AVGUST 1 S Vezi sv. Petra 2 N 9. pobink (g S P Lidija 4 T Dominik 5 S Marija Snežnica 6 (' Sprem, na gori 7 P Kajetan + 8 S Cirijak_ 9 N 10. pobink. Ig 10 P Lovrenc 11 P Suzana 12 S Klara 13 č Janez Berch 14 P Evzebij + 15 S Vnebovz. M. D. OVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero t« narod — ta pravico »» resnico od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) »L ML. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (no.) 155. chicago, ill., Četrtek, 6. augusta — Thursday, august 6, 1936 LETNIK (VOL.) XLV vnovi nevarnosti Politični preroki napovedujejo zmago vsak svoje stranke. . — Rev. Coughlin pripravljen staviti visoko svoto, da C bo imel Lemke več glasov kakor Landon. — Tajnik : Ickes žigosa republikance, da jih kontrolirajo trdo-srčni bogataši. Washington, d. c. — Razumljivo je, da se v letu predsedniških volitev, kakoršno je letošnje, posveča intenzivna pozornost političnemu življenju. Do volitev so sicer še celi trije meseci in v pravo kampanjo se doslej še ni spustila nobena stranka, a nekake predbitke so že zdaj v živahnem razmahu. Pridno se zlasti oglašajo razni politični preroki, katerih napovedbe se pa seveda glasijo tako, kakor si tisti, ki jih izrečejo, v srcu žele. Da pristaši raznih strank napovedujejo zmago vsak svoje* stranke, je seveda razumljivo. Tako trdijo demokrati, da je sigurna stvar, da bo Roosevelt "odnesel" vseh 48 držav. Landonovi republikanski pristaši so kajpada popolnoma nasprotnega mnenja in zatrjujejo, da se je ljudstvo ; naveličalo Rooseveltovih ?c-form in se bo zopet vrnilo nazaj k staremu konservatizmu, katerega predstavlja republikanska stranka. Tretja stranka, katere predsedniški kandidat je Lemke in katere glavni kampanjski 'manager,' kakor doslej kaže, je Father Coughlin, pa zopet trdi, da se bo ljudstvo letos obrnilo od obeh starih strank In objelo novo stranko. Svojega glavnega nasprotnika vidi tretja stranka v Rooseveltu in je zato tudi proti njemu naperjen njen glavni boj. O Landonu se je izrazil Rev. Coughlin, da ne pomeni nič. Tako trdno je Father Coughlin prepričan, da bo dobil Lemke več glasov kot Landon, da je ponudil stavo $25.000, in sicer 3 proti 2 glede tega. Za to izjavo ga je takoj pograbil neki bogataš z vzhoda, po imenu F. Ta 'Jenckes ki mu je brzojavil, da je pripravljen staviti ' zahtevanih me,666.66. Kai bo Fr. Coughlin odgovoril, se še ne ve. Dočim vodijo.' republikanci bolj ali manj ostro kampanjo proti demokratom in Rooseveltu že dokaj časa, da, že celih par let. so so pa demokrati doslej omejevali le na odgovore na najboli silov'te napade. Tak odgovor je dal notranji tajnik, TT. L. Tckes, pretekli ponedeljek na govor, ki ga je imel gov. Landon fcadnji mesec ob priliki sprejema kandidature. Povdarjal je, da je Landon popolnoma v tnrežah in krompljih "mrzlih, trdnosrčnih in izkoriščajočih" bogatašev z Wall streeta, kateri so se zarotili, da prevrže-,io Roosevelta. Prijel je Lan-dona tudi za njegovo izjavo, ko je ta rekel, da je "praktičen progresivec," in povdaril, da je ta izraz popolnoma zadovoljiv za bogataše, ki so 'praktično" vodili izkoriščale do 4. marca 1933 ter držali v svojem prijemu ekonomsko, politično in socijalno tosodo Amerike. Omenil je go- RELIFARJI NAJ>0H0DV Zahtevajo ugodnejši relifni zakon. Springfield, III. — Celo zbornično poslopje je policija močno zavarovala, ko s§ je v torek otvorila izredno zasedanje državne zakonodaje in je istočasno prispelo iz raznih krajev države več sto oseb, ki so pričele oblegati poslopje, da prisilijo zborovalce k sprejemu ugodnejših zakonov za relif. Izredno zasedanje je bilo namreč sklicano v svrho razmotrivanja relifnega vprašanje. Do torka zjutraj je prispelo teh "gladovnih po-hodnikov" enajst polnih tru-kov; napovedovalo pa se je, da bo prišlo še več sto drugih trukov. SODNIK NE ODOBRAVA SMRTNIH /OBSODB Chicago, inf— Sodnik R. C. O'Connell 'je pretekli ponedeljek odbil zahtevo za novo sodno obravnavo 46 letni Mrs. Mary Bolton, ki je bila pred rrekaj tedni obsojena na smrt zaradi umora, ki ga je izvršila nad svojim možem. Istočasno je imel sodnik govor, v katerem je izrazil mnenje, da so smrtne obsodbe preostanek iz barbarizma in srednjega veka, češ, da pravica, življenje dati in življenje' vzeti, gre edino Bogu. Filozofija, da se more dolg človeški družbi plačati z mrzlim človeškim telesom, iz katerega je bilo vzeto, življenje, se je izkazala kot napačno, je povdaril, in pregovor • "življenje za življenje" je preostanek iz fevdalistične dobe. Kljub temu svojemu idealnemu mnenju je sodnik potrdil smrtno obsodbo, £eš. da se moramo ukloniti obstoječim državnim zakonom, in da priziv, oziroma pomilostitev je v rokah edino governerja. -o- SODNIK SE PRAVOČASNO UMAKNIL Chicago, 111. — Sodnik na tukajšnjem prometnem sodišču, John Gutknecht, je pred nekaj tedni odpotoval v Evropo na počitnice. Pri tem si je hotel ogledati tudi Španijo, a je ravno prav naletel. Ko je bil v Madridu, je izbruhnila revolucija, kar ga je pripravilo do takojšnjega odhoda. Posrečilo se mu je zapustiti deželo, še predno je zavladal v njej sedanji popolni nered, in pretekli ponedeljek se je vrnil domov. vornik tudi, da si je republikanska stranka dala samo svoj obraz olepšati, osebnost sama pa je ostala stara in je tudi pod kontrolo istih elementov kakor v prejšnjih časih. ZAHTEVA PO KOLONIJAH Poljska objavila,da mora imeti kolonije. Varšava, Poljska. — Doma, kakor tudi v inozemstvu je vzbudila veliko presenečenje objava, ki jo je v torek proglasilo poljsko zunanje mini-sterstvo. Proglaša se namreč, jda bo ob prihodnjem zasedanju Lig6 narodov vložila Poljska zahtevo, da dobi svoje kolonije. Iznenadena je zlasti Nemčija, kajti ne more si predstavljati, kaj Poljska jpravzaprav namerava s tem. |Da bi ji bile kolonije kar na jlepem vržene v naročje, je iz-iključeno; da bi si jih mogla s jsilo pridobiti, je enako nemo-igoče, ko si tega niti mogočna 'Nemčija ne upa. Možno je, da je ta zahteva le trik, da si z njim pribori Poljska kake druge koncesije v Evropi sami. -o- SOVJETI ZBIRAJO DENAR ZA ŠPANIJO . Moskva, Rusija. — Centralni odbor vseh delavskih unij v sovjetski Rusiji je pozval celokupno delavstvo, haj z denarnimi prispevki priskoči na pomoč španski vladi v njenem sedanjem boju proti fašističnim silam. V ponedeljek se je vršilo v tukajšnjem -mestu na Rdečem trgu javno (zborovanje, katerega se je Udeležilo okrog 120,000 oseb; Sprejela se je pri tem x'esolu-cija, v kateri se izraža "bratska solidarnost španskim ljudstvom v njega junaški borbi proti fašizmu." Neki go-Vornik je povdarjal, da stoje španski generali, ki so zanetili revolucijo, v zvezi z Hitlerjem. I --o- PRESTAL KAZEN ZA UMOR Boston, Mass. — V torek zjutraj po polnoči je storil konec na električnem stolu 27 letni Newell P. ' Sherman za zločinski umor, ki ga je pred letom dni izvršil nad svojo ženo. Da se Je iznebi, jo Ije iz čolna vrgel v vodo in | ženska, ki ni znala plavati, je |utonila. Storil je to, kakor se je izrazil, da bi se lahko poročil z neko drugo. --o- NASTOP SLOVITEGA VIJOLINISTA Chicago, 111. — Kogar veseli dobra godba, bo imel ta petek zvečer priliko slišati svetovno znanega vijolinista Rubinoffa igrati na njegove gosli, ki so vredne .$100,000. Umetnik bo nastopil na javnem koncertu v Grant parku. Vstopnina k tem večernim koncertom je brezplačna. —o- POLITIČNA KAMPANJA PRED DURMI ' Hyde Park, N. Y. — Na konferenci, ki jo je imel predsednik Roosevelt z voditelji demokratske stranke pretekli ponedeljek, se je ukrenilo, da se bo demokratska volilna kampanja pričela s polno paro že koncem tega, ali začetkom drugega tedna. požar uničil celi blok hiš Chicago, 111. — Blok med 16. in 17. cesto ter Peoria st. in Newberry ave. je danes popolno pogorišče. V ponedeljek zvečer je namreč ogenj uničil vsa poslopja, ki so bila po veliki večini lesena in so se zato vnela s tako naglico in gorela tako hitro, da je bilo vsako prizadevanje, omejiti požar, brezuspešno. Celi položaj je bil zelo sličen velikemu požaru, ki je uničil Chicago v letu 1871 in ki se je tudi v tej okolici pričel. Izbruhnil je ogenj v nekem hlevu in je v njem tudi poginilo število konj. KRIŽEM SVETA — Port Said, Egipt. — Kakor trdijo poročila, izvršujejo POSEGANJE . VJPANIJO /mešavanje tujih držav v špansko revolucijo tvori vojno nevarnost za celo Evropo. Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada se z mrzlično naglico trudi, da prepreči sploš- t* Jugoslavije. Strašna letalska katastrofa trimotornega potniškega letala, ki je peljalo potnike na Sušak, a je padlo na tla in se razbilo. Pilot in vsi potniki so mrtvi. — Razne druge vesti iz starega kraja. , Žrtve letalske nesreče Ljubljana, 15. julija.— Kakor blisk se je v zgodnjih jutranjih urah po mestu in po ni evropski spopad, ki utegne vaseh prostranega Ljubljan- izbruhniti vsled vmešavanja tujezemskih držav v sedanjo revolucijo v Španiji. Čimdalje skega polja raznesla skoraj neverjetna vest: nad takozva-nim Cerkvenim borštom pri bolj točna poročila trdijo, da spodni-i Hrušici, ob enem zad razne evropske države po-|njih obronkov golovškega šiljajo svojo pomoč španskim hribovja proti Zalogu se je upornikom, da bi tako poma- |aeroplan> ki vzdržuje redno gali fašizmu do zmage. Kakor |potniško zvez0 na progi Ljub_ je bilo že porocano, je tukaj- ,ijana_Sušak, zrušil na zemljo šnja vlada poslala drugim ve- 'in v svojih ruš.evinah pokopal lesflam koncem preteklega |gedem človeških življenj, pet tedna noto, naj pristanejo na 'potnikov ter pilota in radio- iA, . . _____, ' " - Inevtralnostni pakt, s'katerim fp1po.rflf:(,4-„ iAbesina pogoste napade na bi ge obvezale> da bodo držalc telegrafista. mesto Addis Ababo, ki e-a ima-1 , j « i i K V svoje roke proč od spanskih jo zasedenega Italijani. Itali- ( janske oblasti g0 izvršile smrtno obsodbo javno na mestni ulici nad škofom Pe-tros, obdolženim, da pomaga napadalcem. — Lwow, Poljska. — Pred množico kakih 10,000 oseb je jbil pretekli ponedeljek linčtn jiieki Jud, po imenu Jos. Lux, Iko se je v neki vasi obhajala jspominska slavnost ukrajinskih legijonarjev. Ubit je bil tudi neki Ukrajinec, ki je skc-šal Juda rešiti. — Rejkjavik, Islandija. — Iz Grinlandije se je v ponedeljek oglasila po radio tamkajšnja angleška geološka ekspedicija, ki je odpotbvala tja v aprilu 1935 in se od tedaj ni oglasila. Sedanje poročilo govori, da je zdi'avstveno stanje cele ekspedicije ugodno. homatij. Na to noto je Anglija odgovorila v torek in toplo pozdravila načrt. Nasprotno pa Rima š'e ni bilo nikakega Z majhno zamudo je letalo odletelo kakor vsaki dan proti Sušaku, s petimi potniki, pilotom in telegrafistom. Jutro je bilo nekoliko megleno, toda megla ni bila pregosta. Kakor pripovedujejo ljudje iz pod-glasu; in ravno Italija pa tvo- j&olovških vasi, so zaradi žari največjo nevarnost, kajti mude- s kate™ ^ aeroplan ugotovilo se je, da podpira (Odletel, še s posebno pozor-upornike z vojnimi aeroplani. ln^tjo opazovali njegovo pot Položaj je postal še bolj resen, z začudenjem ugotovili, da ko se je še Nemčija pričela da™s veliki trimotorni ptič miešavati v položaj in je po-< e*i za precejšnjo mero nižje iz slala dve bojni ladji ob &fri ško špansko ozemlje v Moro ko. Uporniki so prihod ladij z kot po navadi. Ljudi se je polotila težka >. upornim so pnnou —j skrb.yko so videli, kako je le-navdušenjem pozdravili, kar!tal°/a.lPye.l nalahno osvrknilo znači, da ju smatrajo za svojo j^ok oreh, ki stoj, pn Kosic- mestu omog |kovi hisi v Spod. Hrusici, ne- j kaj trenutkov za tem pa vrh Notranji položaj v Španiji I visoke češnje na bližnjem je ostal doslej neizpremenjen. Pogačarjevem posestvu. Nekateri vedo celo povedati, da je že takrat švignil majhen plamen iz avijona. Letalo je hite- je, odvetnik dr. Adolf Korče, rojen v Ljubljani 1. 1903, ki je dovršil gimnazijske študije v škofovskih zavodih v Št. Vidu, pravne pa na ljubljanski univerzi, pilot Mihajlo Ja-rošenko, star 44 let, po narodnosti Rus, ki je po zlomu carske Rusije ostal v Jugoslaviji, mehanik telegrafist Tomo Anušič rojen v Belišču pri Osjeku» ter dva Berlinčana znanstvenik dr. W. Horn in njegova tajnica Anny Burgla-cher. -o- Nevarna šala V nedeljo 12. julija se je 34 letni čevljar Anton Lešnik iz Podvrha pri Breslovčah ru-val pred hišo za šalo z nekim moškim. Med ruvanjem sta oba pasla. Lešnik je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je dva dni pozneje podlegel poškodbi. -o- Požar V okolici Vojnika je 13. julija zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Pavla Dobrotnika. Čudno je to, da je lansko leto 14. julija uničila strela staro gospodarsko poslopje, ki je stalo na istem Pač pa so se uporniki v torek pripravljali na novo ofenzivo, da zavzamejo Madrid. Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Jože Grmovšek, posestnik iz Dobrnič star 42 'Tet. — V Pijavi gorici je umrl Janez Crnagoj, občinski revež star UPORNIKI UREJAJO PO SVOJE jlo ta čas naravnost proti 57 let. — V Vel. Hribu, obči-jgričku, ki se vzpenja nad na Tuhinj, je umrl Andrej 'Cerkvenim borštom. Pilot je Dolinar, delavec star 36 let. V ljubljanski bolnici je umrl Albin Selič, star 46 let. napravil še nekaj spiralnih krogov, da bi dosegel višino, v kateri bi bilo mogoče pasi-rati obronke Golovca, tedaj pa se je letalo že z vso silo zaletelo v gozd, posnelo še ne- Nesreče Antonija Duh, 36 let stara dninarica iz Liboj je doma padla kaj vrhov in se nato med veli- na. motiko in se nevarno vsekala kim hruščem zrušilo na tla. na obraz. — Jožeta Vrtovška, ža-Kakor se da razbrati iz ruše- garja iz Preserja pri Braslovčah vin, ki so pokrile zemljo, je je zgrabila cirkularka za desno aeroplan zadel najprej z le- Po mestih, katere so zasedli, odstranjajo Španski uporniki vse napise, ki spominjajo na radikalni režim. Tako kaže gornja slika, ko neki rebel v mestu Pamplona, kjer je uporniški glavni stan, trga cestni napis Fermin Galanove ulice. Galan je bil pod bivšim kraljevskim režimom v letu 1930 ob-sojžn na smrt zaradi uporništva in od tedaj ga republikanci smatrajo za svojega junaka-mučenika. Vim, nato pa še z desnim krilom ob dvoje smrek. Drevesi sta mu krili posneli, z njima pa sta mu odpadla tudi oba stranska motorja, ki sta montirana vanje. Trup aeroplana se je kakor izstreljen nato zaletel v zemljo. Silovitost udarca najbolj živo ponazoruje dejstvo, da se je srednji motor zaril skoro meter globoko, kabina sama, ki je napravljena iz duraluminija, pa se je zvila v sama zverižene spirale. Še kakšni dve uri po padcu je po malem gorel bencinski tank. Žrtve te strašne nesreče so postali učiteljica Stana Kante-tova z Barja, rojena 1. 1901 v Šmarju na Goriškem, ki je hotela da poleti k svoji sestri V Dubrovnik, učiteljica Tilka Pivkova. ki je 13 let službo roko in mu razmesarila nekaj prstov. -o- Napaden Ko se je neke nedelje delavec Valentin Padežnik iz Stranic pri Celju vračal iz nekega vinotoča, so ga neznanci napadli s kamenjem in noži ter ga močno poškodovali po vsem telesu. •-o- Nenavaden mosterski izpit Prav nenavaden mojsterski izpit je pred kratkim napravila Mariborčanka Julka Šalamun in sicer za dežnikarico. To je prvi strokovni izpit te vrgte v Mariboru. Strela Med nevihto je udarila strela v kozolec mesarja in posestnika Janeza Paternostra v Zalogu in ga vpepelila. Posrečilo se je re- šiti samo nekaj ječmena, med-vala v Čatežu pri Veliki Loki tem ko je detelja in drugo kar ,na Dolenjskem doma iz Idri-jje bilo pod kozolcem zgorelo. KMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, (5. augusta 1936 in najstarejši slovenski list v Ameriki. u Ustanovljen trta HM, Ishaja vsak dan raz on n«delj, pone-leJikov in dnevov po prasnikifeh Izdaja in tiikai PD1NOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in opravah J849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina} ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Ca čelo leto Z» pol leta _ E* četrt leta Za Chiaago, Kanado ia Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta___1.75 Posamezna številka ______ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amert#c. Established 1»1. Issued daily, axcept Bnndaj. Monday and th* day after holiday«. Published byl EDINOST PUBLISHING jCO. Address of publication office J 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription] For one year__ For half a year ______ For three months _ _$5.00 _ 2.50 __ 1.50 Chicago, Canada nod Europe: For one year _________$6.00 For half a year ___________ 3.00 For three months _ 1-75 Single copy ____ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniitvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Hugo: Socialist, ki ni socialist - -_j^F; -„••<: lift"; Kdo je to? — Mr. Molek, urednik Pro svete in z Mr. Zaitzem, urednikom Proletarca idejni vodja našega ameriškega socializma. Da mi ne pade v besedo: Bil, a ni več, moram takoj pristaviti, da nas je zadnje dni iznenadil z novico, da je izstopil iz naše tukajšnje socialistične stranke in če prav razumemo iz socialistične stranke sploh. Pravi pa, da bo načelno še nadalje ostal socialist. To bi se po naše reklo, da se je sicer izločil iz socialističnega telesa, bolje razkrajajočega se trupla,, hoče pa, da ga še nadalje oživlja socialistična duša. Ta njegov beg iz'stranke, kateri je posvetil 30 let intenzivnega dela, nas prav tako preseneča, kot če kdo po 30 letih plačevanja asesmentov kaki podporni Jednoti hrbet obrne. Vsekako svinčeno težak korak, ki ga nihče ne napravi tjavendan. Če ga je on naredil radi prepričanja ki se je z drugim križalo, kakor pravi, rešpekt, kakršnokoli je že njegovo prepričanje. Kdor iz prepričanja in radi prepričanja žrtvuje kapital 30 letnega dela, ki ga je naložil v kako podjetje, v tem je še nekaj moža. Možatosti mu je bilo treba zanj tudi radi tega, ker si je bil gotovo svest, da njegovi nasprotniki ne bodo šli mimo tega njegovega koraka brez komentarja. Mi smo mu že dolga leta dopovedovali, a nikdar dopovedati, da za slovenski socializem, tak kot je; še ves v plenicah starokrajskega iz jega dni, v Ameriki ni bodočnosti, vsaj častne ne in je radi tega zanj škoda vsake žrtve, še bolj pa 30 žrtev polnih let, ki jih ima'on za seboj. Takega vsiljevati, zlasti mlajši ameriški generaciji, je isto, kot bi S. Ž. Z. Amerikankam hotela vsiliti starokraj-sko kmečko ruto in čižme. Zdaj je to sam spoznal in možato priznal. Le škoda, da ni že prej in svoje energije v kaj bolj plodonosnega osredotočil. A meglio ta rdi che mai. Bolje enkrat kot nikoli. A Mr. Molek, značajnost in doslednost sta sestri. Ce vam je značajnost narekovala ta vaš svinčeno težak korak, naj vam dosledna značajnost narekuje še drugega, ki mu mora iz istega vzroka slediti. Vi prav tako dobro veste kot mi, da je protiverski boj našega tukajšnjega socializma enako neamerikanski, kot njegovi ostali vzori in boji, ki jih ne morete spraviti v sklad s svojim prepričanjem, do katerega ste se tridesetletni vojski vendar le dokopali. Ce nam niste hoteli verjeti, verjemite vaši lastni ameriški generaciji, ki se je nedavno proti njemu dvignila. Ne trdimo, da bi ameriška tla ne bila godna za "rdeče rože". Pravimo le, da je vnukom strica Sama, ki so od mladega poleg druge svobode srkali tudi svobodo vere, protiverski boj, v katerega so naši socialisti postavili svoje kanone najtežjega kalibra, nekaj tujega, importiranega, kar odklanjajo. Vemo, da Vi kot urednik Prosvete niste docela odgovorni za vse, kar so v teku let razni janičarji a la Jontez nabruhali vanjo proti veri in cerkvi. Urednik, ki ni lastnik lista, bi večkrat kak dopis rajši v koš vrgel kot ga priobčil, pa mu je iz mnogih ozirov težko. Vemo pa tudi to, d;> ste v svojih uvodnikih sami često prav na debelo ž njimi zatrobili. Tu, pri tem ogabnem atavizmu slovenskega socializma, Mr. Molek Vas čaka drugi korak, ki ga morate napraviti iz starokrajskega rdečega janičaistva v tukajšnjo svobodo in medsebojno spoštovanje verskega prepričanja. Če bote imeli toliko dosledne znaeajnosti, potem se bo dalo z Vami še gentlemansko govoriti. Mi bomo čakali. BOLJŠI ČASI IN DRUGO IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Že dogo časa se nisem nič o-glasila v cenjenem listu Ameri-kanski Slovenec. V tem času sem doživela veliko žalosti, pa tudi nekaj veselja. Saj že pregovor pravi, da človek obrača, Bog pa obrne in kdor Boga ne zapusti, se mu vedno bolje godi. Sicer je res, da nisem ravno vedno v cerkvi, na Boga pa vedno trdno zaupam. Sem namreč precej oddaljena od cerkve. — V tem času, kar se nisem oglasila, sem izgubila svojo sestrično Pavlino Gor-šič, katera je bila zelo prijazna do mene. Ni dneva, da bi se je ne spomnila. Z delom gre tukaj še precej dobro. Po cestah se vidi, kako se bleščijo novi avtomobili, kar v času depresije ni bilo tako pogosto. Res, hudo je bilo za revne ljudi, toda ko slabo enkrat mine, se ga kmalu pozabi. — Kaj bi rekla? Saj človek samo enkrat živi, zakaj bi si včasih ne privoščil malo veselega življenja, če si ga le more privoščiti. — V tukajšnjih jeklarnah so tovarniški magnati dali delavcem vsakemu po en teden počitnic s plačo, katero navadno v enem tednu zasluži. Saj mi boste pritrdili, da so delavci bili počitnic v tej vročini veseli. Sicer pa moram tudi povedati, da smo tukaj v Colora- farmarji. — Mrs. Centa, le kmalu se zopet oglasi v listu. V nedeljo 26. julija smo imeli suprajz party za rojstni dan pri mojem sosedu Mr. Frank Boicu za Mrs. A. Pire, ki je dopolnila lepo starost 77 let. Pred enim letom je bila hudo zbolela, da smo vsi mislili, da bo zapustila ta svet. Sedaj je pa hvala Bogu, zopet še precej pri zdravju in mo< či. Kdor bi jo videl, bi ne verjel, da šteje že toliko let. Želim ji, da bi dočakala še dvakrat osem, ker so res lepe številke. — Suprajz party so ji napravile njene hčere, ki jo spoštujejo, da je veselje. Te so Mrs. A. Boic iz Pueble, Mrs. E. Blatnik in Mrs. Frances Grahek iz Kansas City. Na party so bili navzoči tudi njih možje, sinovi in hčere. — Ne morem pozaoiti takoimenova-nega "birth-day kejka", na katerem je gorelo 77 svečk. Kot zvezdice na nebu so se lesketale. Seveda, je bilo poleg tega na mizi še vse polno drugih dobrot, katerih smo se pridno posluževali. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem Amer. Slovenca. Mrs. Mary Starc dokazuje žalostni slučaj, ko pozdravljeni torej tem potom! ob 5. uri zjutraj na potu. želeč doIžnost klicala nazaj na delo, je treba bilo misliti na vrnitev. V teku dni smo se tako privadili eden drugemu, da nam je ločitev bila v resnici težka. Rojaki v Kanadi! Tem potom še enkrat prav lepa hvala za Vašo prijateljsko gostoljubnost. V lepem spominu mi bodo ostali veseli dnevi, katere sem preživel med vami. Če bo prilika zopet nanesla z veseljem pridem zopet med Vas. Ako pa Vas kedaj pot pripelje v Chicago, ije pozabite; da roka roko umije, vedno dobrodošli ! Pozdravljeni in Eog z Vami ! Na poti proti domu smo v Mi-chiganu obiskali farmo g. John Salaj-a in pa g. Anton Ivoshar; obe družini imate lepe farma in so se našega kratkega obiska razveselili. Tudi tem lepa hvala za gostoljubni sprejem. Dolgo pot smo sem in tje naredili brez vt Radi bi vedeli, kako se mi je godilo po svetu. Povedal vam bom, kolikor morem pač sedaj zbrati nekatOre svoje- spomine; a lahko ste prepričani, da bi vam govoril ne samo nekaj ur, temveč nekaj tednov. Srečen sem danes, da sem končal svoje tr-njevo pot in da sem varen, pa čeprav brez vsega. — Devetnajst let sem bil star, ko sem bil 15. aprila 1915 vpoklican v vojaško službo. Kot vojaški novinec sem bil- pri 17. inf. regimentu, pa kmalu sem bil prideljen 19. inf. regimenfu deželne brambe, s katerim sem šel v Galicijo, kjer sem bil pa že septembra meseca ujet. Pri mestu Galiču ob Dnje-stru smo tisti dan precej napre-" dovali, bil sem lahko ranjen v nogo, tako da se nisem mqgel hitro umakniti. Slišal sem koza-ke, mislil sem si, da so naši sa-nitejci, bila pa je ruska patro-la, ki me je prijela in odvedla. Nekaj dni sem se zdravil v bolnišnici, potem pa, ko sem mogel naprej, sem odšel z ujetniškim transportom do bližine Kijeva. Mislim, da se je kraj Udarnice, pa saj je ta kraj poznan mnogim vojnim ujetnikom. Pa le malo časa Sem smel ostati tu, spet so nas odpeljali do Harkova, kjer sem postal opekarski delavec, pa spet le za dva tedna. Življenje ni bilo takrat še slabo, zaslužek primeren, tudf ravnali so z nami še lepo. Meseca maja leta 1916. sem bil že v Sibiriji, kjer sem delal v tovarni. liko, da sem si kupil majhen voziček za sladoled in potem po mestu prodajal; vidite, tako od delavca do mlekarja, vrtnarja, kmeta in trgovca. Zaslužek je bil takrat še zelo dober, straho- pot, otroka puste v sne.au, zveri ali ptice mu preskrbe pogreb. V Tomsku je mogoče uporabljati za službo božjo samo malo cerkev; od drugih je cerkev Bogo-javljenja spremenjena v levarno za makarone, vse drugo so razrušene. Vse so bile uničene prav zadnja tri leta. Saj gre prepro- potem poslednja leta, in kar sem si prihranil, bilo je moje. Danes pa je to zelo slabo, plačajo le v procentih, ki niso ne za življenje ne za smrt. Tako sem mogel v tistih letih prehraniti svojo dru-žinico. Leta 1928. pa se je že poslabšal položaj. Hitel sem si pomagat, ter sem kakih 15 kilometrov od mesta vzel v najem od vaškega sovjeta (od občine) nekaj zemlje, ki naj bi zadostovala za preživljanje moje družine. BREZPRIZORNIKI. vlade nismo še tako čutili, kot J sto: nekdo predlaga, naj se ta in ta cerkev razruši, vprašanje se stavi na glasovanje, morda je nekaj glasov za, proti si nihče ne upa glasovati, ker bi ga stalo glavo in cerkev se razdere. Kamen in opeka se porabi'za u-lico. — Le nekaj jih viada, drugod pa vlada strašen mcik — in trpljenje. — Brezpravni ste. Lansko leto sem na poti domov stopil mimogrede na pivo v gostilno. Pa je pristopil nepoznan AMERIŠKI TRGOVSKI ATAŠE Slika predstavlja Alfred Luferja, ameriškega trgovskega atašeja v Madridu na Španskem. (Konec) Napoleona ni mogla streti, poslala ga je daleč na otok sv. Helene, da je mogla Evropa na dunajskem kongresu mirno sklepati o novem evropskem statutu. Litvinov pa je sam prišel med zmagovalce, sam prinesel na žrtvenik svoje bogove in jih sam pomagal zažigati. Prav za prav je takšna kapitulacija sramotna in je v diplomatski zgodovini redka. Naravno je, da je temu dejanju sledila od strani nemške diplomacije močna reakcija. Rusijo je treba izriniti iz Evrope. Reakcija je prišla prepozno. Rusije bi Nemčija nikoli ne bila smela v Evropo spustiti in jo ta-zikalije v Moskvi, po očetovi ko rekoč vreči v naročje evrop-smrti je prodal vse imetje za iskega zapada. Dne 26. januarja 25.000 rubljev in pod roko kupil potni list, ki mu ga je prodala sama policija. Prišel je do meje, 1935 sta sicer Nemčija in Polj ska presenetili Evropo z desetletnim premirjem in paktom, na-tam bil prijet in obsojen na 5 perjenim proti sovjetski Rusiji, let prisilnega dela, ki ga je kon- Sledilo je skupno nemško-poljsko čal malo pred mojim odhodom, agitacijsko potovanje po Balti-S tem potnim listom sva s hčer- ku, ki pa ni imelo zaželjenega ko odpotovala domo. Žena je'usPeha. Baltska zveza je ostala bolna ostala pri svojih Porodni- trdna. Majnika 1935 je Poljska kih. Do meje je šlo srečno, na poskusila pognati Romunijo pro- i«daj verjame, da posluša njegovo meji pa so bile spet težave. Odkritosrčno sem povedal vse, kako se mi je godilo in zakaj hočem domov. Ločili so hčer od mene, oba zadrževali 10 dni, končno pa me z naročilom, naj pri rijem in da so se politični pakti med Rusijo ter Francijo in Češkoslovaško spremenili še v vojaške konvencije predvojnega značaja. S tem je končan površni pregled tega zelo zanimivega odlomka sodobne diplomatske zgodovine. Tu čaka še prodornega duha velikega zgodovinarja, ki bo moral biti obenem umetnik, da naslika panoramsko sliko te dobe v kompoziciji in v barvah, ki odgovarja veličini snovi same. S tem seveda še dolgo ni rečeno, da je spreobrnitev, o kateri smo tukaj govorili, iskrena in notranje resnična. Verjetno ni in bodoči meseci bodo pokazali, da je tako. Toda če je diplomacija u-metnost skrivanja pravih misli, potem je bilo delo sovjetske kakor tudi evropske diplomacije mojstrovina. Še večja mojstrovina morda delo Evrope kot delo sovjetske Rusije. Evropa je gospodarske, socialne in politične težave revolucionarnega kolosa brez usmiljenja izkoristila, da mu je odbila rogove in ga tako razoroženega posadila v svojo sredo; ne morda zato, da mu se- ti Rusiji s tem, da bi obnovila filozofijo, ampak da mu prepu-1. 1926 sklenjeno protisovjetsko j sti proti hrani in plači težaška vojaško zvezo, Nemčija pa je po- dela pri obrambi evropskega mi-skušala razdvojiti in razkrojiti ru. Zgodovina se je torej hitro Malo zvezo. Bilo je vse zaman, j razvijala. V 18 letih je vzposta-ker prepozno. Dne 29. marca vila zopet staro razmerje med povedujem samo lene stvari o i1935 se nahaJa angleški minister Evropo in Rusijo in vrnila ru-Rusiji ali po domače, da naj la-iEden v Moskvi, od koder odnese :skemu ljudstvu nazaj njegove žem, spustili čez mejo. Konec je zadovoljve obljube glede zadrža-'stare funkcije. govor: "Sovjetska oblast'tega ne Iz časa, ko sem bil trgovec, šel. Takoj pa pristopi vas bodo morda zanimale neka- drug nepoznan PRVA REVOLUCIJA. . Nisem se še dobro privadil Išima, že je bilo treba v bližino mesta Timin, kjer sem doživel prvo revolucijo. Bil sem z enajstimi tovariši v službi pri bogatem kmetu kot rftlekar; prijazen in dober je bil z nami. Nekoč pa je zvečer prišla straža iz vasi, zasedla prostore, prepovedala gospodarju odstraniti se iz hiše. Gospodar je zvečer izpustil svojega velikega psa čuvaja, pred katerim se je straža umaknila v kuhinjo, kjer so kuhali za delavce, kjer pa je tudi bila konjska oprema. Ženi gospodarjevi, ki je bila že prej hudo bolna, je šlo to še bolj na živce, zato je sklenil tere podrobnosti. Cital sem prav te dni poročila, ki jih imate o Rusiji in moram reči, da so resnična (brošur^: Boijševiška mladina); — Brezprizorniki so otroci brez staršev in tudi brez oskrbe in vzgoje. Brivski vajenec je pristopil k meni, pa pride mimo tak fantič in udari vajenca po roki, da je ves drobiž zietel na tla in seveda ni ostalo vajencu ničesar, ker so hitro drugi pobrali. Prijel sem pobalina in peljal na policijo in tam sem zvedel, da nimam pravice vtikati se v take zadeve, obenem so mi zagrozili z ječo. Bezprizornik pa je odšel brez kazni--V isti hiši je stanovala revna vdova, ki je šla nekoč na trg, da si kupi najpotrebnejše, tam so jo obstopili bezprizorniki in kar mimogrede ji je nekdo vzel torbico z denarjem. Povedala je moji ženi in ta ji je svetovala, naj javi policiji; na poti pa je srečala vso tolpo, pograbila enega otroka za roko in ga vlekla s seboj na stražnico. Uradniki se zbero okoli te dvojice, pa vprašajo fantiča ali ima cigarete in res jih je začel deliti, Za ženo pa je bil samo odgovor, da se je zmotila, da so take stvari na oddelku 3 ne pa na 5, in da naj gre tja. Žena, ki je vede-lla, da bo tam isto, je na poti potegnila otroka za seboj in mu rekla: "Sedaj greš z menoj na dom in tam te bo že moj mož kaznoval." Tega se je fantič u-strašil in ji izročil denar. — Kajne, to so le malenkosti, a po- ,lo ponoči odpeljati v mesto. Po-'vedo mnogo. — Brezpravni ste slal je ujetnika-kočijaža, da pri nese opremo, a mu je straža ni dovolila vzeti. Gospodar je mo-i'al čakati do jutra; šele ko so Popisali vse njegovo imetje, je smel napreči in odpeljati ženo v mesto. Revolucionarji so si takoj razdelili imetje po žrebu, od-vedli živino, a ker niso imeli Prostorov, da bi jo pozaprli, dvo-^Šča itak niso zaprta, je živina nekaj časa divjala okoli, končno J,a se je sprt vrnila v domači l ' Tak() »i kazalo drugega, °t da so jo skupno oskrbovali. -aloBtno pa je bilo razdejanje v PosIopjiJi> Nam ujetnikom so in brez zaščite. — Znan vam je kolhoz; mnogo kmetov, ki niso hoteli stopiti v kolhoz je bilp zaprtih. V noči na prvi maj leta 1933. je takratna GPU umorila v ječi v Tomsku 134 ljudi, ki so prav upali, da jih prihodnji dan osvobodi. Celo noč je vozil avtomobil nesrečne žrtve. Veliki transporti kaznjencev gredo na Solojecke otoke. Pa je prišla taka etapa (tako se imenujejo ti transporti, ki morajo vso pot napraviti peš) skozi našo vas, v tisti noči jih je več pomrlo, zju-[stih 7600 rubljev ni bilo ničesar traj pa jih straža ni dovolila po- ,zapisanega. Na vprašanje, če se kopati, šele domačini varani sonorčuje oblast iz mene, je bilod- k meni m me vpraša, kaj sva govorila s tem (imenoval ga je po imenu), češ, da je zelo nevaren človek in se ga je treba bati, svetoval mi je, naj čimprej odidem doomv. Kmalu sem res odšel, le nekaj korakov od doma me obstopijo ti i je neznanci ter zahtevajo od mene vrhnjo obleko. Ker je nsem hotel dati, sem naenkrat začutil v hrbtu nož, zgrudil sem se, zdravil sem se več tednov v bolnišnici. Prišla je sicer komisija vprašat, povedal sem vso dogod-bo, pa krivcev ni prijela, ceš. da jih ne pozna, DAVKI. Omenil sem že, da sem si uredil kot najemnik malo posestvo blizu Tomska. Redil sem konje, kravo in v svoje posebno veselje gojil čebelice. Zato sem plačeval zakonito predpisanih 65 rubljev davka za zemljo, 32 rubljev za živino, dalje 52 kg medu in 3 kg voska. Čebeli'' sem imel 40 panjev amerikanskega sistema* Lansko leto avgusta meseca pa pride davčna fceijuiev za 1400 rubljev v denarju 125 kg medu, 5 kg voska in 60 kg mesa. Plačal sem, čeprav z veliko težavo. Dne 4. septembra pa pride davčni uradnik, 'popiše vse imetje, ki ga ceni na vrednost 4000 rubljev. Obenem pa ukaže, da ne smem ničesar prodati. V nekaj dneh dobim terjatev za 7672 rubljev davkom, ki se morajo plačati v 3 dnoh. Podobno se je zgodilo prijatelju, ki se je vračal z davkarije, kjer je poravnal davke za celo i no, pa ga je že na poti dohitel sluga z novo terjatvijo v trikratnem presežku. Seveda sem naiVuil pritožbo na krajevni sovjet, ker od tam ni bilo odgovora, n? okrajni (deželni) sovjet. Ker nisem dolgo časa dobil odgovora grem vprašat, kaj je, pa dobim odgovor, da je bilo vse imetje t. j. živina in čebele prodano'za davke leta 1935. za 860 rubjev. Prosil sem uradnika, naj pogleda v knjige za moje davke, pa za ti- bilo trpljenja. V Poljski so naju prijazno sprejeli. Sicer so mi pa nja Rusje na Daljnem vzhodu proti Japonski ter pomirljive in Filozofirali bodo Francozi, kupčevali bodo Angleži, a oba , , . . . ipozna!", ker sem še prosil po- clovek, ki me je ogovori češ ali ■ • a ' - J i „ , - d jjasnila, je odgovoril: 'Sem nov, se nisva ze videla. Rekpi sem da1 ,»» t>-i , t V , • , ne vem! Bl1 ser" tako ob vse, ga ne poznam. In kmalu e od- -i t j. -i • - v„, __ .. . J . najbolj težko pa mi je oilo za čebele. Bilo jih je nekaj mojih, nekaj pa kolhoznih. Že ieta 1929 me je namreč neki kmet prosil, da bi prezimil njegove čebele, a ker je kmalu stopil v kolhoz, so postale tudi čebele kolhozna last. Spomladi so vzeli panje iz moje j kleti, jeseni jih je pa kolhoz poslal na prezimovanje k meni, pa že manj, prihodnje leto se je spet število zmanjšalo; tretjo pomlad so jih pustili pa pri meni, da naj jih sam oskrbujem. Ko so mi pa vzeli lansko jesen moje, so kol-hozne dali drugam in pozimi so vse poginile. — Hitel sem si poiskat dela, da bi se mogel preživeti. A če je bila moja plača v Sovjetiji na meji pobrali ves (formacije o paktu med Rusijo in Laroda Francoze in Angleže pa denar (300 rubljev), vt.n,lar so'Francijo, ki je bil parahran že naju Poljaki oskrbeli z vsem, ko so zvedeli, odkod prihajava. Vožnjo sva imela plačano do Dunaja, od tu naprej pa je pomagal naš konzulat na Dunaju. Tako sva srečno pritolkla domov. "NI SREČNEJŠEGA ČLOVEKA . . ." Mnogo bi mogel še povedati, pa ne morem zbrati svojih misli. Če je še mnogo oiovencev ujetnikov v Rusiji? Se mnogo, pa jih človek tako lahko zgreši, nekaj jih poznam. Vsi pa imajo željo, čimprej domov. Meni je bilo prizanešeno z ječo, a mnogim ne; še več trpljenja t>o morali prestati. — Danes ni srečnejšega človeka v naši domovini dne 5. decembra 1934 in ratificiran v Parizu dne 18. marca 1936. Dne 16. majnika 1935 sledi na to pakt med Češkoslovaško bo ščitila s svojo večmilijonsko rdečo armado sovjetska Rusija. Takšna je bila slika Evrope 1. 1914. Takšna je zopet njena podoba 1. 1936. Samo renoviranje in sovjetsko Rusijo, ki odpira je stal0 ogromno človeških žrtev, Rusiji pot v Podonavje. Letošnje leto je prineslo krono tej zgradbi. Nemško oboroževanje, ki vedno bolj draži Francijo in Anglijo odnosno njune zaveznike v srednji Evropi, kot na primer Češkoslovaško, je povzročilo, da je bil Litvinov zelo ljub gospod pri pogrebnih sveča- ki so brezplodno padle, da postane Rusija zopet topovska hrana v obrambi zapadnih velesil, kot je bila. Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am, pred nekaj leti 200 rubljev, sem ;kot sem jaz in moja hčerka. Če- sedaj prejemal na mesec 90 rubljev, nekateri so prejemali več, marsikateri še manj kot jaz. In kaj tudi pomaga, če stane hleb kruha 3 do 4 rublje, 1 kg mesa 10 do 15 rubljev itd. BORBA ZA POTNI LiST. Čeprav sem že dolgo imel željo, da se vrnem domov, so me te razmere prisilile do tega. Dobil sem dokumente, ki sem jih poslal na naš konzulat v Varšavo, ki mi je izstavil potni list. Pošljem ga na krajevni sovjet; od tu pa, kakor da bi se zgubil. Čakam do aprila, pa ni bilo nič, grem k načelniku okrajnega sovjeta, ki pa je bil že premeščen. Novi načelnik je izjavil, da ničesar ne ve za to. Prosim ga, naj bi posredoval, pa je bil odgovor: "Delajte prošnjo sami." Ko jo sestavim, grem spet prosit za naslov, kam naj pošljem, pa mi odvrne, da naj popišem, katere dokumente sem priložil potnemu listu, potem pa bo sam oddal prošnjo. Prošnja je bila v'nekaj dnevih oddana, pa sen spet zaman čakal odgovora. Koncem aprila telegrafično vprašam za dokumente in potni list. Dne 3. maja dobim vrnjen potni list z nalogom, da moram kmalu odpotovati. Za opravičilo pa je zapisal okrajni sovjet,' da je ' dobil dokumente šele 4. aprila. Kje so bile listine skoraj h nK-secev, ne vem.. Če se ni morda tako zgodilo, kot mi je pravil tovariš, ki je bil na prisilnem dcn; v tovarni, Bil je sin tovarnarja za mu- prav nimam imetja, pa imam zdrave roke in pogum za delo. Upam, da bom mogel preživeti sebe in Nino. Skušal si bom kmalu pridobiti nekaj čebelic in če mi je šlo po sreči v mizk.m sibirskem Tomsku, upam, da mi bo šlo tudi tu. Da bi kdaj mislil na povratek? Ne, nikdar več. Saj mi je hčerka rekla: "Če me pri-vežeš in vlečeš s seboj na?aj, bi se ti iztrgala in tu ostal«*." nostih za angleškim kraljem Ju-'Slovenec!" HRVATSKI MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, ■ zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatiranc platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatiranc platnice, zlata obreza....$1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cerraak Road, Chicago, Illinois Sedanje in bodoče gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žene, SESTRE M. FELICITE KALIN ŠE K "SLOVENSKA' KUHARICA" Obsega 728 strani, 34 barvanih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, v celo platno. CENAI $5.00 vezava Vsa stara m najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej monumentalni knjigi. Občudo-m^M rrazdelitev ^ PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVO- 7-. /N U °osApodmia Pa se P?u2i tudi O važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospo- dinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, KAR JIH IMAMO SLOVENCI! Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois f BITMI « AMfiRIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 6. augusta 1936 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. »»»»»»»»»♦»»i 1. Visoka stoječa ura v pisalni sobi Romane je pela kakor zvon po tihem prostoru. Romana Severjeva je vzdignila za hipec glavo iznad računskih knjig, v katere je bila napisala dolge vrste številk, ter pogledala z resnimi očmi na uro. "Dora me bo spet oštevala," je rekla sama pri sebi. In ko je nekdo v tem trenot-ku tiho odprl vrata, se je nasmehnila in ozrla. Na pragu sobe je stala stara ženska v1 belem predpasniku povrhu sive volnene obleke. Na osivelih laseh je imela belo čepico, ki jo je označevala, da je služkinja. "Gospodična Romana!" je vzkliknila s karajočim glasom. "Kaj bi rada, dobra Dora?" je vprašala Romana smehljaje. Dora se je približala, ogibaje se težkih, usnjatih stolov. "Oh, dete božje, mari se še vedno ne mislite od-počiti? Devet je ura, vi pa še niti niste večerjali", je dejala z glasom, polnim nežne skrbi, hkrati pa tudi očitala. Romana je globoko zasopla. "Saj sem vedela, da bo moja stroga Dora spet huda name," se je nasmehnila znova. Dora je vzdignila roke. "Huda? Jo j, Bog ne daj! Ta posel opravijo v vaši hiši drugi ljudje, ki nimajo prav nikake pravice do njega. Ne, huda nočem biti. Takisto pa tudi ne morem gledati mirno, kako se ubijate, ne da bi le malce pomislili nase. Kar srce me boli. Da, da, in še prav zares." Romana jo je prijela za roko. "I, kaj naj hočem, gospodična Romana! Tamle, na oni strani, v sobah milostive gospe, se Imajo spet dobro, da je kaj. To vam je šmentano vriskanje, in šampanjke pokajo kar za stavo. Vi pa sedite tukaj sama in zapuščena, ves božji dan se ubijate po tvornici, zvečer se mudite z računskimi knjigami in pozabljate pri tem na vse — še na jed!" Po Romaninem obličju je zletela senca, ko je Dora omenila, kako da je "tam". Gotovo je bila pri mačehi spet ena "tistih "prelestnih" domačih veselic, za katere se je navduševal ves zabaveželjni svet, ker so se imeli — da govorimo z Dorinimi besedami — zmerom "dobro, da je bilo kaj". Romana je vedela, koliko(denarja stane takšna slovesnost. Vse vsote je imela natanko vknjižene in plačala je bila že mar-sikak visok račun, dasi je neprestano opo-ninjala k varčnosti. Mačeha je gojila pač globoko mržnjo do vsakaterega "stiskanja" in se je upirala Romaninim opominom, kakor je vedela in znala. Niti v letu žalovanja za rajnkim očetom ni bila opustila svojih sprejemnih dni. "Baš v tem brezupnem času je potreba, da vidim katerikrat svoje prijatelje okrog sebe in se med njimi nekoliko razvedrim," je dejala večkrat. In tako temni dnevi so dobivali čedalje izrazitejši značaj velikih veselic, kakršne 30 bile seveda Sibili Severjevi pogodu. Kot prejšnjo leto, se je vrstila prireditev tudi to pot in izgovor je imela vdova vedno za • take slučaje. Tudi nocoj je bilo povabljenih veliko gostov. Romana je vzdihnila tiho, kakor sama pri sebi. Glej, da mi prineseš semkaj čašo čaja in malo prigrizka, Dora; polno dela imam še tukaj, je dejala služkinji. "Počakaj še, kolikokrat vas človek vpraša! Potem se pač ne boste mogli udeležiti veselice, gospodična Romana. Preden se napravite, bo ura gotovo že deset." Romana je skomignila z rameni. "Saj veš, Dora, da mi ni nič do tega. Včasi stopim tja za kako urico, da mi ne morejo baš očit-ati zlega namena. In nocoj imam posebno mnogo dela. Jutri je zadnjega v mesecu, Dora; na vse zgodaj imava s Ho-jarjem važen posvet." Dora je žalostno pokimala. "Da, da — saj vem, zadnjega je neumen dan, vselej grd dan za vas. Takrat niste nikoli veseli." Romani so se zasvetile oči. "Pač, Dora, jutrišnjega zadnjega bom vesela." "Eh — vi pa veseli! Tega že ne pomnim mnogo let — odkar je prišla milostiva v hišo. Kar greh je in prava sramota, da morate ugonabljati svoje mlado življenje pri tehle knjigah in zunaj v tvornici, do-čim živi milostiva z gospodično Beatriko in mladim gospodom tako, kakor bi bil vsak dan praznik. Nič prav ni storil vaš rajnki gospod oče, da vam je naprtil to breme." Romana jo je pogledala strogo in resno ter vzdignila roko. "Tiho, Dora — nobene besede o mojem očetu, ako nočeš, da ti zamerim! In tudi o moji mačehi ne govori. Vem, da misliš dobro; sama ljubezen do mene ti narekuje trde besede — toda jaz jih nočem slišati!" Dora je vzkliknila globoko in glasno. "Nu da — saj molčim; ako govorite vi takole, moram pač tiho gledati, kako se žrtvujete za — ne, ne — kar tiho bom rajši. Ze to je. Bodi mu večni spomin! Čez dve minuti se je vrnila s plošno, na kateri je bil okusno razložen mrzel prigrizek s čajem. Vabljivo je postavila pred Romano. "Nu, Dora — še vedno užaljena?" je vprašala ta smehljaje. Dora je zmajala z glavo. "Saj veste, da na vas ne morem biti huda — samo žolč mi uide včasi — i, nu, tako — ne, rajši ne rečem nad kom. Tako, in zdaj jejte. Pa čaja mi ne pozabite ! Tako, to vas ne zamudi. Glejte samo, da se ne zasedite še delj. Nekoliko mladostnega veselja vam je res potreba, drugače se mi skisate prav z vsem!'' 2. Romana je delala dalje. Pol desetih je bilo že preč, ko je globoko zasopla in zadovoljno zaprla knjigo — svojo tajno knjigo, ki jo je imela vedno tu doma, zaklenjeno- v miznici. "Še eno takšno lelo," je dejala tiho sama pri sebi "in Severjeva tvrdka bo spet, kar je bila." Nato je vstala ter se ozrla v sliko naravne velikosti, ki je visela nad njeno pisalno mizo. Predstavljala je moža na pragu petdesetih let, z ozkim, duhovitim obličjem in temnimi, dobrotnimi očmi, ki so se nehote spominjale Romane. "Ali si zadovoljen, očka?" je vprašala tiho. (Dalje) Napačna j e misel če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ............................................... 65c KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c KRIŽEM PO JUTROVEM", Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ......!................................. 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 ,str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MIMO CILJEV, M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseji. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. —. Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00 MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ........................................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192 strani ................................$1.00 MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1.00 MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv ............................................ 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič* Amerika, ali povsod dobro, dpma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26; snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Goreniska povest........ 30c 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................................ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrška drama............ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine *............................................ 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso- košolca ............................................ 30c povesti. Andrejčkov Joie............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c 59. snopič: Več kratkih, zanimivih NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ..........................................$1.50 NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .......................... 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH. F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ............................................ 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ........................................$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo-nirjev .............................................— 30c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja— 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja.............;........................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .......:.......................... 40c OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 z 183 strani ....................................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ..........;..... 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. . Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OTROKA KAPITANA GRAN- TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem ................................$2.00 OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ....................$1.25 OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ....................$1.00 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu- čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kru-i(\> preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 stf\ Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c, POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 PISANO POLJE J. M. Trunk Med nami. Omenil sem že, da je g. Frank Kerže nekaj zapisal o Politika v Ameriki in Slovenci." Meritorično odgovarja razmeram, kakršne so se v teku časa med nami razvile. Pripomnil sem tudi nekaj glede psihologičnega razpoloženja pri večini do novih razmer in raznih strmljenj. Kdor hoče umeti ves razvoj, mora to upoštevati, dalje mora poznati resnico, kakršna je, ker le tako bo pravilno gleda! tudi v prihodnjost; saj tako kmaju še ne bomo izginili kot Slovenci iz površja. Po mojem nikoli ni šlo med Slovenci v Ameriki za kako stranko, politično stranko v pravem pomenu j besede, pač pa izraz "stranka" označuje naziranja o svetu in življenju, in le posredno potoni tega naziranja se dotakne nekako tudi gospodarskega programa, 'ker ta vedno sloni pri izpeljavi na naziranju, saj je pogo-stoma program eden In isti, ko gre, recimo, za kak dober socialen program. Kolikor je bilo raznih borb in jih je še in jih bo, se vse te boi'be sučejo boli okoli naziranja. O liberalni stranki meni g. Kerže: "Medtem ko je katoliška stranka vodila ljudi z gotovim prepričanjem, ni bila svobodomiselna nikoli enotna ali edina. Njen začetek je bil velik, njeni prvi boji ostri — potem se je pa vse nekam izgubilo." Pravilno omeni "prepričanje." Dalje bo pravilno juzrok v nastopu socialistične stranke. Ker neki liberalizem zdaj ne pomeni med nami do-jsti, pač pa tem več socializem, zato je vrlo zanimivo, kako g. Kerže sodi o socialistični ■stranki. Piše: Tdeje te stranke so zanesli [v Ameriko naši strokovni de-llavci in ustanovili so svoj list Proletarec, kateri izhaja še Pojav socijalizma med nami v Ameriki je imel velik pomen. Medtem ko ni imela svobodomiselna stranka nobenega jasnega programa, je so-cijalizem začrtal ostre meje, kakor jih je imela katoliška stranka. Ker je imela socialist. stranka močan gospodarski program, je naravno, da jo je s simpatijo vzprejel slovenski delavec. Ce me zdalje vprašate, kako je to, da se v vseh letih svojega življenja ni mogla dosti opomoči, vam bom odgovoril, da ni stranka kriva niti njen program, pač pa — naš materijah Po veliki večini so vsi naši ljudje z dežele, kmet-ski sinovi, do katerih socijali-zem ni mogel nikdar priti. So-cijalizem je namreč v svojem bistvu vprašanje delovnega ljudstva in ne vprašanje dežele. Tudi če so danes naši ljudje v fabriki in rudnikih, jih ni .mogoče popolnoma pridobiti za socijalizem, ker se jim ta misel preveč kreše z ono, katero so prinesli Sabo." Organizacija je ostala maihna jfn ne verjamem, da je imela kdaj sploh en procent vsee-a našeera naroda med svojimi člani. Kljub temu pa je imela velika in močno besedo v naši javnosti. (Konec prih.) 1 -o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpisuje očala DR, JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9 zjutrti do 8:30 zvečer Jacob Gerend Furniture Co. 704-70G North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ptfnoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v bft-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd.s Chicago, III. raivi