Dopisi in novice. — Iz Ljtibljane. Sreberna poroka Nju Veličanstev. C. k. gimnazija je praznovala to slavnost 24. p. m. v četertek dopoldne v dvorani na staiem strelišču; a protestantovska šola tudi tega dne v svoji šoli. C. k. realka je imela slovesno sv. mašo, posebne šolske svečanosti ni bilo. V četertek večer je bil v gledališču velik koncert, pri katerem je delovalo c. k. m. in ž. učiteljišče. Polovica čistega dohodka pripade podpornemu zavodu obeh učiteljišč. — C. k. gimnazija v Riiriolfovem je posebno lepo praznovala cesarski rodbinski praznik nže 23. p. m. ob 4. popoldne. Verstilo se je petje in deklamovanje. K sklepu je dobil vsak povabljeni gost kak spomin; 27 vevnib a vrednih učencev nekaj obleke, drugi dan je bila slovesna velika maša v frančiškanski cerkvi. — Iz Želczilikov nam piše »Rodoljub Podratitovski«, da so tatn »slavni god« poroke cara prav slovesno obhajali. Šola je razvila perva v sredo 23. aprila dve veliki cesarski in enako veliko narodnn zastavo. Zvečer je bil ves terg razsvitljen, odlikovala pa se je posebno šola, vzlasti pa še ona dva srednja okna v T. nadstropju, kjer ste bili obešeni sliki Njiju Veličanstev v širocili zlatih okvirili. V sterinem Snegovniku gori na severni strani nad Železnikom so bili napvavili bolj odiaščeni šolarji iz prostega nagiba velik kres. Ob 9. uri je bila slovesna velika maSa, mladina se je ustavila krog velikega oltarja, ob sklepu pa so glasno s pevci na koru zapeli cesarsko pesem. Po sv. maSi je šla mladina zopet v šolo, kjer se ji razlaga zgodba pradeda slavne liišo Habsburg in kako da se blagoslov Božji razliva na vnuke in pravnuke. — Mladina so potem v pobožni molitvi zahvali Bogu za vse milosti, ki jih je Bog skazoval Nju Veličanstvoma. Otroci se obdarujcjo s pisnimi sešitki in odpevši cesarsko pesem se razidejo. Popoldan ob 2. uri snidila se je mladina zopet v šolski dvorani, ter paroma podala se na romanje k eno uro odtod oddaljeni cerkvi Marije Device v Suži, ki stoji ravno na meji tukajšne in Zaliloške župnije. Nekateri dečki bili so lično po vojaški opravljeni, imeli so s saboj trombo, ter dvoje papeževih, dvoje cesarskih in dvoje narodnih velikib zastav po prislovici narodni: »Vse za vero, cesarja in domovino«. Prišedši v Sušo šli so otroci najpred v cerkev, kjer so peli Marijne litanije. Potem so šli na prosto, in bili obdarovani tain z belim kruhom. Zatim so šli še enkrat v cerkev nazaj, flavdušeno odpeli cesarsko pesem, in opravili še enkrat kratko molitev za presvitla cesarska Jubilanta. K sklepu so bili pred cerkevjo pridniši učenci in učenke obdarovani s knjižico: »Cesar Franc Jožef I.«, kar jim je podaril naš krajni šolski svet. Paroma se jo potem mladina zopet poveraila nazaj piot doinu, mcd potjo prcpevala patriotične, pa tudi svete pesme, vmos pak so odmevali slavo-klici na presvitlega cesarja in cesarica. Kakor pri odhodu, tako je bila tudi pri vernitvi pozdravljana mladina v Spodnjih in Zgornjih Železnikih z gromovitim strelom. Nazaj priSedša šla je vesela truma zopet v šolo, kjer je še enkrat z vskupno molitevjo in odpeto cesarsko himno vošila časni in večni blagor Njunima VeliCanstvoma. Vsemogočni Vladar nad zvezdami pak naj vsem tem vošilom blagovoli podeliti Svoj nebeški blagoslov! Fiat! — Iz Šent-Jerneja na Dolenjskera nam piše nadučitelj med drugim tole: Za slovesnost 24. aprila so začeli pri nas pripravljati uže 23. aprila nekaj javno, še več pa na tiliem .... V šoli so otroci vili vence ter prav okusno okinčali podobe Njiju Veličanstev. Iz okenj so vihrale zastave; zvečer, ko se je zmračilo, je bilo šolsko poslopje in vsa vas lepo razsvitljena. Ljudstvo je pozno v noč prepevalo pesmi v to svečanost složene, na občinskem zemljišču je kres gorel. — Svečanost drugega dne je naznanjal zvonenje iz cerkvenega stolpa in pok možnarjev. Pri slovesni sv. maši je bila navzočna vsa šolska mladina, in učenci so peli združeni s cerkvenimi pevci mašne in druge primerne pesmi. Po zahvalni pesmi je šla mladina zopet v šolo, tam jim je razložil nadučitelj slovesnost sedanjega dne. H sklepu so učenci zapeli cesarske pesmi, pervi in zadnji odstavek prav navdušeno. Tako je minula svečanost 24. aprila. Pos8bno mnogoversten program je imela IVrazredna šola v Ribnici. Pervi je govoril učenec IV. razreda Leopold Raktelj; priserčno in ginljivo je otroškemu razumu primerno razkladal pomen današnjega praznika, in v kratkili potezah naslikal trudapolno življenje vladarja, in nevarnosti, katerim je bolj od navadnega človeka razpostavljen. Nasledovale so potem deklamacije: a) Rudolf, grof Habsburški, 6) bratovska ljubezen, e) cesar Maks na Martinovi steni — slednjič 4 pesmi. — Deklice so imele drugi krajši ogovor, nato za deklamovanje zgodbe: a) Marija Terezija v kadetni šoli. b) Ljubezen do domovine. c) Lep zgled cesarja Franca, potem še 4 pesmi. Občinstvu je ta veselica močno dopadala. Pristavek. (Nam je žal, da prostor ne dopušča, natisniti vsega nagovora, kakor smo ga prejeli, a take svečanosti naj se z važnejšimi točkami vred \pišejo v šolsko kroniko.) Šole so praznovale ta dan sploh s slovesno sv. mašo s petjem, z deklamovanjem, po nekodi so jim delili v spomin knjižice v ta namen pisane, drugod so pa otroke gostili, kakor koli so že mislili z otroki bolj pomenljivo praznovati to svečanost. — Ali je bolje o takih prilikah obdarovati šolsko mladiDO s knjižnicami, pisalnim orodjem, ali je bolje peljati jih kam, da jedo in pijejo? . . na to naj si vsak sam odgovarja!! — Iz seje C. k. dež. Šl. SVeta 5. aprila. Po predlaganju kranjskega deželnega odbora so bili stalno umeščeni trije ljudski učitelji. Iz službe je bil izpuščen ljudski učitelj zarad besedi, ki njegovo lojalnost v slabem svitu kažejo. Nasvet c. k. okraj. šl. sveta, naj se prestavi ljudski učitelj iz svojega mesta v drug šolski okraj, se ima izveršiti. Po poročilu ravnateljstva na c. k. možkem in ženskem učiteljišču se podele deržavne štipendije, gojencem na teh zavodih. — Od Ormuža, 1. maja t. 1. imelo je ormuž. okr. učiteljsko društvo svojo mesečno zborovanje v Ormuži. Zbora se je udeležilo zopet tako pičlo število udov, da bode treba zares premišljevati, ali se še društvo obderži, ali ne? Žalostno je viditi, kako malo sc učiteljstvo za društvo briga, kako hodi po tiam neznanili potih, misleč, saj nam tega nij treba, to nam prinaSa le stroške, drugega pa celo nio. Dobro, ne zavidamo vam, ako se svoje sreče diugej iščete, a vaši nazori o tem niso naši. Pri tem zboru je govoril in praktično razpravljal Kovačič berilno vajo i pesem: Grof Habsbuvški iz »Drag. berila« v precej obširnem govoru. Govornik meni, da se ta pesem otrokom razlaga, ako učitelj prvo kitico izvrstno naprej bere, za njiin nekateri v branju bolj urni, in potem nerazumljive besede mzlaga. Tako naj postopa od kitice do kitice in nazadnje naj se je učenci na piunet nauče. Pri razlaganju je tieba, da se pozve iz posainezne kitice zrno zapopadka, kar se na tablo zapiše. Tako dobe učenci celo pesem v prozi in jo primerjajo sprvoj. Ker so bili pričujoči z obravnanjem te beiilne vaje zadovoljni, se je njiliova miscl v bistvenih delih z govoniikovo strinjala, in daljni razgovor u tem predmetu je izostal. Ker je štajarsko učiteljstvo dobilo za vsak praznik v tednu nov šolski dan, nainreč na vee razrednicah eetertek, i nekateii učitelji raji po drugih raznih bpravih, kakor k zboiovanju ido, so pričujoči odldčili, mesečno zborovanje meseca junija opustiti i še le 3. julija svojo srečo poskusiti. Želeti bi bilo, da bi se takrat učitelji v obilnern številu zbrali, zlasti tisti, katerih že letos nijsmo vidili. Na noge tedaj, zaspanost na stran; saj imamo vsi tiste dolžnosti i pravice, tisti nanien i poklic. Le z edinjenimi močmi se da kaj doseči. — Slovensko učiteljsko društvo. Odborova seja 1. maja. — Tajnik poroča o knjigi »Pranc Jožef«. Pervi natis je bil 2000, a hitro se je razprodal, vzlasti iz Št.ajarskega so okrajni šolski sveti naročevali kar po 200 bukvic, drugi natis je ludi i-avno toliki. — Društvo nima sicer koristi od tega, saj je tudi ni iskalo, a tudi materielno zgube ne, kei- se ves posel opravlja brezplačno. Vseh troškov je bilo 330 gl. 81 kr., a prihodkov 332 gl. 92 kr., tedaj ostaja 2 gl. 11 kr., poglavitna stvar, za kar je šlo, je društvo doseglo, šole so imele berila za to izvanredno priliko, ob kateri je vsako domoljubno serce radovalo. — Dolga niniamo, a dobiti imamo pa še 30 gl. in na razpolaganje imamo še kakih 400 bukvic. — Knjiga »Franc Jožof« je sestavljena tako, da je tudi sedaj, ko je slavnost minula, v mnogem oziru rabljiva, kajti čitatelj najde tu ob kratkem v točki 12. vse, kar se godilo pod vlado »Franca Jožefa« in pod točko 13. »cesar in deržava«, je s kratlcinii čertami narisana deržavna uprava. Knjiga so tudi sedaj šo zmirom po malem prodaja. — Odbor priserčno zahvalo izreka »li rvatskemu pedagogijskemu društ vu«, katero je blage volje in urno postreglo nam s slikami Nju Veličanstev, kar na Dunaji niso lioteli storiti. — II. točka je bila: Društvena delavnost. Tajnik poroča: »Podučnega berila« za mladost je tiskanega 4 pole v 16°, nokaj je prav dobrega vmes, to naj se odbere, drugo izpusti. Preobladalo je drugo mnenje: Kar je vže tiskanega, naj se s malim. dopolni, a potem nadaljuje s 2. snopičem. Priliodnja odborova seja bode 5. junija, kakor navadno, h kateri vljudno vabirao tovariše. — Okrajna učiteljska skupščina za Karnnik bode letos 6. avgusta v Mengšu. Na dnevnem redu bode: Gospodinstvo v Ijudski šoli (gdč. Leop. Rozman); knj ižnica (bukvarnica) za mladino, nje primerna raba (g. France Zore) in zgodovina domovine in naj važniše točke, ki se imajo rabiti pri poučevanji. »L. Sclilztg.« — Lčiteljska spraševanja so bila pismena 28.—30. aprila, do 3. maja ustmeno, 3. in 5. pa so bile praktične vaje. Od spraševancev za ljudske šole jih je prišlo 19, izstopil je 1 za ljudske šole, 1 za meščanske šole. Spričal je bilo danih tedaj ravno 20. Za ljudske šole 3 spričala se št. IT.; 11 št. III.; 4 št. IV.; za meščanske šole 1 so št. I. in 1 sg št. II. Dvoje spričal za lj. šolo je bilo le za nemške, a 1 le za slovenske Sole, vsa druga pa za nemški in slnv. poučni jezik. »L. Schlztg.« — Moder obrat liazaj. Minister bogočastja in uka je razposlal 29. aprila šolskim oblastnijam in žolam ta-le razglas. Večkrat se je vprašalo pri ministerstvu, bi li ne bilo primerno, da bi se ob sklepu leta na ljudskih šolah durila dajala? Na to vpiašanje se ima ozir jemati pri reviziji šolskega in učnega reda. Dotične sedaj veljavne postave ne prepovedujejo, da bi se dajale primerne knjige pridnim in nravnim učencem na ljudskih in meščanskih šolah ob izpustu, na konci leta, ali pri drugih šolskih svečanostih, ako so pomočki v to. Ako se to več učencem daje, tako, da so izključeni le zanikami, tudi ne bode teh pedagogičnib napačnosti, zarad katerih so bila odpravljena koneclctna darila. Ako se knjige primerno izbero, bode se vsled tega vzvišalo domorodno čuvstvo, razširil se bode vednostni krog, serce blažilo in čuvstvo za lepo in blago izobraževalo. Pri izberi bukev ima veljati ukaz 12. julija 1875, ki se tiče šolarskih bukvamic. — Za kerščansko Šolo se je unel hud boj na Francoskem. Katoliki, katere škofje vodijo, se zbirajo in pripravljajo peticiji zoper namerovano šolske postave, ki hočejo vse šole vzeti cerkvi in duhovnim redovom iz rok. — Ne pomaga, da so šole, katere vodijo redovniki — šolski bratje in sestre — ceneje, da se mladina v njih več nauči, kakor v deržavnib šolah, da stariši raje pošiljajo otroke v šole, kjer podučujejo redovniki kakor tje, kjer podučuje svetno učiteljstvo, to rse ne pomaga nič, marveč Sole se morajo takim iz rok vzeti, ker so preveč — kerščanske. — VII. vesoljni zbor avstrijskih učiteljev bode letos o binkoštnih praznikih na Uunaji. Kdor hoče kako razpravo poslati, naj to stori do 15. t. m. in naj pove, ali misli o tem tudi poročati. — Hrvatska slovnica za Slovence, spisal g. Franjo Marn, profesor gimnazijski v Zagrebu, založila »Matica Slovenska« v Ljnbljani, ponatisnjena v Zagrebu 1. 1879 v 8° str. 168. — Slovnica sega do str. 112. Berilo od str. 113 do 138 je nekaj v latinici nekaj v cirilici. Slovarček str. 139 do 168 se prav dobro prilega knjigi in z njegovo pomočjo prebira vsak Slovonec in tudi umeva lirvatsko-srbski jezik. — »Slov. Matica« izdaje to knjigo le s podporo na svitlo, ne pa za vse družnike. Prodaja se ta knjiga v »Matici« in pri knjigarjih po 60 soldov. — Knjiga je posvečena predsedniku »Matice Slovenske« dr. Janezu Bleiweisu o priliki njegovega 701etnega godovanja. Ima tedaj tudi nekak zgodovinski pomen. Sedaj, ko za marsikoga nastaja živa potreba seznaniti se z hrvatskosrbskim narečjem, je knjiga kakor navlašč zagledala beli dan. Hrvatje so liara tako blizo po rodu in jeziku, da se skoro Slovenec ne bode smel izobraženim prištevati, ako ne bode razumel hrvaščine. In koliko lože je sedaj to, kakor je bilo nekdaj, sedaj, ko se po šolah kolikor toliko podučuje v slovenščini, vse drugače je bilo pred 1. 1848, ko smo se iz šole izstopivši še le slovenski brati učili. — Tudi kar se šolstva tiče, se mi mnogo lahko od Hrvatov naučiino. Hrvatje imajo dvoje šolskih listov, katero verlo podpirajo — a kako je s tem med Slovenci! — Recimo, da je prost narod med Slovenci bolj izobražen, kakor med Hrvati, a v Solstvu so nam spredaj. Njih jezik je vpeljan v niže, srednje in više šole, vse znanstvene knjige imajo v maternem jeziku, narod in vlada dela z združenimi močmi za povzdigo domače literature in narodnega šolstva, a pri nas pa od 48. leta gremo jedno stopinjo naprej, dve nazaj. Slovenski se učimo le zato, ker se slovenščine oguiti ne moremo, tedaj nam tudi ni mar, da bi se v tem jeziku likali in izobraževali, tujščino silimo tudi kje, kjer je prav nič ni treba, ali kjer je le na kvar pravi izomiki, in tako pride, da Slovenec ostane neveden, v domačem jeziku se ni smel izomikati, tujščine se v tem kratkem času, kolikor mu je bilo v poučevanje namenjeno, ni mogel naučiti. Taka je osoda Slovencev. Mar iz tega sledi, da.roke križem deržimo? Nikakor, poprimimo se toliko bolj slovenščine, ker vemo, da nam nihče ne bode pomagal, ako si sami ne pomagamo in učimo se sorodnili jezikov, ker tako bodemo domači jezik likali in izobraževali. — 14 Narijinih pesmi za majnik. Besede poterdilo vis. častito knezoškofijstvo, vglasbil Ant. Foerster. — Te pesmice so zložene v najložem štilu, 2, 3 in 4 glasove z orglami, po vsebini in po značaji so pa jako raznolične, kakor so cvetlice mesca maja razne po barvi in vonjavi. Dobivajo se pri skladatelju in pri Giontiniju po 40 kr. — J G. Jurij K o z i n a, bivši profesor na realki, je poskočivši iz 3. nadstropja umerl žalostne smerti 5. t m. v 41. letu svoje starosti. Mertvaški sprevod 7. t. m. je bil sijajen; za rakvo ste šli mati in tašča ranjkega, obče spoštovani ženi, ki ste učakali toliko žalosti na svoja stara leta. Pravijo, da je bil ranjki na možganih bolan in sicer tudi ne terdnega zdravja. — Bog bodi duši milostljiv! Sicer je bil ta čin, tretji samomor v preteklem tednu, ki je ne malo osupnil občinstvo po Ljubljani. — Blazni, ki so se sami stermoglavili, so bili zmiroin, a v tako strahoviti množici vendar ne, kakor sedaj. — Deček, ki je izpite slabo opravil, deklica, ki je bila pokarana i. t. d. se je saraomoril - a. Tako tti in tam beremo. — Istina, tavamo okoli strašnega brezdna, iz hudournih oblakov švigne blišek, ki situacijo strakovito razsvetljuje, preplašimo se, a naglo vse pozabimo!