*
Leto IX.. štev. 16.
Poštnina platana t gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 18. aprila 1925.
Današnja Številka Diu 1*50.
M&*|a razen ponedeljka in dnora f prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvot v^sbljana, poštni predal štev. 168.
i-VM m telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št 18.807.
NAPREJ
Stane mesečno	.	<	.	•	Din 2B-—
za inozemstvo	.	.	.	«	Din SS1—*
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besa* 60 par, najmanj B Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« M priobčijo, — Rokopisi se n* vračajo.
Reklamacije za list so poštnina prosta«
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
letnik VII., štev. 1©. Četrtkova „Iaprejeva" Številka Izhaja ko« tednik:^
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmet*ko*delavske aveaa
Stan« letno 60 Din — mesečne I Oti
Lastna produkcija.
(Nekaj iz govora s. Pastorka na članskem zborovanju v šiški.)
Z ozirom na marsikatere pritožbe ali pomisleke glede gospodarstva pri našem Konsumnem društvu bodi tudi meni dovoljeno, da povem svoje mnenje. Gotovo so še mnogi nedostatki pri našem konsumu. Vprašanje pa je, ali tudi članstvo izpolnjuje napram svoji zadrugi v polni meri vse svoje dolžnosti, kakor n. pr. glede polno vplačanega deleža, pomožnega sklada in če je to že v redu, je še vprašanje, ali člani kupujejo vse svoje potrebščine le v prodajalni svojega kon-suma.
To je pri vseh pritožbah treba vpo-števati, da lahko potem preidemo k raziskovanju onih nedostatkov, ki se pojavljajo pri naši zadrugi. Hočem pa tukaj omeniti, na kakšen način bi se dalo od strani Konsumnega društva za Slovenijo v prospeh zadružnikov intenzivno delovati, če bi seveda zadružniki storili v polni meri svojo dolžnost, kakor sem to zgoraj omenil.
S tem, da Konsumno društvo dobavlja svojim članom najraznovrst-nejše življenske potrebščine, niso še izčrpane naloge, ki jih pravzaprav ima delavsko zadružništvo t. j. osamosvojitev delavca kot konsumenta. S tem, da razdeljujejo v konsumskih prodajalnah delavcem-konsumentom razno blago, ki so ga dobavili kapitalistični mlini, tovarne, veletrgovine, itd. je izpolnjen le majhen del gospodarske osamosvojitve delavstva, ker se tukaj izločuje le en sam del današnjega kapitalističnega sistema, t. j. prekupčevanje. Nujno potrebno je torej, da bi še izločili kapitalističnega producenta s tem, da vpostavimo lastno produkcijo, zaenkrat vsaj vseh najnujnejših potrebščin delavskih slojev.
Gotovo bi bilo lepo, če bi vse naše konsumne prodajalne postale večinoma le oddajališča blaga, ki ga je Konsumno društvo v lastnih podjetjih izdelalo za lastno potrebo. Zadružnika Patik in Lajovic sta v revizijskem poročilu leta 1923 to že predlagala. Za tem torej moramo stremiti.
Pri tem pridemo sedaj na važno vprašanje, ali tej nalogi vodstvo Konsumnega društva že odgovarja, če je naš konsum soudeležen kot zadružnik ali kot delničar pri raznih podjetjih, ki si le nadevajo masko, da so več ali manj delavska podjetja. Konsumno društvo za Slovenjo je soudeleženo pri Zadružni banki, Splošnem kreditnem društvu, »Delti« Delavski pekarni, Ljudski tiskarni, Mizarski zadrugi in ne vem kje še drugod. Sedaj v zadnjem času pa zopet tudi pri »Produkciji«. Če ne bi imeli pri vseh teh podjetjih nobenega drugega pomisleka, bi pa vseeno le ostalo vprašanje, čemu s tem podpiramo ostanek kapitalističnega sistema, t. j. profit? Če bodo vsa zgoraj omenjena podjetja oddajala svoje izdelke recimo le Konsuinnemu društvu, ne bodo tega storila brez dobička in če bi bila še tako »delavska« podjetja. Sedanji kapitalistični sistem sloni na dobičku, ki je njegova skoraj edina gonilna moč. Boj proti kapitalističnemu družabnemu redu v delavskih vrstah v
gospodarskih organizacijah se mora vršiti tudi s tem, da odpravljamo boga — profita, ker drugače bi nadaljevali le kapitalistično gospodarstvo pod krinko 'delavskih institucij. Z eno roko bi mi podirali kapitalizem, z drugo bi ga pa nadaljevali.
Iz tega torej, zadružniki, spoznate, da potrebna in za nas koristna lastna produkcija bi bila le ona, ki bi jo Konsumno društvo vršilo v lastnih podjetjih za lastno potrebo. Vse ono investiranje našega zadružnega denarja v podjetjih, ki se nam kot delavska le hlinijo, je le krparija na delu za popolno gospodarsko osamosvojitev delavskega razreda.
Prvi ugovor zoper lastno produkcijo Konsumnega društva je, da ni denarja, s katerim bi pričeli. V bilanci za leto 1923/24 je pod aktivami navedena »vrednost deležev in delnic« 864.042.42 Din. Iz pojasnila ravnatelja Dražila o razmerju do »Produkcije« izvira, da je konsum pri tej soudeležen z 200.000 Din, kar predstavlja približno tretjino vsega dose-daj tam vplačanega kapitala. Skupaj torej čez milijon din.! S tem gotovo ne bi mogli v celoti vpostaviti lastno produkcijo — za začetek bi pa že to zadostovalo. Saj pri najbolj nujnih in potrebnih predmetih! Na ta način bi odstranili producentov dobiček, ki ga naši člani dosedaj morajo plačevati kot odjemalci in je končno vse eno, ali to plačajo izrazito sovražnemu kapitalistu, ali pa kapitalističnemu sorodstvu.
Vrh tega pa vidimo tudi iz tega, da daje naš konsum čez milijon dinarjev na razpolago raznim več ali manj »delavskim« institucijam, ko sam dolguje na tekočem računu 6 milijonov 341.194.83 Din in mora na obrestih plačati v enem letu 1,605.810.99 Din, kar bi odgovarjalo približno 25 % obrestovan ju. če je pa vrednost deležev in delnic 864.042.42 Din dala kot dividendo 17.752.50 Din, se obrestuje ta konsumski kapital le s par odstotkov obresti in je torej Konsumno društvo za precej odstotkov na zgubi.
Iz tega je torej jasno, da je dosedanja taktika Konsumnega društva za Slovenijo glede lastne produkcije idejno in tudi materialno zgrešena. Poleg tega pride še v poštev, da ta različna »delavska« podjetja, ki večkrat s pravim delavskim zadružništvom nimajo ničesar skupnega, ker v njih večinoma veje kapitalistični duh, producirajo ravno tako kakor kapitalistična podjetja: za dobiček in špekulacijo in ne za potrebo. S tem pomagajo ustvarjati kapitalistično nadprodukcijo, ki povzroča industrijske krize in kot posledico te pa brez-'poslico in bedo med delavci.
Da je ideja lastne produkcije slaba, ker je produkcija čevljev v lastni čevljarni v Tržiču naletela na težko-če, se ne da, mislim, dokazati. Če se je nakopičilo preveč čevljarskih izdelkov v lastni čevljarni, je temu le dvoje krivo: ali je čevljarna prevelikega obsega, ali pa ne izvršujejo člani napram svoji konsumski zadrugi svoje dolžnosti t. j., da ne kupujejo čevljev v konsumu. Zdi se mi, da bo drugo najbrže žalostna resnica. Zakaj, to je še vprašanje. Tukaj bo treba še velikega dela za povzdigo za-
vednosti delavcev napram kons. za lastno produkcijo. Tega cilja gotovo ne bomo dosegli, če bo list Konsu-Hient« n. pr. pisal o čisto političnih zadevah tega ali člana direktorija, ali če bo nam poročal, kje in kakšna ulica se bo odslej imenovala »Zadružna«, ali pa, če nam bo prinašal kuhinjske recepte za jedi, ki na nje delavec pogostoma ne more misliti. Lastni produkciji v oviro je torej v prvi vrsti nezavednost zadružnikov in vsega delavstva, ne pa mogoče pomanjkanje denarja samega. S tem pa ni rečeno, da naj to idejo zavržemo. Nasprotno, stremeti moramo za tem, kar je za delavski razred edino in brezpogojno pravilno.
Tudi ni rečeno, da se je dosedanje vodstvo Konsumnega društva — v tej obliki kakor je — se kaj bavilo s pravilnim delom za lastno produkcijo. Konsumno društvo za Slovenijo bi lahko ostalo enotno podjetje, samo v svoji notranjosti bi se delilo na komercialni in produkcijski oddelek. Torej tudi tukaj bi šlo. Marsikatera težkoča odpade, kakor hitro se pojavi dobra volja, ki je glavni predpogoj uspeha.
Ne da se popolnoma oporekati, da bi Konsumno društvo za Slovenijo ne imelo onih višjih ambicij v prospeh delavskega zadružništva. Ampak tak-
tika in pota, vodeča v idejno smer, so ~slaba in počasna. Če je n. pr. položaj delavstva tako slab, kakor sedaj, ni mogoče od njega zahtevati, da cepi na gospodarskem polju še tudi svojo materialno moč. Konsum torej imamo, sedaj naj pride še do svoje lastne produkcije, vse drugo pa pustimo zaenkrat ob strani. Torej več koncentracije le na najboljše in najbolj potrebno, če hočemo resnično kaj doseči, ker še nismo kos vsesplošnim nalogam! Če bi to pri vseh panogah v delavskem pokretu bilo obveljalo, bi že bilo marsikaj uresničeno. Tudi združitev proletariata bi že drugače izgledala, kakor izgleda danes. Vse delavske organizacije in tudi gospodarske naj prenehajo biti trdnjave posameznikom in naj vršijo le svoje naloge, radi katerih so bile ustanov--ljene! Quiquid agis, prudenter agas, et respice finem! Kar delaš, dobro delaj, pa ne pozabi na končni cilj! To imejmo zadružniki pri našem konsumu v misli! S takimi nalogami odpo-šljimo naše delegate na občni zbor. Delegatje pa naj na občnem zboru zahtevajo s tega stališča poročila in pojasnila dosedanjega vodstva, s tega stališča naj vse pretresajo in presojajo in v tem smislu naj usmerijo tudi delovanje prihodnjega vodstva Konsumnega društva za Slovenijo!
Fedor Mikic:
Jugoslavija tri dni brez alkohola
Za časa volitev nisem bil v Jugoslaviji. Razumljivo je, da me je najbolj zanimala alkoholna prepoved. To je za mene važnejši problem nego izid volitev samih.
Slučajno sem dobil pismo od neke znane gospodične, ki je bila svoje dni huda nasprotnica vsake antialkoholne propagande in abstinence. Med drugim piše:
»Tu v Celju so že tri dni strašno žalostni časi. Vse je kakor izumrlo. Gostilne so zaprte. Nobenega ne vidiš na ulici »Židane volje«, celo »Turška mačka« in »Veliki kaliber; imata v loncih pristen čaj z limono — prav nič imitacije. Kaj more vse Oblak!* Tudi policisti so pridno na delu. Povsod imajo svoje nosove. Celo piskre vohajo. Posamezni gostilničarji se strašno jeze, pa nič ne pomaga. Paragraf je paragraf...
Zelo čudno se mi zdi, da še pravi pijanci ne pogrešajo preveč pijače. Marsikaterega sem vprašala, če mu je dolgočasno ker ne dobi pijače. Vsak mi je odgovoril: »Če bi ne dobil, bi se že odvadil«. In res, silno so mirni. Igrajo na karte, pijejo limonado in pokalico, pa vendar gre po grlu. Meni se zdijo čisto drugi ljudje. Marsikateri je sam rekel, da bi ne bilo neumno, če bi alkohol odpravili — in mnogo drugih opazk. Torej: živijo Mikič! — najnovejši bojni klic celjskih pijancev,
* Po Celju šepetajo, da so tega nesrečneža na dan alkoholne prepovedi za časa celjskih občinskih volitev v neki gostilni podkupovali z alkoholom. Na ta konto je hotel ves teden pijančevati zastonj v tej gostilni. Ker se mu je gostilničar uprl, ga je Oblak baje naznanil ter je bil gostilničar kaznovan. Zato sedaj strožja kontrola! Zahtevamo od polirije, da te kršilce volilnega vakona imenoma objavi! Gotovo ni samo eden.
kadar se krepčajo za borbe proti abstinentom!
Tako pismo. Mi se pa iz tega pisma neabstinentke lahko učimo:
1. alkoholna zabrana izborno vpliva, zato je potrebno;
2. zabrano alkoholnih pijač razširiti na ves čas volilne borbe najmanj pa 8 do 10 dni pred volitvami;
3. da se olajša policiji delo pri kontroli, zahtevamo objavo imen vseh kršilcev alkoholne prepovedi v volilnem zakonu v časopisjih. S sistematične objavo imen bo omogočena tudi kontrola javnosti ter bo policiji izvrševanje dolžnosti od volitev do volitev lažje.
Bratje abstinenti in sestre absti-nentke, borite se in širite smisel za abstinentsko organizacijo! (N. pr. ab-stinentske sekcije stranke). Brez organizacije ne bo zmage! Ne dovolimo, da bi bila Jugoslavija samo tri dni vsakih par let suha. Borimo se predvsem za to, da bo vsaj osem dni v letu suha; a to je v tednu »proslave treznosti« (letos od 3. do 10. maja). Delavci bi lahko uporabili svoj 1. maj sočasno za proslavo treznosi s tem, da bi vsaj ta dan preživeli brez alkohola.
Zahtevamo zabrano alkohalnih tekočin 8 do 10 dni pred volitvami! Nedelja pred volitvami je najbolj divja nedelja v Jugoslaviji. Vse stranke pošljejo svoje govornike na vse strani, največ na deželo. Vse stranke brea izjeme imajo svoje shode v gostilnah, pri polnih mizah alkohola. Zato je to nedeljo in naslednje dni največ krvavih in mrtvih glav. Če resnično ljubimo naš narod, potem ga želimo videti ljudi žive in zdrave, ne pa krvave in mrtve. Zato je naša akademska ab-stinentska organizacija v Gradcu
sklenila, predlagali to zahtevo na prvem jugoslovenskem intialkohol-nem kongresu prisotnim organizacijam, da sprejemejo slične resolucije.
Priporočamo abstinentom in absti-nentskim organizacijam, da pomagajo policiji pri kontroli izvanja te edine
obširno poročilo o anketi brat. sklad-nic, vendar sta obe poročili pomanjkljivi. Dr. Bohinjec je namreč v obširnem referatu razložil, da so uredili na Češkem in v Avstriji socialno zavarovanje rudarjev na ta*način, da bodo krili deficit, ki bo nastal radi zmanjšane vrednosti denarja in vojnih posojil brat. skladnice, država in podjetniki.
Povedal je, da je dolžnost naše države, da stori isto. Tega, kar bi bilo najvažnejše niso niti v »Socialistu' niti v »Jutru« priobčili.
Glavne skupščine naj se ukinejo, tega mnenja je bil dr. Bohinjec. Čobal je pa povedal, da naj bodo tudi člani glavnega odbora taki, »ki nekaj razumejo,« ali so to potem člani bratovskih skladnic ali ne. Rudarji in kovinarji! Zapomnite si: Po Čobalovem mnenju ni med nad 10.000 rudarji in kovinarji 6 ozir. 8 zmožnih delavcev! Rudarji, lepim časom gremo nasproti. Mi naj plačujemo visoke prispevke, glavna skupščina naj odpade, v glavnem upravnem odboru pa naj zastopajo delavce nečlani, menda imenovani od kakšnega Čobalovega osebnega prijatelja ali pristaša, ker tako bedasti menda niso nikjer delavci, če pride do volitev, da bi volili nečlane. Zanimivo je, da si hočejo ti tiči osvojiti vse centrale. Znano nam je še, kako grdo je napadel v 2. štev. »Socialista« Čobal dr. Bohinjca in dr. Žerjava. V 17. štev. »Socialista« so izdali za delavce, ko po Čobalovem mnenju niso zmožni, prilogo 2 tiskani strani — kjer so grde napake opustili. Pišejo celo, da se je tudi dr. Bohinjec zavzel za delavsko stališče. Na anketi ni prišlo do no-
Razno.
r Politični položaj. Kakor hitro se sestane novi parlament po volitvah, poda vsaka parlamentarna vlada de-misijo. V Jugoslaviji je tudi to drugače, do nekih osebnih izprememb v Pašičevi vladi pa bo vendarle prišlo. Pred dnevi je bilo mnogo pisanja in govorjenja o tem, da pojdejo v vlado tudi radičevci, a radikali so si premislili, zato bodo morali radičevci »pokazati svojo udanost monarhiji in ustavi najprej v opoziciji.« Kdor to premišljuje, mora priti do zaključka, da so radičevci res tako slabi, da se morajo pokoriti vladi na milost in nemilost, samo da rešijo iz zapora Radiča in druge poslance, ali pa igrajo s Pašičem komedijo pod eno odejo. Pošteno ni ne prvo ne drugo! — Samostojni demokratje bodo ostali še nadalje v vladi, a tudi njih usoda je popolnoma odvisna od radikalov, sijajna torej ni na noben način. — Da bo pri takih razmerah delo v parlamentu le formalno, odločilni pa sklepi radikalnega poslanskega kluba, je jasno, to se pravi: vladalo bo v državi par mož, zastopnikov srbskega velekapitala, čisto po svoji volji. Kako dolgo, to je seveda vprašanje ljudske zavednosti.
antialkoholne zakonite določbe. Za našo stvar gre!
Policiji pa priporočamo, da premišljuje naš predlog o javnosti — koristila bo sama sebi.
Jugoslavija bodi suha in vesela — a zdrava!
benih sklepov, radi tega je sklicana za 15. april ožja anketa, za katero so določili Čobala, Uratnika, Plankarja, Ažmana, Krušiča in Šoberja. Jaz sem se postavil na stališče, da naj bodo na tej anketi zastopane vse večje brat. skladnice po svojih delegatih iz načelstva. Delegati iz Trbovelj, Hrastnika in Mežice-Črne se niso zavedali važnosti te ankete in so se zadovoljili s tem, da je Plankar imenoval mesto sebe Judeca, kar je seveda eno in isto. V »Socialistu« z dne 10. aprila pišejo, da je Judec korporativno prešel k njim. Nam je povedal v Ljubljani, da zato, ker imajo denar .
Da je imel s. Modemdorfer popolnoma prav, ko je povedal sodrugom v Črni, da delavstvo ne sme protestirati, če podjetniki protestirajo, bo pokazala bodočnost.
. Vsa demagogija, ki se je vršila pred volitvami v nar. skupščino, vsi protesti proti pravilniku, ki jih je prirejala »Unija-4, in pošiljala Arha na svoje stroške po revirjih, je bil navaden političen kšeft«, ki nam samo škoduje: Na sestankih, ki jih je takrat prirejal Arh na stroške »Unije«, je namreč kazal pismo, ki ga je pisal s. Mo-derndorfer Šternu, češ, ali je še kateri med nami, da bo volil tega »izdajalca ? Značilno je vsekakor, da so si na letošnjem občnem zboru »Unije« spet delegata iz Črne izbrali, da je predlagal novi odbor, ko so se »združili« dne 22. marca,-Dan prej, ko se je vršil občni zbor »Unije slov. rudarjev«, so mu napisali na listek imena, katera morajo predlagati. Delegati II. skupine, ki smo imeli sočasno obč. zbor, smo že zjutraj vedeli, kdo bo izvoljen!
Za proletariat so torej prišli hudi časi, pa tudi odločilni, kajti naloga pro letariata je ravno, da s svojo močjo stre kapitalistično gnilobo. Polagoma že prodira misel tudi med nezavednimi, da brez organizacije" vendarle no pojde. A ni vseeno, v kakšnih organizacijah se bomo rešili; če bi šlo samo za število, a ne tudi za duh in temelje, bi bilo najboljše, da preidemo vsi h klerikalcem, ki jih je največ. To je: organizacije morajo biti take, da jim proletariat lahko zaupa, zaupa jim pa le tedaj lahko, kadar jih sam upravlja in vodi.
r Delavcem v pomislek. »Jutro« je dne 5. t. m. poročalo: Velika letalska parada v Novem Sadu. Naš veliki aerodrom, ki se nahaja v Novem Sadu, dobiva vedno več novih letal za našo vojsko. Naročeni so bili večinoma v francoskih tvornicah Breguet in Devoitin in so najmodernejšega tipa. Zadnje dni je bil izkrcan iz ladij na našo obalo nov ogromen transport letal. Ta pošiljka je tako velika, da bomo v aeronavtičnem pogledu v kratkem predstavljali silo. s katero bo treba računati.
Vojni minister Dušan Trifunovič, čigar glavna zasluga je, da se letalstvo v Jugoslaviji vedno bolj razvija,
je izjavil te dni: »Že ta mesec se bo vršila v Novem Sadu velika svečanost aerodroma, kateri bo prisostvovalo tudi več članov vlade. V Novem Sadu se bo dvignilo takrat naenkrat in prvič 150 letal, ki bodo odletela v vse smeri naše države, da pokažejo javno napredovanje naše moči tudi v zraku. In to je pravzaprav šele pričetek , je zaključil minister svojo izjavo.
Delavci, bajtarji in mali kmetje kot davkoplačevalci, veselite se! Ni zastonj, da je v novi davčni zakon (proračunske dvanajstine) unesla vlada določbo, da se imajo obdavčiti delavske mezde z 2% direktnega državnega davka, če izgleda pri nas ideja razorožitve že pri eni sami panogi orožja na tak način! Tudi brezposelni lahko vidite, zakaj pri nas ni kruha za vas, če že vlada sama naroča drugod. Koga ste pa zadnjič volili?
r Mussolini na Italijanskem čuti pojemanje fašistovske moči. Glavni tajnik fašistovske stranke, poslanec Farinacci, je te dni na nekem zborovanju zopet grozil z nasiljem. Vse opozicijske voditelje, je dejal, je treba izgnati iz domovine. Kdor kliče na pomoč nasilje, je že zgubljen kakor tisti, ki si hoče pomagati z lažjo. Svet se giblje, ovirati razvoj je sicer mogoče, ustaviti pa ne, kakor ni mogoče, da bi drevo rastlg s koreninami v zrak in z vejami v zemljo.
r V Belgiji so dobili pri zadnjih volitvah 'socialisti relativno večino, zato pa tudi mandat za sestavo vlade; ministrski predsednik bi naj bil znani voditelj Vandervelde. Ker pa socialisti sami ne morejo vladati, bi morali v koalicijo s katero meščansko stranko, kar je pa vselej zelo nevarno. Nujna posledica je kršenje socialističnih principov. Kako se bodo odločili, doslej še ni sklenjeno.
r Herriotova vlada je padla. Francozi so po vojni precej lahkomiselno gospodarili. Vladali so takozvani nacionalisti, ki so razmetavali denar za oboroževanje in drugo, češ, bodo že Nemci plačali z vojno odškodnino. Vajeti svetovne politike pa so francoskemu kapitalizmu izvili Amerikanci in Angleži in tedaj so Francozi uvideli, da bodo morali stare in nove dolgove sami plačati. Pri volitvah 11. maja lansko leto je dobila vlada nezaupnico in na krmilo je prišel levičarski blok. Silno močni so izšli iz volitev tudi socialisti. Novo vlado je sestavil Herriot, socialisti so jo podpirali. Z neprestanim zviševanjem davkov zavoženega državnega gospodarstva ni bilo mogoče rešiti, zato je Herriotova vlada začela pripravljati 10% oddajo premoženja. Med kapitalisti je zašumelo in v senatu je dobil Herriot nezaupnico. Herriotova vlada je bila sicer tudi meščanska, a precej demokratična in napredna in je storila mnogo dobrega. Zadnji čas pa je delala energično na to, da izloči vpliv cerkve na javno življenje in predvsem v šoli. Novo vlado bo sestavil zopet levičarski blok, ki je pa povsem odvisen od podpore socialistov, nacionalni blok je prešibek, da bi prišel na vlado. Načeloval bo novi vladi naj-brže sedanji predsednik parlamenta, Painleve.
r Da je bil s. Bernot v prvi instanci obsojen radi žaljenja časti na Draži-lovo tožbo, to poroča »Socialist«, ne omenja pa, da se je s. Bernot tudi pritožil na stol sedmorice v Zagrebu. Ali je 'že tako uverjen, da bo tudi tam Kristan zmagal? Kajti za Kristana gre in za tisti akt, s katerim je svojčas Prepeluh dokazal, da je dal konsum denar za stranko, ta akt je pa pri sodišču v Novem mestu izginil«. — Že prejšnja leta je bilo v »Napreju« o tej stvhri tako zapisano, da bi bil di-rektorij konsuma lahko tožil, še pozvan je bil, a vendar ni tožil, čeprav je Vrhunc to že pred leti Mežičanom obljubil. Čudna, zelo čudna je ta stvar, a proletarci vendar niso vsi slepi!
Pregled organizacij bo objavljen v 1. majski številki.
Ako piješ .BIIDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raji
\i neimenovanega industrijskega centra.
Po volitvah je tu v našem kraju, ki ga iz nagajivosti ne maramo imenovati, vprav isti položaj, kakor je bil pred volitvami, kar je popolnoma v skladu z nepobitno resnico, katero naša stranka tolikokrat poudarja v svojem tisku: brez sodelovanja širokih delavskih organiziranih mas se ne more nič spremeniti in se ne bo nič spremenilo.
Pero bi pač ne moglo opisati vseh žalostnih slik, ki jih oko in uho kakor radio ulovi, vendar naj iz tega žalostnega časa navedemo par potez.
Ministrske obljube so ostale pač obljube, kanonenfuter« je kot nemisleč nestvor izvršil svoje — za druge; stolčki so zasedeni in sedaj... nič, še nič! Vse pri starem!
Na tapetu so zopet akcije za zedinjenje — delavstvo čaka dneva, ko bo združeno, čaka, čaka — križem rok v senci — so pomisleki, so diskusije tudi tu pri nas — mnogi sprašujejo: »No, ali bomo kaj prišli do zedinjenja?^ — dočim že dve leti — sploh nikjer niso organizirani!
Mnenje posameznikov, ki so indiferentni, pa je sledeče: — no jaz bi se že organiziral, če bi se vsi, da, če bi bili vsi taki, kakor sem jaz, bi bilo kmalu drugače — tako pa pravim, nič ne bo še, če bodo drugi vzdržali, bom še jaz, bom pa počakal, da se zbrihtajo. Kakor vranji kra-kra je ta pesem med indiferentnim delavstvom.
In ker je indiferentnost sedaj ogromna, je seveda organizacija šibka po številu, a močna v tem, da so oni, ki jo tvorijo, v nji iz globokega socialističnega prepričanja.
Klerikalna vzgoja je za enkrat še premagala tudi v industrijskih centrih socialistično načelo, ki zahteva sodelovanje delavskih mas v gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih v di-žavi. Tudi delavstvo podlega demagogiji. Ne delaj si preveč skrbi — ker bog vse najboljše uredi, zato pa zopet podlega misticizmu tudi oni del, ki je bil deloma duševno tega že očiščen.
Dolgo časa je šlo posameznim zaupnikom silno na živce, ko so s strahom gledali v bodočnost, kam plove-mo, no sedaj se je gotovo že sleherni pomiril in gledal na stvar povsem mirno. Tako ni nič novega, da se množe primeri, da imajo nekdanji socialistični prvoborci pri nas otroke pri Sokolih, Orjuni in pri Orlih. Tudi ni nič novega, da klerikalni sfanatizi-rani delavci na neverjetno neumen način denuncirajo vztrajno socialistične zaupnike na direkciji, kakor navajamo tu en sam primer, prepis originala smo našli v klerikalnih smeteh, in se glasi:
Visoko spoštovani gospod ravnatelj!
Oprostite, ker Vam sporočamo ene par vrstic, radovedni smo, da je za ene delavce tako strogo, ako si želi saj dve ali tri ure zamenjati službo z oblezvanjem, to je pa od Vaših naprej postavljenih nedopustno in priznamo sami, da je to prav. Oprostite, ker smo delavci tudi radovedni, zakaj pa (sledi ime zaupnika, ki so ga de-nuncirali) ima, kadar je njegova služba, opravilo od N. do N., enkrat na shodih v drugih vaseh, sploh pa leta vedno okrog, enkrat čez druga društva, enkrat čez tovarno kritizira, ko pa pride konec meseca, pa ima vseeno več šihtov kakor pa mi. Ravno pretečene dni je bil v N., ne vemo pa kdo mu drži tako visoko dežnik, da on lahko vse to spolnuje.
S spoštovanjem in pozdravom!
Več delavcev.
Dotični gospod ravnatelj, ki je to čital, si gotovo bolj želi zvedeti ime te nizke podle duše kakor mi, ki vemo, da so vsi v klerikalnem taboru nahajajoči se klerikalni backi vzgojeni v tem duhu in edino zmožni takih podlih denuncijacij.
Nemški pregovor pravi: »Der gros-ste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant!«
Po našem globokem prepričanju so v naši deželi to naši klerikalci, k nemškemu pregovoru pa pripada še »fejk
Miroslav Pevec:
Okoli novega pravilnika bratovskih skladnic.
V »Socialistu« in »Jutru je izšlo
| VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /A IL01 j
bilo videti iz tega, ker se je g. Koren izgovarjal s tem, da naj Leskošek začne zidati hiše in potem bo on (Koren) tudi priporočal SGPZ, za sedaj pa še ni za to. Resolucija je bila na to sprejeta. Tako je minil zopet shod stanov, najemnikov, kateri je pokazal jasno sliko, da med celjskimi najemniki ni mnogo volje za odpravo stanovanjske krize, a najmanje pri g. predsedniku samem, kateri je z vso ironijo predlog s. Leskoška odklonil. Leskošek je neumen, so dejali nekateri ljudje, ker ne ve, da g. Koren nalaga denar stanov, najemnikov v Mestno hranilnico«, v kateri je g. Koren upravni svetnik. Mestna hranilnica pa daje posojila raznim obrtnikom, da ne propade steber zasebne lastnine. Razlika je pa med tema dvema le velika. Leskošek govori in dela proti zasebnemu kapitalizmu, Koren goveri za socializacijo, dela pa dejansko za zasebni kapitalizem, povrhu je še za zedinjenje pri volitvah, če je on kandidat, drugače grozi, da ne bo nič delal za stranko. Čisto po vzoru neodvisnega zasebnega gospodarja!
Pripravite dostojno proslavo 1- maja!
Lastnik: .»Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 18. IV. 1925 — 2500.
Hm Us
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujevega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
B L EK E
OBrSake
0¥> MESTNI TRG O
* J»ernatovi6.
No, naši klerikalci naj bodo uver-jeni, da bomo taka in enaka dejanja njihovih pristašev s tisočerimi obrestmi povrnili, toda ne denunciantsko, ampak javno, javno bomo razgalili zlobnosti in hudobije njihovih vodij in zaupnikov.
Iz tega pa razredno zavedni delavci lahko spoznate, kako si znajo tolmačiti klerikalci osemuraik. Ker je njihovo duševno obzorje tako plitko, ne morejo pojmovati, da je osemurni delavnik za to, da delavec po osmih urah dela v podjetju, osem ur posveti izobrazbi in družbi ter organizaciji in osem ur mu ostane za počitek.
Ker pa vidijo naše zaupnike, da si celo za svoj počitek določeni čas od-trgujejo in da se, ne oziraje na to, da izgubljajo zdravje, žrtvujejo vse za borbo za osvobojenje proletariata — ne morejo doumeti, da bi se nahajali še ljudje na svetu, ki hočejo Kristusov nauk spremeniti v resnico in iz strahu pred lučjo, vzgojeni od svojih vodij, tako nesramno nizkotno blatijo trezne poštene zaupnike naše organizacije, nad kaieriin bi bili že davno dosegli svoj namen, če bi jih v službi videli pijane in če bi jih mogli denuncirati, da zanemarjajo svojo službo.
Dočim gredo te nizke duše in de-nuncirajo zaupnike, ki svoj prosti čas porabijo za organizacijo, ne denunci-rajo lastnih pijancev, katerim bomo pa radi tega dogodka mi stopili malo na prste, toda javno, ne oziraje se na to, ali so to mojstr ali delavci.
Bomo videli, kdo bo preje odnehal!
Nadalje imamo opravka še z neko slično grupo, to so orjunaši, oziroma naprednjaki, katerim povemo za danes samo sledeče: Dočim se napenjate v svojih trobilih, da našemu domačemu življu delajo krivico nekateri tukajšnji tujezemski gospodje, pa vaši visoki zaščitniki po svoji avtoriteti spravljajo v zavetje v naših obratih tujezemske mladoletne delavce, kate-terih starši so sicer dobro situirani pri podjetju in so seveda vaši pristaši — resnično gladna deca pa tava po cesti in ne najde kruha.
Za danes ne bomo navajali kraja in imen, v bodoče pa pridemo tudi s tem na dan, da bo svet spoznal vašo narodnost...
Delavci, ki imate še količkaj treznosti in samostojnega mišljenja, otresite se predsodkov, glejte, kam nas hoče spraviti meščanska družba! Da se koljemo in denunciramo med seboj, to je njih vzgoja, zato proč od nje! Vi in vaši otroci spadate v skupni tabor, to je v socialistične organizacije, v katere se povrnite!	N.	N.
Pismo ‘v domovino.
(Iz Nemške Avstrije.)
Dobil sem pisma z vprašanji, zakaj da se ne oglašam več v »Napreju« in če sem proti pravilniku. Malo imam časa — zaposlen v raznih kurzih in šolah. Kadar se bom zopet bolj krepko oglašal, da ne bo zopet kak »višji sodrug« užaljen in rekel: Učiti nas hočeš? To se mi je zdelo, kakor da bi samo »višji« sodrugi znali pisati in čitati — mi navadni člani pa ne. Javno sem in bom povedal svoje mnenje, nikakor pa nisem nikoli hotel v gnezdo generalnega štaba.
Tisti sodrug, ki mi je to rekel, se zelo moti, češ, da sem premlad, da bi druge socializma učil. Sploh nisem mislil voditeljev poučevati, temveč sem kritiziral samo napačno taktiko, ki škoduje zdravemu razvoju stranke. Obenem je pa to bila tudi javna diskusija za vse člane, da bodo znali varovati sklepe, ki so jih njih delegati sklenili na kongresu. Kdor ovira naše stremljenje in mu ni prav, da se učimo in zanimamo ter pripravljamo za učitelje nezavednih, tisti ni socialist in republikanec, temveč kapitalistični sebičnež, ki bi rad vse sam
Dopisi.
Mežica. G. župan Peter Logar naj odloži svoje mesto kot župan in občinski odbornik, ker imamo od njega podpisan revers, a upamo še vedno, da ga nam ne bo treba objaviti javno. Če še pravočasno odstopi, mu ostane še majhno upanje, da bo pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen, ker bi ga volili: g. rudnik, g. Ryndin in vsa gospoda, katerim je na Veliko noč ranjen od rujnega vinca oddajal županske posle. Občinska odbomika-socia-lista, ki sta ga svoje dni postavila na župansik stolec, ker sta verjela njegovim izjavam, da »Novak ni zanesljiv, da je pod vplivom rudnika« itd., pa z mimo vestjo vtakneta izbruh Logarjeve onemogle jeze (»Spitzbub« etc.) v žep in pravita samo: Kar crka, to se dere! — Tista dva.
Celje. Shod stanovanjskih najemnikov, ki je bil sklican dne 29. marca 1925 na Dečkov trg, se je radi male udeležbe vršil v Narodnem domu. Govoril je g. Koren, pek. mojster v Celju in predložil shodu, kakor običajno, resolucijo za zaščito najemnikov. V svojem govoru je hotel biti humorističen, ko je zabredel na politično polje (saj imajo taki shodi vsikdar političen namen) kot predsednik nepolitične in nestrankarske organizacije stanov, najemnikov. — Dejal je, da so radicevci boljši od Tirolcev, ker so potrebovali samo 6 let do pameti, Tirolci potrebujejo pa 40 let. Hudomušniki so si pa mislili takole: Radicevci so vsaj po 6 letih povedali, da so za privatno lastnino in 7a monarhijo, radovedni smo, kdaj nam bo g. Koren v kakem »velikem« političnem govoru povedal, če je on tudi za privatno lastnino in »demokratično« republiko, ali je samo za demokratsko (vlado) in za ohranitev privatne lastnine. Ker smo socialisti za ppremembo sedanjega kapitalističnega družabnega reda in za odpravo zasebne lastnine, s katero izrablja n. pr. vajence, da postanejo, ko zgube delo, brez plač ein brezposelni proleteri. Tako izjavo pričakujemo čimpreje od g. Korena, ker se nam zdi, da ni zadostno, če so nehali radicevci delati demagogijo, da bodo delavci in kmetje znali obrniti
ukazoval, vsi drugi naj bi pa molčali. Vsakega pravega socialista dolžnost je, da pozdravlja in podpira mladino, ki se sama izobrazuje in širi zavednost v delavskih vrstah.
Socialističnega meda izobrazbe sem se že precej nasrkal, zato se bom še oglašal, kajti dolžnost vsakega zavednega socialista je — tako mislim — da svojemu listu pridno dopisuje.
Zaradi pravilnika samo to: Sem še vedno zanj, ker ga je sklenilo zavedno, organizirano delavstvo. Spremeniti ga morejo le zavedni socialistični delegati — poslani na kongres od organizacij, ne posameznikov!
Sodrugi, zavedajte se, da ni noben človek na svetu tako »visok«, da se socialist ne bi mogel pritožiti radi njega. Uspeh naših pritožb pa je odvisen
od nas samih. Naše organizacije nas vežejo z vsem proletariatom, da se skupaj ž njim borimo proti krivici in za pravico. In le v močnih in zavednih organizacijah bomo dosegli, da bomo dobili moč in poslance v roke, le organizacije pa bodo tudi preprečile izdajstva, kakršna smo že doživeli in kakršna imajo zdaj priliko občutiti Radičevi volilci.
Organizaciji v Sv. Lovrencu na Pohorju sem poslal nemško knjigo, slovenske ne dobim. Če katera organizacija kaj potrebuje iz Dunaja, naj se obrne name, ustregel bom, kolikor bom mogel.
Franc Oset,
Wagenmann, Seybel & Co A. G-Laboratorium II., Liesing bei Wien.
hrbet jim pri prihodnjih volitvah. Treba je, da tudi drugi demagogi iz-spregovorijo. Sicer pa na besede ne damo veliko, dokler ne vidimo dejanj kakor pri radičevcih. Dobro je povedal na shodu s. Leskošek, da z resolucijami se stanovanjska beda in pravice stanovanjskih najemnikov ne dajo reševati. Rekel je, da je treba naložiti vsakemu posamezniku skrb za podpiranje skupne gradbene akcije. Grajal je celjsko publiko, katera ima dovolj denarja za razne cirkuse, za katere riskira v 3 dneh 250.00 Din, ne riskira pa niti 100 Din za pospešitev gradnje stanovanj. Priporočal je vstop v »Splošno gradbeno produktivno zadrugo« v Celju, katera ima svoje poslovne prostore na dvorišču hotela pri Kroni v Celju. Predlog s. Leskoška ni bil g. Korunu po volji, kar je
Zopet razpošilja svetovno znana I. gorenjska razpošiija'nica IVAN SAVNIK
Kranj, Slovenija
različno blago za moške in ženske obleke po izvaredno nizkih cenah.
Pilile takoj po vzorce in cenik, Icnterl se Vam pošlje brez poStnlne.
K®
mi ro
ra ra
N 23*
■
■
■
■
■
■
M
M
Ne zamudite prilike 1
Trgovina MARIJA ROGELJ
se nahaja sedaj
na Sv. Petra cesti št. 28 (poleg Kolodvorske ulice)
Tu dobite: krasno spomladansko zalogo štofov, cajgov, klota, cefirja, oksforda, delena, kambrika, šifona, bele in rujave koienine, platna za rjuhe, dalje moško in žensko perilo, svilene jumperie, krasne rute in šerpe, kravale, nogavice, pavolo in vsakovrstne drobnarije. Pri meni dobile vse najbolje In najceneje 1
MARIJA ROGEL).
Mi podpisani naznanjamo tužno vest vsem pravovernim Wranglovcem in oslalim pravovernim kapitalističnim hlapcem, da je preminul naš zaslužni član velečastiti gospod
Komisarjevič.
Bil je v Rusiji na carskem dvoru, imel je posestva, proti katerim je Sibirija pljunek, bil je bogatejši od kralja Davida, imel je žensk kakor Mohamed, imel je zvez več kakor Raspu-tin, o vplivu na vse instance v Jugoslaviji in izven nje pa niti govoriti ne moremo, ker bi morali potem ponatisniti »Tisoč in eno noč“. Skratka, šel je od nas, kakor — drug za drugim.
Njegoy duh se je združil s sv. trojico z dvojico v trojico in bo vodil predsedstvo.
Slava, komur slava! Trikrat seveda. Bila je glava (vredna Potemkinove)!
Dano v letu Gospodovem, v katerem pričakujemo uprizoritev Gogoljevega »Revizorja" na svinčenih tleh.
Premogokoona družba na Kranjskem in organizacija policijskih psov.
Najboljša
NAŠI IZDELKI
A Vi gospod •?
Dvoinosladna ržena	Ž1KA
v rdečih zavitkih, Dvoinosladna jellmenova ŽIKA v modrih zavitkih, Slajena ječmenova	ŽIKA
v zelenih zavitkih Zahtevajte le Žiko!
po zelo ugodnih cenah dobile le pri
»ar nečete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? In kot nežen soprog in oče nekaj storiti za pravilno nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA - POMADO ZA LASE, prizkušeno sredstvo za nego las, katero odstrani prhla j in zabrani prerano izpadanje in osivelost la», stori lase voljne in lesketajoče- tako, da se morejo česati lepe frizure.
ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 46 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EU.GEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsa trg 252, Hrvatska.
ELSA-ftPIRIT ZA LASE krepi lasišče. ELSA-KATKANOVO MILO je izvrstno za pranje las. ELSA-MJLO ZA BRITJE nudi pri britju največjo ugodnost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser.
Najboljši šivalni strof
Grletzner m Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obri-salk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki
„DANICA“
Majzelj A. Raj S el j
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
Klobuke, čepice, slamnike,
perilo in modno blago za moške kupite najceneje pri tvrdki IVAN KUNOVAH*
Llubliara, Stari tret io.
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago
(biizu Prešerno-ven e spomenike)
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec' Sv. Petra cesta 23.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trgr štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■ ------ velikosti po najnižji ceni. ■	■'  .:—
Ljubljana — Frančiškanska usaca siev. o
regisirorana zadruga m omejeno zavezo.
Tiskovine
U iol«, županstva in orade, najmodernejše plakate in vabila za veselice,
a za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
AmIaUa 4ii#Ii US novo došl0 blago za ženske |Jy|(2|lG Sl lllUl VB in moške obleke, fine sifone, ■■■■HSmmMHiHMi cefirje, razno perilo i. t. d.
po znižanih cenah
v manufakturni in modni trgovini
letne zaključke. Najmodernejša uredb ^ STEREOTIPI! A ^[3^ LITOGRAFIJA ^
V zalogi samo pristno leško in angleško blago. — Postrežba solidna,
Ustanovljeno leta 1852.
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie.
Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. 2.
o tvorila je prodajo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sirer
obleke že od.......................Din	400 — naprej
delavske hlače od..................Din	45'—	naprej
jahalne hlače od...................Din	80 —	naprej
otročje oblekce za šolarje	že od .	Din	80 —	naprej
Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zamudite prilike in’ prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranite mnogo denarja.
Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke.
Poljanska cesta štev. 8
(preje Henrik Kom)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
V, S	20	m močnega cefirja Din 240’—, 20 m trpež-
J nega oksforta Din 290'—, 20 m močne modrovine (ciruk)	Din 290-—, 20 m kre^neg« kambrika zn
,;j||	otročje	in ženske obleke Din 240"—, 10 m hiačevine
.	dvojno	široke (cajga) za moške obleke Din 350’ —,
20	m	belega platna	Din 230'—, 20 m sirovega platna Din 180'
razpošilja
v Mariboru
Vojašniška ulica
toči pristna
dalmatinska vina.
Večkrat tedensko morske ribe po najnižjih cenah. Priporočamo se vsemu delavstvu za mnogobrojen obisk.
POZOR! Samo 300 Din franko na dom! POZOR!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali po povzetju.
Prava ura za Vasi
je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem lem poceni. Z uro od Suttnerja bosle vsekakor zadovoljni. Tvrdka Sutlner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka ,,IKO‘‘l Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Uubliati St, 990 — Slovenila.
kapsule „LARUC!N
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (trlper) in bolezni mokril. Škatija 20 Din v vseh lekarnah. Direklno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.