DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 63.
Sobota 6. avgusta 1927.
Leto II.
Pojdite se konje, razdirači!
Kako naj zavedni delavec še govori resno o ljudeh, ki iščejo in najdejo vedno novih laži, s katerimi blatijo in obrekujejo socialistično stranko in našo združeno listo organizira-nega delavstva v Sloveniji?
Kako, sodrugi in vsi pametni ljudje, kako naj govorimo o njih? Ali ni naša pravica in dolžnost, da povemo pesnico o njih, o škodljivosti njih po-Cetja za delavski razred, za socialistično misel sploh?
Vpričo Vas, sodrugi, se pogajamo, Povemo s kakšnimi ljudmi imamo o-Praviti, Vi ste natančno poučeni, ka-
stvar stoji. In ko pride med Vas nasprotnik skupnega nastopa, pa govori neresnico, govori Vam o ^onarhistih, o buržujih, o stavkokazih. o izdajalcih delavskih interesov }td., in Vi zopet omahnete, jim verujete napol, pa zahtevate, da naj se stvar še razčisti in razčiščuje.
Sodrugi, Vi ste vendar večinoma zreli možje, imate pamet, Vi veste, da )e sramotno celo za posameznega Poštenega človeka, če se mora pogajati s svojim zahrbtnim sovražnikom, tukaj z zahrbtnim delavskim sovražnikom, ki je odklonil skupen nastop m odklanja z vso odločnostjo enoten
delavski politični pokret.
to, delavci, to morate vedeti in se obenem tudi zavedati, da so ti ljudje hujši nasprotniki naše politične moči kakor buržuazija, ki vodi boj proti nam, ne sili pa tako v naše vrste, razen klerikalizma, kakor ti ljudje.
Sodrugi delavci, Vi živite med narodom in poznate precej dobro moralo njegovo. Ali veste, kako prezira parod opravljivce in obrekovalce? Narod se opravljivcev in obrekovalcev ogiblje, boji se jih, sovraži jih, ker so nevarni njegovemu dobremu imenu in ker delajo prepire in sovraštvo v rodbinah, v občinah itd. In Vi, mnogo Vas je takih, tem ljudem verujete
in jim nasedate, čeprav nič drugega ne delajo, kakor prav tako škodljivo razdiralno delo med Vami.
Mi smo vse opustili, ker obrekovanja niso bila še nikoli ne socializem ne komunizem. Socializem je znanost, je nauk, kako naj se delavstvo bori za novi družabni red in kakšen bo ta družabni red.
Toda, če mnogo delavstva noče razumeti tega, kar smo rekli zgoraj, bomo morali odgovarjati lažnikom z blatom in polenom.
Sodrugi, kako morete imeti toliko potrpljenja, da ne naženete obrekovalcev in sejalcev razdora v Vaših vrstah iz svoje srede? Kako morete zahtevati od poštenih socialistov in zedinjašev, da se naj razčiščujejo s takimi ljudmi? Združitev delavstva obstoji vendar v tem, da se delavstvo združi na poštenem programu. Ali ni škoda za čas, da bi govorili o lažeh in obrekovanjih, ki jih ti ljudje trosijo med delavstvom, namesto o socializmu in razrednem boju?
Vsi veste, da se s takim delom ne ojači politična moč delavstva. Zaradi-tega zavračajte vedno in povsod tako rovtarsko delo, kakršnega ne marate ne v rodbinah in ne v občinah.
Mi se ne bomo dosti branili več pred gorostasnimi čvekarijami, ki jih razširjajo sovražniki delavske enotnosti. Ali, sodrugi, Vas bi prosili eno: postanite resni vsi, ne nasedajte zapeljivcem, zavedajte se, da ste možje, da hočete enoten socialističen pokret in da obrekovanje, opravljanje ir. laž ne najdeta več prostora v Vaših ušesih, v Vaših možganih. Če storite to, je takim ljudem odklenkalo, Vi boste politično enotni in pri volitvah nastopili častno in proti volji vseh raz-, diračev najlepše manifestirali svojo zavednost in pokazali, da proletariat v Sloveniji nekaj šteje in da mora tudi buržuazija računati z njim.
Volilne misli
.!
V času, ko premišljujem v celici Justične palače v Ljubljani o grehih, ki sem jih baje zagrešil po mnenju tožitplja krščanskega župnika na Jesenicah ob času nagrobnega govo-
Ponesrečenega vlakovodje Hladnika na Jesenicah, se obenem spominjam volilne borbe in vsega, kar ,.e njo v zvezi, zlasti pa stanje v delavskem pokretu v očigled
'Plitev.
v3eščanski listi so že v polnem 'oiiinem besedičenju in polni samozavestne zmage. Svoje zmage so si
v naprej gotovi, volilno navdušene jc baje tako, da si bodo volilci r - e. Polomili od samega aplavdira-. .,n končno od samega navdušenja izplahneli.
Delavske stranke se ne priprav-iajo tako hitro na volitve — sc nikamor ne mudi. Delavstvo se je porazdelilo, odnosno so jra porazdelili voditelji na dve fronti. V fmnti razbijačev m zmerjačev (voditeljev namreč) so se združili' nezadovoljneži vseh nijans, sporazumeli so se za skupno blatenje, to jim je vsem skupaj sveto, to jim je cilj in program. Združili so se od komunista do sedanjega radikala ter slednjič do onega, ki je hodil v Beograd gledat dekleta, da je potem pripovedo-
val volilcem, kako so se mu dopadla. Tudi taki so v tej fronti, ki mislijo postati komisarji, če že ne v sovjetski, pa vsaj v monarhistični vladi. Na drugi strani pa se zbirajo dclavci, ki niso navajeni kričanja, so siti deklamacij ter naučenih fraz in laži. Mirno bodo prenesli vse, kar se bo vrglo med nje besed v znamenju lažnjive-ga očiščevanja. Delavstvo ne pozna notranjega strankarskega trenja, zahrbtnosti in prevar, ne razume, komu to koristi sedaj, komu je bilo koristno takrat, ko sc je hodilo zmerjati in obdelovati v restavracijo »Pod lipo«, ali naj napravimo pred-volitve v občino s klerikalci ali brez klerikalcev itd. (Zakaj s« sedaj ne napravi predvolitev?) Kdaj ima kdo Prav.'1 teli zagrizenih strankarskih politikov, tega ne more razumeti navaden delavec, zlasti pri taki ciganski vsiljivosti in kričavosti. Ta vsiljivosti je podobna vsiljivemu cestnemu beraču, ki kriči:	»Daj meni,
daj meni!<< in kaže svoje razgaljeno telo.
Še nam je v spominu, kako krvavo se je kričalo kmalu po vojni.
1	rmasali in <“*^tašali so k nam vetrovi revolucionarje vseh vrst, bili so to pravi leninisti. Bog ne daj, da bi se bil drznil kdo dvomiti nad vrednost-
jo in moralo teh odposlancev, takoj je bil obsojen in obsovan, da je so-cialpatriot, reformist in kontrarevo-lucionar. Ko pa je prišel prvi pritisk na delavstvo od strani buržuazije, tedaj so zopet zginili ti pravi, kričavi delavski zastopniki iz delavskega tribunala ter odšli zopet oznanjat nacionalizem in božje razodetje zopet t j e, odkoder so bili k nam poslani, to je k nasprotnikom.
Delavstvo pričakuje veliko od vsakih volitev, to pa je ravno njegova nesreča. Delavcem ni enotna fronta športna zabava, delavstvo resno razmišlja predvsem, kako priti do tega, da uveljavi svojo politično moč in je zato iskreno za enotni nastop.
Kaj se pravzaprav hoče s temi volitvami z ozirom na delvaski razred? Namen volitev je, ali vsaj tak bi moral biti, da se pokaže vladajoči buržuaziji, da je več delavcev marksistov revolucionarjev, kakor to hoče dopovedati svetu kapitalistično časopisje. Volitve -bi tedaj moglo bitij legalno štetje revolucionarne armade, plebiscit nemaničev in posedujočih v pravem pomenu besede. Buržuazija bi se pri teh volitvah morala ”-epričati, koliko nas je nezadovoljnežev s sedaj obstoječo kapitalistično družbo, kljub vsem obzna-ličud in njenega varuha — kapitala. Ako pa delavec ne upa tudi sedaj povedati, kako misli, kako si bo upal povedati pozneje, ko bo nastopilo še kaj hujšega. Delavstvo strastno obsoja razcepljenost v delavskih vrstah, proklinja vsakega, kdor ga hoče s tem pomiriti. Z divjo gesto dopoveduje, da je sito razcepa in večnih intrig, pravi? »Ne gremo na volišče; naj volijo tisti, ki so zakrivili razcep!« Do neke mere se razume ta delavski protest in je tudi u-pravičen. Odobravati ali priporočati pa se pod nobenim pogojem ne sme. Pasivnost, zlasti pri teli volitvah, bi bila naravnost zločin. Kako prepričati onega, ki je za to plačan, da ga ne prepričaš, da je razcep v delavskih vrstah škodljiv največ seveda delavcem samim! Raditega mora'delavstvo energično nastopiti proti vsem vsiljivcem in odločiti, kako misli.
Delavec! Kljub vsemu imaš eno samo izbiro, in ta je: pusti meščane in kapitalistične podrepnike, naj si zavijejo sami med seboj vratove, od-sveiuj vsakemu nemanflču, da ne bi nasedal vabljivim limanicam, ki se bo do nastavljale, da ga pogubijo! Pojdi na volitve, agitiraj za to, da se vsak delavec volitev udeleži, glasuj za tisto delavsko listo, za katero smatraš, da odgovarja času in tvojemu prepričanju! Agitirati za pasivnost je smrtni proletarski greh, kateri se bo maščeval nad teboj in nad proletarsko bodočnostjo!
Punt v klerikalni stranki.
K dogodkom pri Veliki Nedelji, o katerih smo zadnjič poročali je pripomniti še naslednje:	Revolta	med
klerikalno mladino na kongresu pri Veliki Nedelji, kjer je takzv. napredna mladina zavrgla sedanje vodstvo, napodila konzervativnost voditeljev in se izrekla v boju proti kapitalizmu za razredni boj, je vzbudil med klerikalnimi starišmani in zlasti med mariborsko duhovščino strašno jezo in nevoljo. »Slovenec«, ki je dosedaj po-
KINO APOLO.
i ■ v
Od petka do nedelje
Kralj šoferjev.
Pustolovine, senzacije in smeh.
Carlo Oldlni.	Hermann	Picha.
ročal še o vsakem mlad. kongresu ni dosedaj o tem napisal besedice! Že iz tega se jasno vidi, da jim je zadeva skrajno mučna in da hočejo razkroj v svojih lastnih vrstah javnosti prikriti. Še strašnejša nevolja je pa nastala, ko je »Del. politika«, »Volksstimme« in »Jutro« poročalo o tem kongresu, o uspehih klerikalne vzgoje in ko so pozdravljali Krekovo mladino in ji ponudili roko za boj proti klerikalcem. Kaj pa zdaj početi? Voditelja kongresa, bivšega bogoslovca, niso mogli prijeti, zato so pa navalili na mariborskega bogoslovca, ki je (za sedaj!) popolnoma v njihovi moči, na referenta glavne teme »Razgrnitev socialnih problemov«. Omenjeni bogoslovec je prejel od domačega župnika uradno pismo ravnatelja, v katerem zahtevajo od njega sledeče:
1. Kako je mogel on kot bogoslovec prevzeti referat na zborovanju, kojega vodstvo je odklonilo škofovega zastopnika.
2. Zahteva se, da javno (menda v »Slovencu«!) prekliče svoj govor in da naj poskuša poročilo nasprotnih listov označiti kot neresnico.
3. Zahteva se, da naj pride v Maribor se opravičit in natanko opisati potek kongresa.
4. Če se to ne zgodi v teku 14 dni, je vsako nadaljno pogajanje izključeno.
Iz tega se jasno razvidi, kakšen je klerikalni »ultimat« in s kakšnimi sredstvi skušajo še v nadalje obdržati oblast nad maso. Omenjeni je bil mož na svojem mestu, ki se »ultimata« ni zbal, temveč je pogumno šel v Maribor in povedal g. ravnatelju še enkrat cilje mladinskega gibanja in preklical ni niti najmanj! Prireditelji pa so poslali »Izjavo« v kateri pravijo med drugim sledeče: ». . . sramotno je, da verjamete časopisom, ki ste jih sami javno obsodili in jih dali celo na indeks. Če želite vedeti več, smo Vam na razpolago!« ... V tem stavku se dovolj jasno vidi, da še kaj dajo na naša glasila. Mislimo, da k temu ni potrebnega komentarja. Stebri klerikalne stranke se vedno bolj majejo in rezultat njihovega dela bo — pogin pod ruševinami, ki so jih sami postavili!
Njihovo socialno mladino pa pozdravljamo in ji želimo pri svojem socialnem delu največ uspeha!
Mussolinijevo gospodarstvo . . .
Mussolinijev sistem teži težka gospodarska kriza, ki ga mogoče nepričakovano stisne, da bo podoben izžeti limoni, od katere ostane samo še lupina. To je posneti iz poročil, ki jih prejema ameriški trgovski depart-ment od svojih zastopnikov o gospodarskem položaju v Italiji, Brzojavke, ki poročajo o trgovskem položaju, nam odkrivajo, da se pod rdečico italijanske gospodarske prosperitete skriva bledo lice najnižjih delavskih mezd in najvišjih cen v Evropi.
Po teh poročilih, ki jih prejema trgovski departement, delajo italijanski izučeni delavci za najnižjo mezdo med izučenimi delavci vsega sveta.
»s®?
SINALCO
BREZ ALKOHOLAllIS
Italijanski ladjedelniški podjetniki so stavili veliko nižje ponudbe za gradnjo ladij kot britski in japonski. To pomeni, da se italijanski delavci zadovoljijo z nižjo mezdo kot japonski. In kaj je posledica tega? Zaradi izredno nizke mezde, ki jo prejemajo italijanski delavci, ne morejo pokupiti niti italijanskih poljskih pridelkov, tako da ti pridelki čakajo v skladiščih, da se izvozijo v inozemstvo. 'Ker se pa ti produkti vedno bolj množijo, mora priti končno krah, ki ne pretrese le vse Italije, ampak vrže tudi fašizem ob tla.
Industrijske izdelke prodaja Italija na Balkanu in v deželah, ki meje ob Sredozemsko morje. Tudi teh produktov ne producira Italija iz svoje lastne gospodarske moči, ampak si izposojuje denar v Ameriki, a ob enem je pa delavcem v Italiji prepovedano stavkati. Ampak še ta navidezna produkcija je več ali manj pripovedka, trdijo protifašisti v Was-hingtonu. Fiatova avtomobilska kom-panija je navadno imela zaposlenih 21.000 delavcev. Znižala je število delavcev na 10.000. V tovarnah za tekstilne izdelke iz bombaža in volne delajo samo tri dni v tednu. V kovinskih tovarnah dela samo 75 odstotkov delavcev od normalnega števila. Tiskarskih delavcev je brez dela trideset odstotkov.
Mednarodni biro iz Ženeve v Švici poroča, da so mezde italijanskih delavcev sramotno nizke, da so bolj podobne miloščini kot delavski mezdi. Italijanski delavec zasluži pet in sedemdeset odstotkov manj kot ameriški, in še 48 odstotkov manj kot britski. Z drugimi besedami povedano ponieni to, če ameriški delavec zasluži dolar, da italijanski de-služi komaj 25 centov, ako britski delavec zasluži dolar, prejme italijanski le 52 centov. Toda cene so višje kot v Združenih državah. Vzlic temu je bila mezda znižana za deset odstotkov, kar je le pomnožilo bedo italijanskega ljudstva. Naznanilo, da se znižajo tudi cene, je ostalo le na papirju.
Kdaj se italijanski delavci vpro takemu režimu, tega protifašisti ne morejo povedati. Potlačili so civilne pravice tako temeljito, da je italijanskim delavcem nemogoče izreči svoj protest proti takim razmeram. Faši-
stovski špijonski sistem je izvršen do skrajnosti, da takoj pošljejo vsakega v prognanstvo na samotne otoke, ki ga izslede, da kritizira fašizem in Mussolinija.
Amerika je za Mussolinija še edino upanje. Tam upa dobiti še denar za svoje blazne čine in eksperimente. Ako bodo bankirji v Wall Streetu še nadalje podpirali Mussolinija z denarjem, tedaj se obdrži kvečjem še par let. Ako pa ti bankirji zavežejo denarno mošnjo, tedaj vzame vrag Mussolinija in njegov fašizem. Tako sodijo protifašistovski elementi v Ameriki o fašistovskem režimu.
Sacco in Vanzetti bosta usmrčena?
Iz Njujorka javljajo, da je guverner države Massachusets odklonil pomilostitev italijanskih sodrugov Sacca in Vanzettija. V to svrho sta bila menda oba sodruga odvedena v posebno celico.
Ako odgovarja ta vest resnici, potem je pač dolžnost vse poštene javnosti in vsega zavednega delavstva, da dvigne takoj najhrupnejši protest, kajti še nikoli ni bilo konsumirano tako justično nasilje, kakor bo v tem slučaju.
Stara lajna.
Trbovlje, 3. avgusta.
Klerikalci so že pričeli zopet vrteti svojo obrabljeno lajno o — kri-stanovcih! Kakor so to delali za časa občinskih in oblastnih volitev, tako skušajo tudi sedaj pred državnozborskimi volitvami, računajoč, da bodo s tem sejali med delavstvom malodušnost in zmedo, s katere upajo skovati svoj političen kapitalček. Ali to se jim bo prokleto ponesrečilo, Jcer delavstvo dobro pozna klerikalne metode in jim tudi to pot ne bo šlo na lim, kakor jim ni šlo pri prejšnjih volitvah, saj dobro ve1, da sc pred volitvami socialisti kristanovci, po volitvah pa komunisti . . .
Tako vrše namreč klerikalci svojo denuncijantstvo v boju nad poštenim delavstvom.
Nič Vam ne bo pomagalo Vaše o-brekovanje in blatenje, kakor tudi ne blatenje drugih temnih elementov, ki skušajo delavstvo razbiti. Kakor je šlo delavstvo enotno in složno v borbo pri oblastnih volitvah, tako pojde tudi sedaj s podvojeno močjo v borbo za zmago pri skupščinskih volitvah, da pošlje v parlament ljudi, ki bodo zastopali delavske interese. Delavstvo je na te volitve pripravljeno, je enotno, hoče zmagati in se ne bo dalo več razdvajati ne od klerikalcev in ne od drugih. Oddalo bo svoje glasove kandidatu s. Siterju, katerega je tudi samo postavilo brez vsakršnega diktata od zgoraj.
Dnevne novice.
Finančni odbor proti vladi. Seja finančnega odbora, za katero je vladalo v javnosti napeto zanimanje, je končala na nenavaden način: absolutna večina navzočih članov odbora je glasovala proti vladi. Sprejet je bil predlog Pribičeviča, ki obsoja politiko vlade! Vlada je dobila s tem najglasnejšo nezaupnico, in če bi dala kaj na konstitucionalne običaje, bi morala izvajati posledice in demi-sijonirati! Pa se bo najbrže sklicevala na novi parlament in na večino, ki jo upa po volji svoje oblasti proti volji naroda doseči. Na vsak način je to glasovanje pomembno, ker dokazuje, da nima ta »narodna« vlada pravzaprav nikogar za seboj.
Pomorska razorožitvena konferenca je končala, kakor je bilo ob miroljubnem razpoloženju večjih in manjših držav pričakovati: Angleži in Amerikanci se niso mogli sporazumeti, vse ostale države in državice so pa iiitrigirale, kar se je dalo, da se niso sporazumeli. Tako se je pravzaprav razorožitvena konferenca pretvorila v oborožitveno konferenco, ker se bo sedaj oboroževanje na vseh koncih in krajih šele prav začelo. Meščansko časopisje se dela silno razočarano, mi bi se pa nasprotno čudili, če bi take pacifistične komedije res rodile kak uspeh, kajti v miroljubnost držav, ki jim je nasilje osnova, nismo nikoli verjeli. Vprašanje miru more rešiti samo mednarodno delavstvo. In bo zato prav, da se akcija v tej smeri s strani delavstva bolj in bolj, intenzificira.
Lepo sc jih potegnil*. Zadnje čase je veliko pisalo o prevedbi kronskih vpokojencev v dinarske. Malo je manjkalo, da ni klerikalna stranka v znamenju tega hrupnega uspeha otvorila in vodila veliko borbo. Končno se je ta prevedba začela nekam čudno zavlačevati in omejevati. Prvega tega meseca so pa mnogi vpokojenci trdo računali, da bodo vendar prinesli domov vsaj toliko dinarčkov, koliko je bilo prej kron. Toda, o joj! Mesto prevedbe, dinarjev itd., so dobili prvega še manj pokojnine nego navadno. Prevedba se je izprevrgla v odtegljaje za razne davke in dajatve in ubogi vpokojenci bi morali državni blagajni pravzaprav še nekaj doplačati! Marsikatero krvavo ironijo si je že dovolil Beograd na račun ujedinjenih in o-svobojenih pokrajin — s to svojo najnovejšo potezo je pa postavil vsemu krono.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado.
Se nekaj o vajeniških počitniških domovih v Avstriji.
Doslej obstoja v Avstriji osem vajeniških počitniških domov, deloma za vajence, deloma za vajenke. Hrana je izdatna. Zjutraj dobe gojenci kavo in kruh, dopoldne mleko in kruh ali pa surovo maslo in kruh. Posebno izdatno je kosilo (po 4 jedi) in večerja (po 3 jedi), dočim obstoja opoldanska malca iz kave 'in kruha.
Stroški so znašali v letu 1925 817.607.54 šilingov, dohodki z vsemi podporami pa 818.447.87 Šilingov.
Poslani so bili vajenci (-ke) v domove največkrat zaradi pljučnega katarja ali slabokrvnosti, potlej zbog splošne oslabelosti, bionhijalnega katarja, vnetja prsne mrene, srčne napake itd. Manj je bilo drugih vrst obolenj: neuroza, kloroza, nevrastenija, sko-lijoza, nevarnost jetike 'itd.
Po poklicu je bilo med vajenci največ mehanikov, krojačev, mizarjev in galanteri-stov, med vajenkami pa krojačice (1016!), pomožnih delavk, šivilj za perilo (266!) in modistinj (221!), dočim so bili drugi poklici manjkrat zastopani.
Kljub velikemu številu gojencev in gojenk z Dunaja jih je bilo samo 33 kaznovanih s predčasnim odpustom, a zaradi domotožja je predčasno prostovoljno odšlo iz okrevališča vsega skupaj le 12 oseb, znak, da se mladina v teh domovih res izborno počuti. Prilično slično je z gojenci iz ostalih pc krajin.
Glede opreme in uredbe itd. bo slika najjasnejša, ako si natančnejše ogledamo nekaj takih domov.
Dom v Fischau-u na Spodnjem Avstrijskem se nahaja sredi lepega parka. V njem je 22 zračnih, večjih in manjših spalnic, velika obednica, lepa .velika telovadnica z gle-
dališkim odrom ter lepa predavalnica z galerijo. Na razpolago je gojencem velik športni prostor za nogomet itd. tri igrišča za kroket, velik travnik, dve kegljišči itd. Najlepši kras tega doma pa je veliki prelepi park in okolu 60 hi vsebujoč ribnik s termalnimi vrelci. Toplota vode pri izlivu znaša povprečno 18° C. Poleg parka je lep sadni vrt z raznimi vrstami sadnega drevja. Poleg tega sta še dva cvetljičnjaka, kjer goje cvetlice in rastline za okras doma, zlasti nasadov pred vhodom.
Zdaj je v tem domu prostora za 500 vajencev in vajenk. Igrišča uporabljajo gojenci izmenoma v skupinah. Vsako jutro po za-jutrku so na dnevnem redu proste vaje, zlasti take, ki krepe vse telesne mišičevje.
Okolica nudi mnogo prilike za izlete.
V	bližini je kraj Malleiten z izkopninami vinskih grobov, razvaline grada Emmerberg, Starhernberg itd. Tudi sicer je dosti prilike za ture in izprehode. Za duševno razvedrilo je preskrbljeno z lepo knjižnico. Kadar zaradi neugodnega vremena ni mogočo bivati na prostem, se gojenci zabavajo v domu z raznimi igrami: šah, domino itd. Vsakih 14 dni prirede zabavni yječer s predavanji, godbo, petjem in igrami. Naravnost presenetljivo je njihovo delovanje v tem jziru.
Dom za vajenke v Wieselburgu ob Er-lau! na Spodnjem Avstrijskem obratuje izza aprila 1920 in obseza v celoti iz desetih objektov. V petih objektih so spalnice s 380 posteljami. Vsak objekt ima po šest spalnic, v katerih je po 12 postelj, eno pa s 4 posteljami, sobo za nadzorovalko, dve pralnici, po eno garderobo in shrambo za kovčke in po šest angl. klosetov. V glavnem objektu je predavalnica, dve obednici in velika svetla kuhinja.
Kakor po vseh, je tudi v tem domu gojenkam na razpolago knjižnica, igrišča itd. Vpeljan je tudi radio.
Po enkrat na teden prirejajo gojenke zabavne večere z igrami, predavanji in godbo.
Odlomek iz pisma gojenke naj pove, kako vpliva tak dom nanjo.
Danes je že minilo mesec dni, odkar sem odšla iz Wieselburga. Žalibog!
Nikakor ne morem pričakati dne, ko bom spet smela priti tja. In da pridem, trdno upam . . .
Poleg tega so še slični domovi v Brucku ob I.eithi, v Niederalmu pri Grodigu, v Go-belsburgu am Kamp, Atzenbrugg-u ter na gradu Neulengbach na Spodnjem Avstrijskem. Razmere so povsod slične, kakor pri zgoraj opisanih dveh.
V	lanskem letu 1926 je bilo oskrbovanih v teh domovih 10.337 vajencev in vajenk 260.038 dni in sicer:
v domu v	vajencev	dni	oskrbe
Niederalmu	1577	41.649
Fischau	2527	65.388
Bruck	1737	v 41.796
Gabelsburg	200	5.014
vajenk
Wieselburg	1796	45.594
Neulengbach	1907	45.719
Fischau	553	13.830
Atzenbrugg	 40_________1.038
Skupaj 10.337	260.038
Nekateri domovi so odprti celo leto, drugi pa samo ob poletnih mesecih. Tako socialnopolitično delovanje nas mora vsekakor navdajati z občutkom priznanja in spoštovanja. — Kaj pa smo storili za našo delovno mladino?! In vendar: ali je za nas ljudsko zdravje, zdrav, krepak in čvrst delovni naraščaj manj važen kol za Avstrijce?! Čas in nujna potreba velevata tudi nam, da ostavimo metodo klofut in »kneftre« ter odpremo tudi svoji mladini počitniške domove!
Tudi v Sloveniji dobimo take domove, če se bomo tako oklenili svojih razrednih organizacij, kakor so sc jih oklenili avstrijski delavci.
Doslednost »Narodnega Dnevnika«. Pred 14 dnevi je še pisal »Narodni dnevnik, da si Delavska politika zastonj prizadeva doseči skupen nastop z Gustinčičem tudi pri teh volitvah, ker je bilo v Beogradu drugače sklenjeno in ker so baje tudi skrajni levičarji v Sloveniji zahtevah da morajo nastopiti tokrat samostojno in proti socialističnim delavcem-(Tisti skrajni levičarji so bili seveda samo trije študenti in pa Gustinčič, delavstvo je pa bilo že takrat in je tudi še danes za skupen nastop)-N. D. vse to ve, ker so njegovi po-ročevalci bili navzoči pri vseh sejah levičarjev, zlasti pa takrat, ko se je sklenilo odkloniti skupen nastop-N. D. tudi ve, da se je skoro edini poštenjak iz levičarskih vrst s. Kuhar iz Koroške samo vsled tega umaknil iz javnega življenja, ker so levičarski generali na zahtevo iz Beograda sramotno poteptali sklepe in željo štajerskega delavstva za skupen nastop. N. D. tudi ve, za čigav denar ti ljudje delajo in komu koristijo s svojim početjem, zato jih pa tako sumljivo zagovarja. Pa pride sedaj in napiše, da so združeni socialisti proti skupnemu nastopu. Tudi tukaj se je zopet srečal s klerikalci, ki so v »Slovenca« napisali isto od levih generalov inspiri-rano tendenciozno notico. Sicer je pa prav, da nas napadajo kapitalistični listi, ker vemo, da smo vsaj na pravi poti. Delavstvo pa lahko vidi, kdo je tem razbijačem bližji.
Poglavje o denunciantih. Od s.
Golmajerja smo prejeli naslednjo izjavo:
Spoštovani sodrug urednik!
V	komunikeju o pogajanjih za enoten nastop pri državnozborskih volitvah, ki je bil objavljen v 60. številki (od 27. julija) »Delavske Politike«, čitam. da je g. inž. Gustinčič, ko je bil pozvan, da konkretno izjavi, kedaj je SSJ s policijo sodelovala, izjavil: da se to tiče Golmajerja. Ker je ta trditev lažnjiva, Vas prosim.-da v Vašem cenj. listu objavite sledečo mojo izjavo:
Trditev g. inženerja Gustinčiča, da sem s policijo sodeloval, t. j. da sem bil z njo v zvezi in to celo morda po nalogu SSJ, je podla in lažnjiva, ter jo energično zavračam.
Zdi se mi pa, da se je ta dični razbijač delavskega pokreta — ko je bil pozvan, da svoje očitke konkretno iznese — zmotil in namesto, da je rekel »to se tiče, saj veste katerega ...« rekel, to se tiče Golmajerja.
G. inženerja Gustinčiča pozivam, da naj moje sodelovanje in zvezo s policijo v svojem listu iznese. To mu pa — ne da bi se zlagal — ne bo mogoče. zato ga imenujem podlega ob-rekolavca in lažnjivca.
Beograd. 30. julija 1927.
S sodružnim pozdravom
Joža Golmajer.
»Narodni Dnevnik« divja. »Narodni Dnevnik« služi že nekaj časa prav čudnim tajnim silam. Neodvisen list, pravi, da je. Kdor ga čita, mora pa takoj opaziti, da je postal glasilo slovenskih klerikalcev. Ni ga zvestejšega zagovornika klerikalne stranke, kakor je postal v zadnjem času »Narodni Dnevnik«. Če bi imel »Narodni Dnevnik« glavo, bi rekli, da ga bo še bolela po tej najnovejši ljubezni, kakor ga je že večkrat zaradi neštetih ljubimkanj. Moti se namreč ta nesrečni list, da bodo slovenski klerikalci dolgo uživali srčno ljubezen beograjske vlade, zlasti, če bodo zahtevali kakšne koncesije zase, kakor to obljubujejo svojim za vlado »navdušenim« volilcem. Sedanja vlada še nikakor ni definitivna in vsaka druga vlada bo napravila s klerikalci isto, kar z vsako drugo stranko, ko je ni več rabila — postavila jo bo pod kap-Kakršen je razvoj danes v tej državi, bodo klerikalci morali še dolgo ali slepo hlapčevati režimom ali pa razburjati volilce s svojo izborno revolucionarno demagogijo. Modri Narodni Dnevnik tega ne razume, zato pa leta od hiše do hiše in vprašuje, kje bi ga vzeli za hlapca, a končno mu pa nič ne plačajo. Sedaj je pri klerikalni hiši.
Laži razširja. Tudi nesrečni Narodni Dnevnik je pobral laž, da socialisti v Sloveniji niso hoteli enotnega nastopa delavstva pri volitvah v narodno skupščino. Glavni odbor SSJ v Beogradu je res napravil načelni sklep, da nastopi socialistična stranka samostojno. To je pa sklenil glavni odbor šele takrat, ko ni bilo mogoče več misliti na skupen nastop. Izrecno pa je glavni volilni odbor naročil socialistični pokrajinski stranki, da ima svobodne roke, če more v Sloveniji doseči pri volitvah skupen nastop delavstva. Socialistična stranka je storila v ta namen vse, kar bi moglo pospešiti skupen nastop, toda Gustinčič in Bernot oziroma njiju kliki sta skupen nastop onemogočili. To je menda vendar že jasno. Res-
nicoljubni »Narodni Dnevnik« pa pogreva že izpodbito laž dekalistov, da so socialisti zakrivili, da v Sloveniji ni skupnega nastopa delavskih vrst. V takem potvarjanju resnice se zrcali moralna vrednost.
Knjižnico prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani je julija meseca obiskalo 400 članov in si izposodilo 790 knjig, od teh 494 slovenskih, 247 nemških in 49 hrvatskih, po vsebini 708 leposlovnih in 82 znanstvenih. Denarnih dohodkov je bilo Din 1173.50. Knjižnica je imela v primeri v prejšnjimi pomladanskim!, in poletnimi meseci največji promet. Ako pomislimo, da v vročem julijo ljudje mnogo manj čitajo, vidimo, da knjižnica hitro napreduje. Julija se je vpisalo 36 novih članov.
Pomen predstoječih parlamentarnih volitev za SSJ.
Poročilo za oblastni zbor, dne 17. julija 1927 v Celju.
Pointenzivljenje našega gospodarstva se ne bo dalo doseči brez tuje Pomoči, kar je zopet istovetno z za-sužnjenjem tujemu kapitalizmu^ Izhod je samo eden — to je pojačanje ekstenzivne produkcije.
To je naš problem — je pa tudi Problem naših sosedov.
Kakor se paradoksno sliši — nam so Preozke meje. Vladajoči krogi hočejo to rešiti s prikritim imperializmom. Mi ne!
Ne z mečem in srdom v srcu, temveč z pametjo in ljubeznijo hočemo mi preko naših meja!
Ne k onim, ki so tamkaj ravno tako imperialisti, kakor naši pri nas doma — temveč k bratu brat, k proletariatu proletariat, ki mu je vsaka imperialistična zamisel tuja.
Naša formula ni nova. Ona tudi ni tako ozka, kakor je ona naših vladajočih krogov in ki kulminira v stavku: »Balkan balkanskim narodom!«
Naša formula ima svoja izhodišča v tivolski resoluciji 1909 — a naslednje leto je to točno formuliral Dimitrije 1 ucovič v stavku: konfederativna demokratična republika balkanskih držav.
V tem je rešen problem. Ustanovljena bo dovolj jaka gospodarska sila, ki bo odpravila sedanjo nevarnost zasužnjenja posameznih držav po tujem kapitalizmu — tuj imperializem si bo zlomil ost. Izginilo bo macedon-sko vprašanje samo od sebe — a vprašanje naših sosedov bo postalo vprašanje naših državljanov.
S tem pa bo rešeno tudi vprašanje Slovenstva. Ne sicer tako, kakor ga pojmuje Koroščeva avtonomija, ki ne pomeni nič ckugega, kakor izročitev Slovenije brezpogojnemu izkoriščanju tujega in mednarodnega klerikalizma, a tudi ne tako, kakor ga pridi-gujejo oni, ki kolportirajo frazo narodnega in državnega edinstva, ki ne pomeni v bistvu zopet nič druzega, kakor izročiti Slovence srbski hegemoniji.
Naj nihče ne ugovarja, da ni čas govoriti o takih stvareh. Febrilno stanje našega državnega življenja in ni-kaka garancija za stabilnost položaja. Na drugi strani ni utopije, ki bi je razvoj časa in napredek človeštva ne ^stavila kot resnico.
Ako se danes smatra Balkan kot teritorij kjer se rodi viharji — posebno je, da si proletariat pravočas-
Postavi svoj kompas, da vedoč in
2	odprtimi očmi vozi po valovju, da tudi v kritičnih dneh svojega cilja ne
izgubi.
111.
V naši državi žive poleg drzavne-Ka naroda, Srbov, Hrvatov in Slovencev, lepi tisoči drugih narodov Nemcev, Madjarov, Rumunov, Bolgarov, Urkov, Turkov, Albanezov. — to so naše narodne manjšine, le se
smatra za državljane druge vrste. Deloma sovražno postopanje proti njim povzroča nerazpoloženje od njihove strani — oni ne žive z nami našega državnega življenja in ne sodelujejo aktivno pri ustvarjanju narodnega gospodarstva.
Z izvedbo manjšinske zaščite je potrebno, da se njim da vse svoboščine, ki so potrebne, da se ljudem povrne zavest enakopravnosti z nami, da se jih dovede, da bodo inte-resirani na našem življenju, da postanejo pozitiven političen in gospodarski faktor, in za nas — predvsem, da se izvede lahko tudi pri njih — vsled prenehanja izjemnega stanja — diferenciacija na razrednem temelju, da bo šel meščan k meščanu in proletarec k proletarcu. Že iz samega tega poslednjega razloga je zahteva po popolni zaščiti narodnih manjšin za nas principijel-na stvar. In samo sekundarnega pomena je dejstvo, da se s tem tudi služi našim lastnim manjšinam v tujih državah.
IV.
Kakšen pa je gospodarski položaj v državi?
Najodločnejši naš gospodarski naučnik M. Lj. Kosier je napisal sledeče:
Celokupno stanje našega gospodarstva navdaja z resno skrbjo vsakega, ki mu leži na srcu interes nacije in države.'
Ekonomska politika se vodi pri nas v vidu osebnega režima po-edinca.
Zato zavzema ■ prezadolženost v vasi vedno večje razmere — govori se že o potrebi moratorija za kmeta iti o insolventnosti kmeta. Že imamo slučaje v zemlji, kjer so kmetje fizički preprečili eksekutiv-no izterejavnje dolgov. In dr. M. Stojič je v članku »Selo postaje in-solventno« (»Politika«, 9. februarja 1927, št. 6750), zaklical: »Ako vlada ne uzme njegovo rešenje u svoje roke, uzečega selo i to mnogo br-že, nego što mnogi misle i na način, koji neče biti dober, jer selu apso-lutno nije više do čekanja.«
Pa tudi mestno gospodarstvo je enako pretreseno v svojih temeljih, kajti tudi njegovo oporišče pri nas je v glavnem v kmetu, kot glavnemu elementu potrošnje.
V	gotovih denarnih zavodih čuti se izobilje gotovega denarja, ali zopet ni mogočnosti, da bi se ta neplodni in mrtvi kapital mogel koristno plasirati v solidne in likvidne kredite. Industrijska produkcija je zvedena na minimum, trgovine propadajo iz dneva v dan, a pravna sigurnost je taka, da nam je inozemski kapital pokazal hrbet.
Tako odličen naš gospodarski
znanstvenik.
Maribor.
Pozor, mizarji!
Svarimo vse mizarje, da ne potujejo v Maribor iskat dela, ker se tu-kašnji mizarji nahajajo v mezdnem gibanju, ter bi vsak dotok mizarjev in strojnih delavcev le ogrožal borbo mariborskih mizarjev za izboljšanje skromnih plač.
Celje.
zacija SSJ za okolico Celje. Članom in članicam priporočamo, da se radi važnosti dnevnega reda zborovanja v polnem številu udeleže.
Splošno gospodarska zadruga »Delavski dom« v Celju priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1927 ob 10. uri v prostorih gostilne »Jugoslovan« gospodarsko posvetovanje v zadevi u-stanovitve konzumne prodajalne v Gaberju. Zadrugarji, ki žele, da pride v Gaberju do otvoritve konzumne prodajalne, pozivamo, da se posvetovanja zanesljivo udeleže.
Trbovlje.
Redne seje krajevne organizacije SSJ za okolico Celje se odslej vršijo namesto ob pondeljkih ob torkih in sicer v društvenih prostorih v Vodnikovi ulici 3.
Člansko zborovanje priredi v nedeljo, dne 7. avgusta ob 9. uri v gostilni »Jugoslovan« krajevna organi-
Velikopotezno akcijo, katero je začela socialistična večina v občinskem zastopu za ureditev najnujnejših vprašanj (šolstva, stanovanj, zdravstva), ne morejo nasprotniki delavstva očividno preboleti in skušajo v svojih časopisih omalovaževati sedanjo večino z igovorom, da nima nikake iniciative. »Slovenčev« dopisnik se po svoji stari navadi trudi, da izprevrže stvari, ki so vsakomur umljive. Tekom enega leta vse to popravili, kar so klerikalni, demokratski gerenti v teku 8 let, ko so vladali na naši občini, zanemarili in upropastili, ni lahko. Pa so vendar že uspehi tukaj. V celih 8 letih pogu-bonosnega gerentovanja v naši občini se ni toliko storilo za povzdigo naše občine, kakor je to storil sedanji občinski odbor v teku 8 mesecev svojega delovanja. Uvažujmo samo, da se gradi nova meščanska šola, ki bo ena najlepših stavb v Trbovljah, na katero bodo lahko ponosni vsi trboveljski občani. Novo zgrajene stanovanjske hiše na Pi-škovcu tudi ni podcenjevati, najsibo iz stanovanjskega, kakor tudi olepševalnega pogleda. Istotako se gradi v Hrastniku nova 18družinska stanovanjska hiša, ki bo kolikor toliko tudi pripomogla k omiljenju stanovanjske bede v hrastniški okolici. Vse priprave so v teku, da bo občina do prihodnje kopalne sezone dozidala tako zaželjeno, za naš kraj potrebno, moderno urejeno javno kopalnico, kakor tudi hladilnico, za kar je tudi starešinstvo že poverjeno, da kupi tozadevno stavbišče. Da omenimo še druga manjša dela, ki niso nič manj važna, ki pa povzročajo odboru mnogo skrbi, kakor vodovod v planinški vasi, kolonija »Dimnik Terezija«. Javno stranišče, ki se gradi na Vodi in pa ureditev tržnega prostora, da bo odgovarjal svojemu namenu. Popravila cest, mostov, potov, kanalizacija itd. to je stalo občino ogromne vsote, saj ni čuda, da je bilo vse tako razdrapano, če se ni ničesar v tem pogledu storilo. To znajo najboljše naši kmeti sami, ki so po večini klerikalcem že obrnili hrbet, ker so spoznali, da jih samo takrat poznajo, kadar rabijo njihove kroglice. Ako pa je mnenje »Slovenčevega« dopisnika tako hudo, da smo brez iniciative, kaj pa potem njihovi odborniki delajo, ki tudi sede v občinskem odboru, da iniciative ne prinesejo, če je res imajo cele koše? Na žalost moramo konštatirati, da so do sedaj prišli le z. eno stvarjo na dan, pa še to smo morali zavrniti, ker je bila v škodo občanov in to je, da bi naj postavili kaplanijo, ki je last občine, cerkvi. Vsako tako inicijativo bomo pač tudi v bodoče hvaležno odklonili. Klerikalci se tudi vedno v svojem časopisju zavzemajo za proporc in jim ni povolji, če smo mi po proporcu postavili zastopnike občine v volilne komisije. Samo preštejte vaše tri mandate, pa boste videli, kaj vam po proporcu pripada. In še to, kar ste tudi dobili, ste dobili, ker smo res demokratični in smo v tem pogledu bolj lojalni, kakor pa vi v oblastni skupščini, kjer ste predlog za volitve oblastnega odbora in odsekov po proporcu kratkomalo odklonili. Sedaj nam pa povejte, kdo je za in kdo je proti proporcu. Da je poročevalec »Slovenca« brihtna glava, to menda ne bo nihče trdil, saj trdi, da se občinski odbor pri zadnji seji ni oziral za oddajo zemlje (Kukman in Podrenik), ko vendar že vrabci po strehah čivkajo, da omenjena dva že zdavnaj imata od občine dodeljeno stavbišče in g.
Kukman je že celo na njem postavil hišo, »Slovenčev« dopisnik pa še tega ne ve in mu zato zvetujemo, da si to hišico ogleda, da jo ne bo drugič prezrl. »Slovenec« ve tudi poročati o gradnji cest iz Hrastnika v Trbovlje, ko vendar vsak ve, da je ta cesta že stara 30 let in da ni občinska, marveč okrajna in da nima občina nikake potrebe graditi novo, če se pa kje kakšna občinska cesta popravlja, je to povsem jasno in razumljivo. Vsekakor smo pa radovedni, kje se gradi ta cesta in kedo jo gradi. Mogoče klerikalni okrajni za-stop? Mi se vaše kritike in volitev prav nič ne bojimo, ker smo si zvesti naše zmage, a vas je strah.
Tržif.
Občinske volitve so za nami. Delavstvo je šlo na volišče v strnjenih vrstah in si osvojilo tiste pozicije, ki jih je imelo prvo dobo, namreč sedem odbornikov je dobilo in je za njegovo listo prejelo 163 glasov. Kje naj iščemo vzrok za ta lepi uspeh? Predvsem je treba povdariti, da je bila ena sama lista in se torej delavski glasovi niso mogli cepiti. Sicer so socialiste krščanski tovariši že na žlici vode vtopli, skratka nikjer jih ni več bilo, nazadnje pa tak uspeh, ki ga ni nihče pričakoval! Daleč za nami so ostali tisti, ki so nas vnaprej zanikali. Nočemo biti hudobni, kakor nekateri njihovi, zato ne vračamo milo zadrago, kakor bi zaslužili, temveč se omejimo zgolj na konstatacijo gotovih dejstev. Radi bi namreč vedeli, kako se zlaga s krščanskim u--smiljenjem postopanje z delavcem, kakoršnega je očitoval tržiški gospod z usnjanjem P., odnosno njegovo ženo, ki je prišla za moža iskat dela? Nagnal jo je, da takšnih ljudi, kot so socialisti, ne mara, dal nam je vsem skupaj priimek,^ kakor je bil svojčas pri Nemcih za Slovence v navadi, p . . . Dalje bi radi vedeli, kaj je volilna svoboda. Zgoraj imenovani je sklical delavce, pa jim je v rokavicah povedal, koga morajo voliti, če hočejo še delo imeti. Vidite, ljudje božji, pod takimi okol-ščinami se moramo bojevati v dvajsetem stoletju. Potem pa pride takole, da se v svojem »lajbžurnalu« norca dela iz pametnega gospodarskega programa naše stranke, s katerim je šla na volišče in tudi edina pridobila en mandat, kar je znak, da volilci njen program vpoštevajo. Norčuje se iz bolnice, iz šole, iz stanovanjske bede in vsega, kajti teh reči on ne pozna. Za svojo osobe ima kar osem sob, za bolnico ima zase zadosti sredstev in je nikoli ne bo potreboval, kajti riziko njegovega dela je enak 100, ali z drugimi besedami, med duhovniki je vsled ugodnih življen-skih razmer najmanjša umrljivost. Torej se da norčevati. Medtem, ko nas takole po vseh pravilih krščanske morale opluje in opsuje, volilni letak je dovolj jasna priča, pa snubijo njegovi oprode delavske izvoljence, da bi ž njimi sklenili zvezo za dalo v občini. Se štirindvajset ur ni preteklo od jutranje antisocialistične pridige, pa jo že primaha odposlanec, kako in kaj. Ne, s tako dostojnimi ljudmi mi socialisti ne sklepamo zakonov. Tržiškemu delavstvu pa veljaj naša izrecna1 zahvala za požrtvovalno delo pri občinskih volitvah. Po tej poti tudi za skupšč. volitve,, pa bo gotovo sedel delavski zastopnik v parlamentu. In tega nujno potrebujemo. Obenem so te volitve glasem memento delavskim voditeljem, ki žive od delavske nesloge, naj opuste vse in; napravijo enotno delavsko listo, kakor so to tržiški delavci dovolj jasno zahtevali in boljši časi za de-lacva se bodo začeli.
ŠHka.
Podružnica »Svobode« v Šiški je imela svoj izredni občni zbor dne 26. juilaj 1927. Kakor je razvidno iz poročil ,je bila podružnica v kritičnem položaju. Po daljši debati je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik s. R. Čebular, podpredsednik s.'Bratko Kreft, tajnik s. Ivan Pezdir, podtajnik s. Viktor Dolžan, blagajničarka s. Vika Hader-bolc, gospodar s. Vinko Zalaznik; za dramski odsek s. Pretnar Slavko; za
30 letnica obstoja
I. delavskega kolesarskega društva za Slo* venijo v Mariboru
dne 14. avgusta 1927 na vrtu gostilne Anderle v Radvanju. V slučaju slabega vremena v dvorani pivovarne Union (Gotz).
godbeni odsek s. Udovč Maks; za gradbeni odsek s. Ivan Pezdir, za DTE s. Josip Vrbovc. Odbor: Ss. Šime Jurčič, Štalc, Lukane, Kropar, Firm, Bergant, Vrhunc, Ajdiškova, Rakovec M., Ogfin. V nadzorstvo: Kovač Jakob, Kovač Ela, Dovgan.
Ker obstoja dosedanji odbor po večini iz sarnili novih in agilnih članov je nadaljne delo omogočeno in je pričakovati koncem leta lep u-speh. Ob koncu občnega Ozbora se spominja predsednik umrlega člana sodruga Tišlerja.
Opozarjamo vse podružnice in o-stala društva ali posameznike, ki hočejo dopisovati podružnici ali ostalim odsekom, da morajo nasloviti vse dopise edinole na podružnico »Svodobe« v Šiški, Žibertova ulica (Zadružni dom). Na dopise, ki prihajajo na posameznike, se ne odgovarja.
Članom »Svo(bode« v Šiški sporočamo, da so vsak večer uradne ure od pol 8. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure dopoldne. Tu jim je možno, da plačajo svoj redni prispevek. Na razpolago so tudi vedno vsi dnevni in tedenski časopisi v društveni sobi. Prva prireditev, ki jo priredi nov odbor, bo 7. avgusta t. I., in sicer gozdni pikink na prostoru Zveze del. žen in deklet v »Mostecu. Igra tam-buraški zbor »Svobode« Vič. Spored: Godba, ples, petje, jagnje pečeno na ražnju, lastni paviljoni itd. Jedila in pijača pripravljena po izredno nizkih cenah. Ostale podružnice pa prirede na ta dan izlet v Mostec. Čisti dobiček je namenjen za razvitje prapora »Svobode« v Šiški. Zbirališče posameznih podružnic bo razvidno iz lepakov. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
Klerikalni finsko v Senovem pri Rajhenbarsu.
V nedeljo, dne 31. julija so imeli klerikalci pri gostilni Radej svoje volilne duhovne vaje. Govornik je začel prav viteško svoj govor, češ, vi rdečkarji, če ne boste dali miru z vašim predsedstvom, bom izvajal konsekvence po § 2 naše stranke — kakor se mu je že zaletelo. Na shodu ni bilo niti 20 njegovih pristašev in še to so bili sami »cerkveni možje« njemu za štafažo, zato smo zahtevali mi in ga prisilili, da se izvoli predsedstvo. Pripovedoval je, koliko ocvirkov bo pripeljal iz Beograda, če bo izvoljen, slovenskemu proletariatu. Klerikalne ovce so kar ihtele, ko so slišale, kako znajo g. župnik lepo pripovedovati o socialni politiki. Našteval je, kaj so storili poslanci SLS dobrega za Slovenijo, namreč da se bodo po volitvah smeli združiti z nazbolj reakcionarno radikalno stranko, katero so pred letom dni smatrali za najbolj korup-cionistično. Pokazali smo mu, da klerikalci nimajo srca za proletariat s tem, da je on svojega viničarja po 201etnem izmogovanju prepustil ljubemu bogu, tako namreč, cla ga je pognal na cesto. — Sodru-gi! To je klerikalna morala in krščanski socializem v bistvu. Govoril je s. Pliberšek iz Trbovlja, ki je župniku dal toliko lekcij, da si je mož neprestano gasil žejo s špricer-jem. Torej v nedeljo na klerikalnem shodu je govoril socialistični proletariat, tercijalke pa so točile krokodilove solze, kot še nikdar poprej. 11. septembra pa enodušno volite skrinjico socialistične stranke Jugoslavije, koje kandidat je s. Richter za srez Brežice.	Senovčani.
Ali že uporabljate
..Pil" flro tom n iti!
nnrannnrannnnrancinrannrannnrannrannn
a a a a a a
3
a a a a a a a a
3
a a a a
2
j-*
a
a
a
3
3
a
la
3
3
3
a
a
a
a
I
$ &! MS Hi
a H’
!	MS
3	S
i'
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
Jugoslovenska delegacija na praški
Olimpijadi.
Naša delegacija na praški olimpijadi je razočarala pričakovanja naših čeških sodrugov, ki so že mesece poprej javljali številno udeležbo iz Jugoslavije, oziraje se na lansko udeležbo 20.000 Jugoslovanov na sokolski olimpijadi in ker so bile Delavske Enote v Sloveniji ustanovljene po inicijativi čeških IT J. Seveda, naše socialistično gibanje se ne more identificirati s češkim socialističnim gi-bajem, ki je tesno zvezano s češkim republikanizmom (enako kakor v Nemčiji) in je takorekoč del državo-tvorstva češke republike, katero je aktivno pomagalo ustvarjati in uživa v tem oziru vso državno toleranco in podporo. Nasprotno je pa pri nas socializem, v naših današnjih razmerah, v najostrejši opoziciji, potisnjen med skrajno »levico in ikot tak z vsemi sredstvi oviran v delovanju. Pri nas ni med našim socializmom in državo nobene točke, na kateri bi se ta dva shajala.
Pri nas si ne moremo niti predstavljati, da bi država celo gmotno podpirala kako socialistično prireditev, ali da bi socialistična udruženja uživala isto njeno naklonjenost, kakor meščanska, kaj še, da bi ob kaki večji delavski prireditvi vlada ukazala izobesiti državne zastave na vseh javnih poslopjih in da bi se celo predsednik oficijelno udeleževal takih prireditev, kakor se je to zgodilo v Pragi, Tako daleč pri nas še nismo. Motivi, ki so vodili pri tem češko vlado, niso bili seveda zgolj toleranca, temveč tudi politični račun in bi kot taki tudi naši vladi ne škodili. Kadar stopa češka pred evropsko javnost, ji je prva briga, da demonstrira državno skupnost vseh svojih slojev, da pokaže moč svojega državnega ustroja, za katerim stoje vse stranke, in da dokumentira svoj notranjepolitičen bBurgfrieden«. In to dosedaj vedno z uspehom. Katera , druga nasledstvena država se more ponašati pred svetom s tako dobro reputacijo in s takim zaupanjem v krogih inozemskega kapitala, kakor Češka? Ne z obširnimi poročili o zatiranju »rdeče nevarnosti«, ne z zatiranjem delavstva, ne s korupcijo in nasilnimi volitvami in z izigravanjem strank, se ne ustvarja ugled države, pač pa s smotrenim gospodarstvom, z modernim socialnim skrbstvom in z vladanjem, ki ne daje povoda z^ splošno ljudsko nezadovoljstvo. Če-
ataaataamaaiaiaiaaiaiaiamataaiaigHigMMMrara
Vsi kupujejo obleke pri
J.TrpInu,Mor.GMtnii7
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistno drugo blago po  ____najnižjih	cenah.'
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižji h cenah.
ška vlada za to zelo rada uporablja take prilike, ob katerih se pričakuje velik dotok tujcev iz inozemstva, da jim pokaže razmere v najlepši luči, in pa ker ti tujci prinesejo v državo mnogo denarja, da v drugič zopet radi pridejo.
Če že ne iz drugih, zgolj iz trgovskih razlogov bi Jugoslavija storila bolj pametno, če bi takih internacionalnih prideditev našega delavstva ne ovirala, temveč jih podpirala. Ampak njena nesrpnost ji tega ne da. Lansko leto so naši Sokoli, ko so se vozili v Prago, uživali razne ugodnosti, mnogi so potovali na državne stroške, za letošnjo Olimpijado, ki je imela nič manjši pomen, se pa ni živ krst zmenil. Kakor se kaka država zna re-prezentirati v tujini, tak ugled tudi ima v tujini. Letos bi bilo prišlo to veliko bolj do veljave, kakor lani. Lani so bili zastopani samo slovanski narodi, letos pa cela Evropa, ki se je čudila, da zastopa Jugoslavijo komaj troje ljudi in je bila tembolj prepričana, da so vse vesti, ki se razširjajo o jugoslovanski strahovladi, tudi resnična. Mi nismo krivi; naše šibke organizacije nimajo sredstev, da bi mogle reprezeratiraita Jugoslovanski proletarijat v tujini, kakor se spodobi, čeravno radi priznamo, da bi bilo lahko boljše, če bi bil ta proletariat pri nas enoten. Kadar se hoče v inozemstvu dokazati moč in solidarnost v delavskem gibanju, so tam politične, kulturne, strokovne in gospodarske organizacije eno, in skupno delajo in žrtvujejo. Mar bi bile take Olimpijade, kjer se računa s stotisoči udeležencev, mogoče, če bi vse te panoge ne delovale skupno? Prihodnja Olimpijada delavske telovadbe in športa bo leta 1929 v Niirnbergu. Skrbimo že ,sedaj, da bomo takrat bolj častno zastopani. V daljni Frankfurt se nas je peljalo 40 telovadcev, ki smo tudi v telovadbi nastopili, lansko leto na Dunaj okroglo 30 in povsod se je inozemstvo živaahno zanimalo za nas. Letos so bili dve sodru-žici in en sodrug v Pragi tako navdušeno pozdravljeni, kakor noben drug narod, razen amerikanskih Čehov, tako, da je bilo to trojico skoraj sram, ko je tako malenkostnna korakala za svojo zastavo, a tudi vse Jugoslove-ne, ki bivajo v Pragi, je bilo sram, da so tako slabo zastopani. Novinarji so se kar drenjali okrog te trojice in hoteli vedeti, zakaj je v Jugoslaviji delavska kultura tako slabo razvita. Češki listi brez izjeme, tudi meščanski, so prinašali cele tedne dolge članke o Olimpijadi in delavski kulturi, pri nas se ni niti enemu meščanskemu listu zdelo vredno omeniti ta velevažni dogodek, izvzemši »Slovenca«, ki se je obregnil ob Husovo proslavo.
Sirite naš list!
OBVESTILO!
Jakob Perhavec
tov. za izdelovanje likerjev, desert, vin in sirupov
Maribor, Meljska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem pravzal s 1. julijem 1.1. trgovine z alkoholnimi takočlnaml
(razprodaja na drobno) od Albrocht a Strohbach
GOSPOSKA ULICA ST. 19
ter se priporočam za obilen obisk. — V zalogi bom imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa In kisa za kumarce.
PostroSba točna.	Cono	solidno.
JAKOB PERHAVEC
Gosposka ulica 19
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
JURIJ JUTERSCHNIK
slikar in pleskar, Maribor, Grajska ulica 3, se priporoča za prevzem vseh slikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah In izvrstni izpeljavi. Samo moderni vzorci so na vpogled. — Učenec se sprejme.
  ___________ 1
Zelo zanimivo
jc Ilustrirano, popularno Radio glasilo
„RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Razsn vseh evropskih razpoilljnlh programov Interesantne aktualnosti In vrednostne tehnltne obravnave. Poedlna cena 8 Din. Poskusna Stivllka 8 Din
Wlan«r Radloverlag, Wlen I.,
Peetalozzlgasse 6/53.
DOBRE LASTNOSTI
finega tistila za ievlje so te-ler
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep,, temen sijaj. Usnje ostane zmira/ voljno. In te lastnosti ima
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
Branko Mejovšek
Maribor, Tattenbachova ulica 13 nudi najceneje: premog, drva, kolo-bare, koks, kovaiki premog, oglje, cement. - Točna poštrežba.
ETUk«i Ljudska tiskana d, d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in nrejuje Viktor Eržen v Mariboru-