
11, se je prejšnji petek zve-
odločil, da se bo oskrbel
s kurjim in zajčjim me-
t če že govejega ne more
iti. Tako je iz kurnika pri
i domačiji v Zagradu
esel tri kokoši, mimogre
e zmaknil še dva zajca.
S. S.
OPROSTILNA SODBA FUNKCIONARJEM NK RUDAR
ZAUPALI SO VPLIVNEŽEM
Javni tožilec je že najavil pritožbo
Tričlanski senat velenjske-
ga sodišča je po četrti obrav-
navi izrekel oprostilno sod-
bo štirim nekdanjim funk-
cionarjem nogometnega klu-
ba Rudar - 49-letnemu Jože-
tu Šuhlju, 31-letnemu Fran-
cu Druksu, 36-letnemu Mu-
stafi Topčiču in 31-letnemu
Matiji Blagusu - za v obtož-
nici jim očitano kaznivo de-
janje razsipništva na škodo
družbenega premoženja,
medtem ko so Jožeta Šuhlja
obsodili na tri mesece zapora
za nedovoljeno prekupčeva-
nje s tujo valuto.
Na zadnji obravnavi so
imeli zaključne govore javni
tožilec, obtoženci in njuna
zagovornika.
Tožilec je poudaril, da, ra-
zen Topčiča, vsi priznavajo
dejanja, ki jim jih očita v ob-
tožnici. Vendar pa Topčiča
obremenjujejo soobdolženci
in priče. Iz dokumentacije je
tudi razvidno, da je imela te-
hnična komisija, na čelu ka-
tere je bil Topčič, pomemb-
no vlogo v klubu in zato je
malo verjetno, da ne bi sode-
loval oziroma bil vsaj sezna-
njen z nepravilnostmi v
klubu.
Obtoženci so se sicer skli-
cevali na nezakonit pravilnik
o nagrajevanju nogometa-
šev, ki je v nasprotju s spre-
jetim Družbenim dogovo-
rom o statusu in stimulaciji
vrhunskih športnikov v
SFRJ, pravilnik pa je bil
sprejet že pred njihovim pri-
hodom v klub. Vendar pa je
bila dejanska oblast v klubu
v njihovih rokah, uresniče-
vanju nezakonitega pravilni-
ka pa bi se lahko uprli.
Obtoženci so se sklicevali
tudi na razmere v drugih ju-
goslovanskih klubih, vendar
pa je tožilec poudaril, da je
kazenski postopek indivi-
dualen, nepravilnosti v dru-
gih klubih pa so stvar drugih
pristojnih javnih tožilstev.
Glede klubskega premože-
nja je tožilec menil, da je del-
no družbeno in delno zaseb-
no, zakaj nemogoče je spre-
jeti tezo, da so družbena
sredstva, ki so jih za delo
kluba prispevale delovne or-
ganizacije, telesno kulturna
skupnost in druge organiza-
cije, čez noč postala zasebna
last.
Tožilec je na koncu pouda-
ril, da ta kazenski postopek
ni bil naperjen proti nogo-
metu v Šaleški dolini, pač pa
proti zlorabam v športu. Ker
gre v tem primeru za kaznivo
dejanje, ki vsebuje večjo
družbeno nevarnost, je za-
hteval, da sodišče izreče ob-
tožencem nepogojne kazni.
Branilca obtožencev sta
svoj zagovor zasnovala
predvsem na pravnih vpra-
šanjih in menila, da so lahko
obtoženci storili le gospodar-
ski prestopek ali prekršek,
ne pa kaznivo dejanje.
Kazenski zakonik namreč
za tako kaznivo dejanje v
139. členu zahteva direkten
naklep (branilec je menil, da
ga v tem primeru ni bilo), da
so obtoženci razsipali z druž-
benim premoženjem (branil-
ca sta dokazovala, da je Ru-
dar civilnopravna oseba in
ima torej zasebno premože-
nje), da so darila v očitnem
nesorazmerju z vloženim de-
lom (dohodki nogometašev
pa naj ne bi bili v nesora-
zmerju z vloženim delom).
Poleg tega zakon zahteva, da
so obtoženi tudi tisti, ki so se
z nepravilnimi postopki ozi-
roma nezakonitimi sklepi
obogatili. V tem primeru so
to velenjski nogometaši, ki
so dobivali previsoke pre-
mije.
Branilca sta menila, da so
obtoženci samo uresničevali
pravilnik oziroma se držali
njegovih določb. Nezakonit
pravilnik pa so po samou-
pravni poti sprejeli že pred
njihovim prihodom v klub in
je torej normalno, da sta ga
predsednika izvršilnih odbo-
rov upoštevala.
Branilca sta zahtevala, da
obtožence oprostijo.
Zaključne govore so imeli
obtoženci.
Jože Šuhelj je zatrjeval, da
prestopkov vsekakor niso
naredili namerno, ampak so
le upoštevali pravilnik, ki so
ga sprejeli že leta 1977, ko so
v klubu delali še vplivnejši
občinski možje. Tak pravil-
nik je Šuhelj kot predsednik
izvršilnega odbora nasledil
in takšnega je predal tudi
svojemu nasledniku Francu
Druksu.
Franc Druks je povedal, da
je funkcijo v NK Rudar spre-
jel kot moralno obvezo ko-
munista. Ker je takrat dobil
še eno pomembno partijsko
nalogo, je hotel pustiti delo v
klubu, vendar pa so mu rekli
naj nadaljuje, saj je delo do-
bro zastavil. Sicer pa je na
sodišču podvomil ali je neza-
konitemu pravilniku botro-
vala nestrokovnost ali stro-
kovnost sestavljalcev oziro-
ma ali so nezakonit pravilnik
sestavili vede. Druks je me-
nil, da je v tem primeru sku-
paj s soobtoženci le žrtev
spretne manipulacije.
Mustafa Topčič je prišel v
klub pred več kot dvajsetimi
leti kot igralec, potem pa je
nekaj časa delal v upravi klu-
ba. Toda, ko je Rudar prišel
v drugo zvezno nogometno
ligo, so prišli v upravo kluba
direktorji in drugi pomemb-
ni možje in ljudi iz stare
uprave kar odgnali. Sam se
je potem odzval vabilu in čez
nekaj časa spet sprejel mesto
vodje tehnične komisije.
Topčič je poudaril, da so
verjeli tem vplivnim ljudem,
toda lepega dne jih ni bilo
več v klubu in ostala jih je le
peščica zagnancev.
Predsednik tričlanskega
senata Drago Šinkar je v
obrazložitvi oprostilne sod-
be povedal, da so funkcio-
narji razsipali z družbenim
premoženjem in storili kaz-
nivo dejanje. Vendar pa to ni
tako družbeno nevarno, da
bi zahtevalo kazen. Poleg te-
ga pa bi morali na zatožni
klopi sedeti tudi vsi nogome-
taši, ki so se okoristili na ra-
čun nezakonitih sklepov šti-
rih obtožencev.
Senat je menil, da je jav-
nost doslej vedno pogledala
skozi prste nogometašem,
čeprav so le-ti izsiljevali višje
nagrade (in jih tudi dobili),
medtem pa so funkcionarji
opravljali delo v klubu na či-
sti amaterski osnovi in zato
niso dobili nobenega plačila.
Deležni so bili le družbenih
kritik (večkrat tudi upraviče-
nih), čeprav so dejansko de-
lali pod pritiskom ljudi, ki so
na vsak način hoteli, da ve-
lenjski nogometaši nastopa-
jo v drugi zvezni nogometni
ligi.
Senat je tudi menil, da je
velenjska zadeva oziroma
nepravilnosti za katere so so-
dili funkcionarjem, majhna
v primerjavi z nepravilnost-
mi, ki jih je SDK v zadnjem
času odkrila pri drugih jugo-
slovanskih klubih.
Javni tožilec je na izrečeno
oprostilno sodbo že najavil
pritožbo. SREČKO ŠROT
OSPODARSKA KRIMINALITETA (I.)
Najbrž ni bolj ustreznega trenutka za zače-
li objavljanja naših prispevkov o škodljivih
tiavih v družbi, ki se javljajo na področju
spodarske in družbene dejavnosti. Že nekaj
sa nazaj odgovorni dejavniki posvečajo več
eornosti preprečevanju in odpravljanju
rokov pri tovrstnih odnosih, ki imajo znake
oiivih dejanj in ki povzročajo znatne ter
sne motnje v gospodarski in družbeni sferi
»Ijenja.
To področje delimo na kazniva dejanja, go-
zdarske prestopke in prekrške, pač odvisno
I družbene nevarnosti, ki se najbolj izrazito
fe v posledici: njenem nastopu in težini.
i^ere gospodarskih prestopkov smo nekoli-
1 opisali že v preteklih številkah Novega te-
"ta (o pečenicah, krači in podobno) in jih še
"no, tokrat bomo" prikazali bolj nevarno obli-
kazniva dejanja. Ugotavljamo namreč po-
st tovrstnih kaznivih dejanj, zlasti rastejo
adbe pri organih za notranje zadeve in jav-
^ tožilcih, čeprav število obsojenih storilcev
celotnem številu kriminala niti ni tako groz-
v° Giblje se v mejah okrog 8-10% vseh kaz-
nih dejanj, odvisno pač od okolja. Celjsko
jJAočje za leto 1981 ima le okrog 6%.
Statistika pa je marsikdaj lahko le ena plat
'dalje. Kot občan se namreč marsikdaj vpra-
^ če takšnih stvari vendarle ni več, saj v
'Nem času politični krogi opozarjajo na
družbenih odstopov, nepravilnosti,
^inosti, ki se kar vsiljujejo kot primer kaz-
71 dejanj. Očitno tudi na tem področju ni
Velo v celoti samozaščitno ravnanje, sreču-
l*0 se pa tudi z resnejšim problemom: krimi-
se kot družbeni pojav razvija po svojih
*°nitostih, ki so docela drugačne od naših
zakonskih in samoupravnih norm.
tem se kriminal poslužuje vseh sredstev,
**bira metod in oblik. Prehiteva normalni in
°Sni družbeni razvoj, zato se mu moramo
^staviti z vsemi zakonitimi in etičnimi
jktvi. To je tisočletja star boj neenakih oro-
' *akoni človečnosti pa so tisti, ki nam ne
°lijo kršiti načel moderne, samoupravne in
'alistične družbe, namreč tako, da bi vračali
k*0 z enakim. Načelo zakonitosti je in bo
eno od temeljnih načel ustavnosti in
j^skega sodstva.
l a ®nem od primerov bom skušal prikazati
w elemente kaznivih dejanj gospodarske
u^alitete, v sklepnem sestavku pa bolj na-
opredeljene preprečevalne možnosti.
^rtiec je za časa odsotnosti vodje prodaje v
delovni organizaciji le-tega nadomeščal, z vse-
mi pooblastili v samoupravnih aktih in določ-
nih zadolžitvah. Delovna organizacija je oprav-
ljala servisno dejavnost, vendar so bile ure
serviserjem obračunane kot nadure. Samo-
upravni organi pa so v okviru svoje pristojno-
sti omejili število nadur, serviserji pa so jih še
vedno opravili več, kot pa je bilo samoupravno
dopustno. Storilec ni našel druge možnosti,
zato je dal ustni nalog administratorki, naj iz-
stavi večje število potnih nalogov na imena
serviserjev, tako da bodo s potnimi stroški
pokrite vrednosti nadur, ki so bile opravljene.
To je bilo storjeno. Serviserji potovanj po teh
potnih nalogih sicer niso opravili, dobili pa so
na ta način plačane nadure.
Sodišče je ugotovilo, da predstavlja takšna
vsebina potnega naloga lažno vsebino in je
torej ta namestnik odsotnega vodje prodaje bil
kot odgovorna oseba obsojen za ponarejanje
poslovnih listin. Sodišče mu je izreklo pogojno
obsodbo s kaznijo enega meseca zapora, zlasti
zato, ker je v tej obliki našel edino rešitev za
plačilo opravljenega dela. Pritožbeno sodišče
pa je ob reševanju pritožbe vendarle opozorilo,
da gre za kršitev zakona in tudi za nasprotova-
nje odločitvam samoupravnega organa, ki je
omejil število nadur.
Gre torej za tipični primer takoimenovane
»koristne malverzacije«, kot posplošeno ime-
nujemo takšna dejanja v nepravniškem jeziku.
Tovrstna kzniva dejanja so v zadnjem času
zajela velik razmah, so v porastu in vzeta v
celoti in skupno predstavljajo nevaren družbe-
ni pojav, ki ruši urejenost odnosov v proizvod-
nji, na trgu in na neproizvodnem področju.
Tako v gospodarstvu, kot v družbenopolitič-
nih skupnostih jih opravičujejo s tem, da z
njimi dosežejo večje, koristnejše uspehe, takš-
ne ali drugačne. Zal pa ima takšna perspektiv-
na logika le preveč tehnokratsko - koristnost-
no ozadje, obarvano s podjetniškim in lokali-
stičnim interesom, kar vse ni v skladu s širšimi
interesi vseh nas - družbe. Navadno ob tem
tudi zatajijo, poleg poslovnih, tudi samouprav-
ni organi in družbenopolitične organizacije v
takšni delovni sredini. Skoraj praviloma ugo-
tavljamo, da zakrnelost in zadušenost samo-
upravnih odnosov v delovni sredini vleče za
sabo tudi gospodarski kriminal - kot eno od
svojih posledic.
O odgovorni osebi, poslovnih listinah in še
podobnih primerih pa prihodnjič.
mag. LUDVIK VIDMAR
PRELOŽENO SOJENJE
Celjsko sodišče je preložilo sojenje 34-letnemu Ivanu
Velenšku, ki bi se moralo začeti v ponedeljek, predvi-
doma pa bi trajalo štiri dni.
Ivan Velenšek, ki je bil že prej večkrat kaznovan, je
tokrat obtožen, da si je skupaj s sostorilci lani v jeseni
in v začetku tega leta prisvojil za več kot milijon dinar-
jev različnega blaga, poleg tega pa naj bi k izvrševanju
kaznivh dejanj nagovarjal tudi druge.
Vlomilci so največ škode povzročili celjski Cinkarni,
kjer so Velenšek, 36-letni Drago Šinkovec-Belič, 32-
letni Edvard Veler in 45-letni Martin Samec nakradli
za približno 7 ton odpadnega bakra, nekaj električnega
kabla in 106 kilogramov čistega kositra. Pri vlomih jim
je pomagal tudi 29-letni Jože Rozman. V vlomilski
skupini, ki je izvršila še več drugih tatinskih podvigov,
sta sodelovala tudi 33-letna Agata Povalc in 52-letni
Oto Pestner, ki je nakradene predmete preprodajah
Sodišče je hotelo najprej zaslišati Ivana Velenška, ki
je bil nekakšen vodja tatinske skupine, vendar pa ob-
toženec psihično in fizično ni bil pripravljen na soje-
nje, saj si očitno še ni opomogel po skoku z okna
celjskega Starega piskra, kjer je bil priprt. Velenšek je
namreč pred časom skušal pobegniti iz pripora in seje
pri tem huje ranil.
S. Š.
STARA HLAPONKA IZ ROGATCA
Tole častitljivo lokomotivo, ki je do 1976. leta vozila na
progi Zabok-Rogatec-Celje-Velenje so člani Kluba ljubi-
teljev železnic iz Maribora postavili pred železniško po-
stajo v Rogatcu za spomin in v priznanje. Še nekaj podat-
kov: izdelali so jo v Dunajskem Novem mestu 1928. leta in
ji dali serijsko oznako 53-003, njena moč je bila 550 konj-
skih moči, vozila pa je z največjo hitrostjo 60 kilometrov
na uro. Zlati stari časi!	MITJA tJMNIK
PROMETNE
NESREČE
PREČKANJE PRED
AVTOMOBILOM
Pri bencinski črpalki pred Ti-
tovim Velenjem je voznik oseb-
nega avtomobila VINKO
APLINC, 34, iz Titovega Velenja
dohitel pešca BRUNA GORO-
GRANCA, 68, iz Metleč. Nenado-
ma pa je tik pred vozilom pešec
prečkal cestišče in voznik Aplinc
ga je zbil po cestišču. Pešec ima
težje poškodbe po prsnem košu.
ZBIL PEŠAKINJO V
NASELJU
Iz Celja je v Vojnik pripeljal
voznik osebnega avtomobila PE-
TER MAROT, 44, iz Vojnika in
dohitel pešakinjo INGRID TO-
POLAK, 19, iz Vojnika. Med pre-
hitevanjem jo je zadel in zbil v
jarek, kjer je pešakinja obležala
težje poškodovana, in so jo pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
KOLESAR PO SREDINI
CESTE
Na ravnem delu ceste v Spod-
njih Neganjah sta se srečala voz-
nik tovornjaka ANTON STRU-
NA, 37, iz Zibernika in voznik
kolesa na pomožni motor STA-
NISLAV LORENCAK, 23, iz No-
ve vasi. Ker je vozil kolesar po
sredini cestišča, je prišlo do trče-
nja. Lorenčak je padel in si zlo-
mil levo roko.
PREHITRO PO
MARIBORSKI CESTI
Po Mariborski cesti v Celju je
vozil z osebnim avtomobilom
JOŽE HORJAK, 24, iz Brez pri
Laškem. Ker pa je vozil z nepri-
merno hitrostjo, je pri hiši št. 64
prepozno opazil, da prečka cesti-
šče DARINKA DOVEČAR, 22, iz
Rakovelj, ki jo je zato zbil. Peša-
kinja ima težje pqškodbe.
ZA VEČJO
POŽARNO
VARNOST
Prejšnji teden je bila v
Žalcu 2. seja zbora upo-
rabnikov in zbora izvajal-
cev skupščine skupnosti
varstva pred požarom. Po
obravnavi samoupravne-
ga sporazuma o medse-
bojnih pravicah, obvez-
nostih in odgovornostih
med SIS in delovno
skupnostjo skupnih
služb SIS občine Žalec in
pravilnika o razvidu del
in nalog delavcev delov-
ne skupnosti skupnih
služb, so delegati poslu-
šali poročilo o požarnem
varstvu v občini ter se
seznanili s sprejetimi
sklepi zbora skupščine
občine Žalec in izvršnega
sveta. Iz poročila je razvi-
dno, da Občinska gasil-
ska zveza, gasilska druš-
tva, požarnovarstvenost-
na inšpekcija in organi za
notranje zadeve z raznimi
akcijami pripomorejo, da
se požarna varnost vklju-
čuje v sistem družbene
samozaščite. Na ta način
iz leta v leto dosegajo
boljše rezultate. Iz požar-
novarstvene statistike je
razvidno, da gre največ
požarov v družbenem in
zasebnem sektorju pripi-
sati grobi malomarnosti.
Zaradi tega je potrebno
požarnovarstveni vzgoji v
najširšem smislu posveti-
ti večjo pozornost. Precej
časa so se delegati zadrža-
li pri akciji NNNP 82 in
mesecu požarne varnosti.
V občini so v teku razna
predavanja, posebno še
po šolah, ogled filma ter
še druge preventivne pro-
tipožarne akcije. Ob kon-
cu seje so delegati spreje-
li spremembe in dopolni-
tve srednjeročnega plana
samoupravne interesne
skupnosti varstva pred
požarom Žalec-
V TONE TAVČAR/
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 42-21. oktober lg8;)
ti t. 42-21. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
100 LET URŠKE KRUMPAK
"■' . (p ^^^ ;	*	Js J^b M p*
Bolna in od avgusta letos
zaradi bolečin v nogah pri-
klenjena na posteljo, je v so-
boto, 16. oktobra praznovala
svoj stoti rojstni dan Urška
Krumpak iz Laš pri Mesti-
nju. A bolezen ji ni zameglila
spomina in ne vzela hudo-
mušnosti, ki je tako značilna
zanjo. Ko jo je hčerka Alojzi-
je Mahanjčeve, ki že 24 let
skrbi zanjo vprašala, če je
nam novinarjem, ki smo jo
obiskali, tudi katero zapela,
je rekla: »Saj bi jim, pa mi
niso nič rekli, naj jim pojem.
Sama od sebe pa tudi nisem
hotela začeti...«
Urška Krumpak je bila ro-
jena na Hajnskem, kjer je
imela majhno domačijo. Na
njej je živela z možem in si-
nom edincem. A nesreča ji ni
prizanašala. Leta 1942 ji je
umrl mož, po vojni, leta 1946,
pa še sin edinec. Komaj
osemnajstletnega je pred
materinimi očmi ubil po ne-
rodnosti sprožen strel naj-
boljšega prijatelja.
Tako je ostala Urška čisto
sama s svojo veliko bolečino.
Da bi jo vsaj malo umilila, je
vzela k sebi\mladega fanta,
Antona Mahajnca, ki se je za-
tem poročil in ostal z Urško
vse do danes. Vsa Mahaj nče-
va družina, Anton, žena Aloj-
zija in njuni trije otroci, so
Urško vzeli za svojo mamo
in babico. Spoštovali so jo in
skrbeli zanjo, posebej dobro
pa je Urška shajala z Alojzi-
jo, saj sta se vseskozi odlično
razumeli. Prav Alojzija nam
je povedala, da Urška še zda-
leč ni bila sitna in nergaška
starka. Vedno je bila pridna
kot mravljica, prijela je za
vsako delo, posebej urno pa
se je obračala v kuhinji. Se
do 94. leta je sekala drva, v
kuhinji pa je delala vse do
letošnjega poletja.
»Posebej je čislala dobro
domačo hrano,« je dejala
Alojzija Mahanje. »Najbolj
rada pa je imela Urška jedi,
ki so bile pečene v krušni
peči. Kruha, kakršnega je
ona spekla, pa tako ni znal
pripraviti nihče!«
Urška Krumpakova je bila
vesela svojega rojstnega dne.
Povedala nam je, da bo ra-
dostno zvrnila kozarček do-
mačega vina na svoje zdravje
in skupaj z gosti tudi katero
zapela. Mi pa smo ji seveda
rekli srečno in na svidenje
spet ob sto prvem rojstnem
dnevu!
DAMJANA STAMEJČIČ
CELJANI CELJANOM

Celje se ponaša z vrsto
glasbenikov, pevcev, gle-
daliških igralcev, športni-
kov in drugih iz tako ime-
novanega javnega življe-
nja, ki so uspeli tudi v šir-
šem slovenskem in jugo-
slovanskem prostoru.
Marsikdo ne živi več v
Celju, se pa rad vrača v
naše mesto ob Savinji.
Celjska mladinska or-
ganizacija je prišla na ide-
jo, da bi vse te umetnike,
kulturne delavce, šport-
nike in izvajalce povabila
na prireditev, katere čisti
izkupiček so namenili in-
validni mladini, oziroma
Zavodu za invalidno mla-
dino Celje.
Večina se je vabilu od-
zvala in tako bo v petek,
22. tega meseca ob 19,30
uri v dvorani Golovec
družabna prireditev z na-
slovom Celjani Celjanom.
V programu, ki bo tra-
jal več kot dve uri, bodo
nastopili: Oto Pestner,
New Swing Quartet, Tat-
jana Dremelj, Plesni or-
kester Zabe, Pepel in kri,
Mojmir Sepe, Tadej Hru-
šovar, Stanka Kovačič,
Jože Kores, Majda Petan-
Centrih, Volodja Peer, Ja-
nez Škof, Pavle Jeršin,
Nada Sevšek, Milan Fer-
lež, Franjo Bobinac, Hin-
ko Haas, KUD Zarja Tr-
novlje, Plesna skupina
CKD Celje, Ansambel
Štajerski fantje, ansam-
bel Vikija Ašiča ter znani
celjski športniki ter kul-
turni in družbenopolitič-
ni delavci.
S to prireditvijo ž
Občinska konferen
ZSMS Celje popestt
družbeno in zabavno Jj
ljenje v Celju, hkrati]
ponovno predstaviti j
katere posameznike
skupine, ki že dalj časai
delujejo več v rodne
mestu.
Na prireditvi Celjani Celjanom bo Oto Pestner nas\
pil kot solist in kot član New Swing Quarteta.
BODICE
•	Imam občutek, da bi naši gospodarstveniki
radi posnemali režiserje filmskih grozljivk.
•	Naši energetiki očitno še vedno verjamejo
v - perpetuum mobile.

Tudi jaz sem ga opazil, tega možaka, ki je sodček s
tako iskanim bencinom urno kotalil proti domu.
Ubral je pač nekoliko drugačno metodo od večine, ki
raje prečrpava iz rezervoarjev.
Zdaj čakam, kdaj bo prvič počilo, kajti bencin je,
so me poučili, silno eksplozivna reč - cenovno in
zares. Pa tudi z rezervnim domačim sodčkom si kaj
dosti in kaj dolgo ne bomo pomagali.	'

Na sredino dvorišča ga je
na vrvi prignal en sam člo-
vek in naredil z njih okrog
dvorišča nekaj krogov. Med-
tem so godbeniki igrali na
lesene instrumente obredno
melodijo. Ljudje so se zbrali
v krogu in opazovali. Mesar
je z vrvjo rahlo dvignil biku
glavo in z dolgim nožem
udaril žival po sapniku. En-
krat, dvakrat. Spustil je vrv
na nekaj metrov. Smrtno ra-
njena žival se je začela opote-
kati v krogu. Iz rane na vratu
ji je brizgala kri. Nisem mo-
gel verjeti očem, da žival ni
podivjala ali izdavila iz sebe
vsaj kakšen glas. Zdelo se je,
da je hipnotizirana. Počasi se
je zgrudila, se povaljala po
tleh in izdihnila.
Mesar ji je najprej odrezal
glavo, nakar so mu prišli na
pomoč še trije moški. Žival
so razdelili na toliko delov,
kolikor je bilo trenutno pri-
sotnih skupin sorodnikov.
Mešane dele bivoljega mesa
so obesili na konec ovijalke
in ga vrgli sorazmeren del
pred vsako kolibo obiskoval-
cev. Iz tega mesa, kjer pa hi-
giena ni bila ravno zavidlji-
va, so si skupine sorodnikov
vsaka zase pripravile obre-
dni obrok hrane.
Ostale živali so sproti po
potrebi poklali zunaj slav-
nostnega prostora. Zanimivo
je bilo, da so prašičem, še
neočiščenim drobovine, naj-
prej na ognju požgali ščetine
in jih šele nato odprli in pri-
pravili meso.
Na gostiji je skrbela za pre-
hrano centralna kuhinja, raz-
deljena na nekaj kolib. Veni
so kuhali ogromne količine
riža, v drugi so pekli svinj-
sko meso, v tretji so kuhali
govedino in v četrti zelenja-
vo. Obroki so bili ostro zači-
njeni, tako da me ni bilo
strah, da bi mi v želodcu
ostal kakšen bacil.
Dan je minil v opazovanju
prihodov novoprišlekov in
njihovih darov. Odvijali so
se napol govori in molitve v
čast pokoj niče in zahvale
svojcem, umrle na pripravi
tako dobre slovesnosti.
Po večerji so začeli samo
moški s plesom. Že rahlo
omotični od palmovega vina,
so se z rahlim poskakova-
njem in prestopanjem gibali
v krogu in peli ho-ho-ho, he-
he-he in haj-haj-haj, večidel z
monotonim napevom. Sku-
pinski ples se je zavlekel
pozno v noč, dokler ni nevi-
hta prekinila njihovih užit-
kov.
Ves čas med trajanjem
prve tridnevne slovesnosti je
krsta s pokojnico izpostav-
ljena ležala na nalašč zato
postavljenem odru, pokri-
tem, ki se je držal čelne stra-
ni na novo zgrajene hiše ru-
mah adat.
Naslednji dan so še bolj
popestrile množične skupi-
ne prihajajočih sorodnikov z
darili. Ljudje se za to prilož-
nost oblečejo najbolje, kar
pač premorejo. Novoprišle-
kom prinesejo lepo oblečena
dekleta kavo in neke vrste
biskvita, kot znak dobrodoš-
lice.
Prihod vsake skupine naz-
nani zamolkel udarec na
gong in žalna glasba. Čez
dan se odvijajo razni, pone-
kod tudi že pozabljeni fol-
klorni običaji.
Po okolici se prijetno ra-
zlega zamolkla melodija riže-
vih mlatic. Mlačev riža je,
kot sem opazil, zgolj žensko
opravilo. V izdolbeno leseno
korito nasujejo odtrgano ri-
ževo klasje. Mlatijo tako, da
izmenično mečejo s konce-
ma bambusove drogove. Ko
spusti kol iz ene roke, ga
medtem dvigne z drugo roko
in naprej. Debelina kolov in
jakost sunkov ženic delajo
ušesu prijetno ritmično me-
lodijo. Raznolikost melodije
pri mlačvi je tudi odlika po-
sameznih vasi. Včasih pope-
strijo slavnostno vzdušje tu-
di z bivoljimi borbami, kar je
že stara strast Toradžev. Zra-
ven sodiin še denarne stave.
Danes je že tretji dan praz-
novanja. Živahnost priso-
stvujočih počasi pojenjuje.
Večidel so že vse pojedli. So-
rodniki začno odhajati. S sa-
bo odnesejo meso, če ga je
slučajno še ostalo.
Popoldan odnesejo svojci
umrle krsto v kratkem spre-
vodu sovaščanov iz vasi. Na
bližnjem hribu imajo postav-
ljeno majhno hišico, ki služi
za mrliško vežico. Razlika je
le v tem, da truplo ostane
tam nepokopano še nasled-
njih enajst mesecev. Ne vem,
če ga med tem časom še kaj
obiskujejo svojci. In tudi ne
vem, čemu ravno enajst me-
secev.
Pravi pokop mrliča pride
na vrsto torej čez naslednjih
enajst mesecev. Tu v Toradži
poznajo izviren način poko-
pavanja mrtvih.
Eden izmed priljubljenih
načinov je vstavljanje krste v
izklesano votlino v skalni pe-
čini.
Nekaj vasi skupaj ima eno
takšno pokopališče, odvisno
pač, kjer se nahaja kakšna
dovolj velika skalna pečina.
Vsaka družina si skleše v
skalo svojo grobnico. To je
luknja dolga 2-3 m in do
1,5 m2 po preseku. Grobnica
mora biti oddaljena od tal
vsaj tri metre. Takšno delo
zahteva precej napora in tra-
ja po več let.
, Torej ko pride čas pokopa,
spravijo krsto navzgo,
grobnice po bambusovi
stvah. Odprtino zaprejo
leznimi vrati in zaklt
Tako je truplo varno
divjimi živalmi in tatovi
mreč pokojnik nese s
vse svoje osebne draga
sti, kot so zlato in dru(
kit.
Vsakemu na takšen i
pokopanemu Toradžu p
da še mesto na galeriji
nih lutk. Namreč tako,
sproti grobnic je v' skal
klesana stopnička, ki i
kot galerija. Nanjo posti
leseno lutko naravne va
sti umrlega. Narejene k
jo biti tako, da so čim
podobne pokojniku,
vem, kaj pomeni, da vsi
ke molijo predse iztegi
roke.
Drugi način pokopal
je, da polagajo krste s t
v podzemske jame. Tac
puščajo nezakopane. Ct
čajno obiščeš tak kraj, i
deti naokrog polno t
ških kosti in kosov razp
ga lesa.
O Toradžih pravijo, da
jo zato, da bi umrli. To j
Saj tudi vsi ostali smJ
živimo zato, da bi umrl
njih je ta razlika, da se v
jem življenju trud j o p
dovolj premožni, tako c
imela njihova družin!
smrti pripravljenega d
premoženja za pripravo
ke pogrebne slovesnost
PIŠE:
STANE ŽILNIK
Na pogrebni slovesnosti žrtvovani beli bivol
NOVI TEDNIK - Glasno občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. ure"
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: M^
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Ur"
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Iz -»ja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopis0*
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je ,
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23 '1