Dini potrdil uspeh Fassinove misije Slovenija naj bi podpisala pri-družitveni sporazum z Evropsko unijo v Luxembourgu RIM, 28. maja - Nocoj so v Rimu tudi z najvišjega položaja potrdili uspeh misije, ki jo je včeraj v Ljubljani opravil italijanski državni podsekretar Piero Fassino. Zunanji minister Lamberto Dini je ne le pohvalil njegovo delo, ampak potrdil pričakovanja, da bi Slovenija lahko podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo že na naslednjem sestanku zunanjih ministrov držav članic v Luxem-bourgu 10. in 11. junija. Šef italijanske diplomacije je to izjavil med pogovorom z visokim predstavnikom EU za uresničevanje civilnega dela da-ytonskega sporazuma na območju nekdanje Jugoslavije Carlom Bildtom. Zdi se, da tega pozitivnega toka ne more ustaviti niti morebitna italijanska ovira v parlamentu. Minister Dini je menil, da gre le še za informativno predstavitev sporazuma poslancem. I. M. JELCIN V POGOVORU S PREBIVALCI GROZNEGA (Foto: EPA) Boris Jelcin nenadno odpotoval v Čečenijo Tajno je obiskal svoje enote, sodeloval na mitingu v čečenski prestolnici Grozni in se vrnil v Moskvo - Zelo optimistične mirovne napovedi OD NAŠEGA DOPISNIKA TEMA DNEVA Velika priložnost MOSKVA, 28. maja — Navdušenje nad sinoči podpisanim kremeljskim sporazumom med Borisom Jelcinom in vodjo čečenskih upornikov Zelimhanom Jandarbijevom o ustavitvi ognja v Čečeniji s 1, junijem se še ni dobro poleglo, ko je ruski predsednik že poskrbel za novo, celo večje presenečenje: davi je povsem tajno pripotoval v Čečenijo, na hitro obiskal enote ruske vojske in sodeloval na mitingu v prestolnici Grozni, od tam pa se je proti večeru že vrnil v Moskvo. Iti so se nadaljevala včerajšnja pogajanja o uresničitvi mirovnega sporazuma v čečenski republiki, nakar se je delegacija upornikov vrnila domov. Jelcin je zjutraj v spremstvu notranjega ministra Ana-tolija Kulikova in obrambnega ministra Pavla Gračova z letalom dopotoval v severnoosetin-sko mesto Mozdok, od tam pa so ga s helikopterjem prepeljali v Pravoberežni, da se je srečal z vaščani. Potem je odletel na groznensko letališče Severni in govoril pred vojaki 205. divizije, ki je v Čečeniji opravila najtežje bojne naloge in bo ostala tu tudi po umiku ruske vojske. Nazadnje je obiskal Grozni in sodeloval na manjšem improviziranem shodu, Bo zdaj kriva Britanija? Britansko nasprotovanje odločitvam Evropske unije o prepovedi izvoza goveda bi utegnilo zavreti tudi podpis pridružitvenega sporazuma s Slovenijo BRUSELJ, 28. maja — Verjetno ni mogoče pričakovati, da bi predsedstvo EU že jutri obvestilo odbor stalnih predstavnikov (Coreper) o včerajšnjih pogovorih italijanskega državnega podsekretarja za evropske zadeve Piera Fassina v Sloveniji in celo predlagalo, naj bi podpisali pridružitveni sporazum z našo državo. Pred sestankom zunanjih ministrov bo namreč še eno zasedanje Coreperja. ni bilo mogoče sprejeti sporazuma o sodelovanju z Mehiko. Naša misija se že dogovarja s predstavniki evropske komisije in ministrskega sveta, kako naj bi Slovenija ob podpisu sporazuma zagotovila uresničitev obveznosti po španskem kompromisu. O tem naj bi sicer izmenjali posebni pismi z EU in jima dali enak pravni pomen kot sporazumu, menda pa v uniji pričakujejo še posebno pismo predsednika slovenske vlade. Mogoče je domnevati, da bo Coreper pre- Slovenska misija pri EU še ugotavlja, kaj je mogoče predvideti v naslednjih dneh. Britansko nasprotovanje nekaterim dejavnostim unije zaradi prepovedi izvoza njihovega goveda utegne zares povzročiti težave. Britanci so namreč sporočili, da bodo onemogočili sprejetje vseh odločitev, pri katerih je potrebno soglasje vseh članic EU, toda po nekaterih drugih razlagah naj bi bilo tako le s političnimi odločitvami. Danes zaradi njihove blokade Danes podpis novega socialnega sporazuma Ekonomsko-socialni svet bo pretresel redakcijske in zlasti vsebinske pripombe obrtne zbornice LJUBLJANA, 28. maja - Na jutrišnji seji ekonomsko-socialnega sveta, sklicani ob 9. uri, bodo obravnavali predlog socialnega sporazuma za tekoče leto, potem separat sporazuma o zaposlovanju, osnutek zakona o izvajanju socialnega sporazuma in navodilo za prikazovanje podatkov o plačah za 1996. leto. Premier dr. Janez Drnovšek je ob 13. uri povabil socialne partnerje k slovesnemu podpisu sporazuma. Namesto pogajalske skupine socialnih partnerjev, ki jo je včeraj napovedal predsednik Pergama Dušan Rebolj, se je danes popoldne za zaprtimi vrati sestala skupina za končno redakcijo sporazuma. Kot smo zvedeli, se Rebolj iz protesta ni udeležil seje, pač pa so prišli trije predstavniki obrtne zbornice. Ti imajo, podobno kot Pergam, veliko pripomb k zadnji različici sporazuma, vendar so ga pod nekaterimi pogoji vendarle pripravljeni podpisati. Skupaj z združenjem delodajalcev Ogistta so oblikovali predloge, ki jih bo jutri na ekonomsko-socialnem svetu predstavil predsednik obrtne zbornice Miha Grah. Samostojni podjetniki in obrtniki pričakujejo, da bodo v socialnem sporazumu upoštevane olajšave pri plačevanju prispevkov za socialno varnost pri lastnikih malih podjetij, ki imajo manj kot petdeset (ali deset) zaposlenih. Oprostili naj bi jih tudi obveznosti dajanja kakršnih koli evidenc o plačah republiški upravi za javne prihodke. V zakonu o izvajanju sporazuma naj bi podrobneje opredelili sankcije za delodajalca, ki ne izplačuje plač po kolektivni pogodbi, a te naj bi veljale šele, ko bo v državi z zakonom urejena tudi finančna disciplina. Predvideni davek na podjetje naj bi za samostojne podjetnike, ki ne zaposlujejo delavcev, znašal le deset tisoč tolarjev, za tiste, ki jih zaposlujejo, pa 30 tisoč tolarjev. JELENA GAČEŠA Učiteljski dodatek trd oreh Doslej le sporazum o splošnem dodatku oziroma dobrih treh tisočakih na plačo LJUBLJANA, 28. maja - Pogajanja med vladnimi predstavniki in reprezentativnima učiteljskima sindikatoma so se tudi nocoj, po dobrih treh urah in pol, končala neodločeno, po oceni sindikatov SVIZ in VIR pa neuspešno: nekaj napredka je bilo doseženega pri dogovorih o napredovanju v plačilne razrede v skladu s predlaganimi spremembami zakona o razmerju plač v javni upravi, še naprej pa strani ne najdeta skupnega jezika pri višini tako imenovanega učiteljskega dodatka, zato se bodo pogajanja nadaljevala v četrtek ob 17. uri. Predlog vlade je bil za učiteljski dodatek tudi danes le 0,35 količnika (sindikata sta svoj predlog z 0,9 že znižala na 0,5) o kakšnih stotinkah pa so razpravljali nocoj, ni znano, ker nobena stran ni izdala sporočila za javnost. Doslej sta pogajalski skupini vlade in sindikatov pedagoških delavcev dosegli sporazum o splošnem dodatku za vse zaposlene v vzgojno-izobraže-valnih zavodih 0,15 količnika (ta je že vštet v učiteljskega). Več na 2. strani. B. P. dlagal, naj ministrski svet odobri podpis pridružitvenega sporazuma, v slednjem pa bi zadeva verjetno počakala na britansko privolitev. STOJAN ŽITKO • BONN, 28. maja - Italijanski premier Prodi je danes dopotoval na kratek obisk h kanclerju Kohlu. Pogovor je bil namenjen predvsem bližnjemu vrhu Evropske unije v Firencah 21. in 22. junija ter zdajšnjim težavam zaradi britanske odločitve o blokadi sklepov EU. Radio Nemčija pa je po včerajšnjem obisku podsekretarja Fassina v Ljubljani poročal, da med »najmanj dve in največ štiri najresnejše kandidatke za vstop« ob Poljski, Češki in Madžarski po novem sodi tudi Slovenija. (D. S.) nakar se je zvečer vrnil v Mozdok in nato v Moskvo. Ves obisk je minil povsem mirno, kot da v Čečeniji doslej ne bi bilo vojne. Med tem obiskom, ki so ga sicer že dlje časa pričakovali, a ni bil predviden tako zgodaj, je ruski predsednik izrekel vrsto zelo zanimivih ugotovitev. Najprej je napovedal, da se bo do 1. septembra letos umaknila iz Čečenije večina enot moskovskega, leningrajskega, po-volškega in uralskega vojaškega okrožja; zatem je sporočil, da je v republiko dostavil osnutek pri- JELCINOV VOLILNI NASTOP Karikatura: Marko Kočevar Watts za enakopraven status držav naslednic Pričakuje, da bo do konca leta že dosegel nekatere praktične rešitve pri delitvi premoženja LJUBLJANA, 28. maja — Mednarodnega posrednika za jugoslovansko nasledstvo sira Arthurja Wattsa je danes sprejel tudi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Po besedah slednjega naj bi uspešno reševanje nasledstvenih zadev prispevalo h krepitvi stabilnosti in miru. Opozoril je na nevarnost razvoja oborožitvene tekme v tem delu Evrope in da bi delitev BiH lahko izničila vsa prizadevanja mednarodne skupnosti. Zavzel se je za enakopraven status naslednic nekdanje Jugoslavije in povedal, da ZRJ ne more pogojevati svoje kooperativnosti z zahtevo po priznanju kontinuitete SFRJ. Kot sporočajo iz zunanjega ministrstva, sir Watts pričakuje, da bo do konca leta že dosegel nekatere praktične rešitve pri delitvi premoženja, kar naj bi pripomoglo tudi k urejanju drugih nasledstvenih vprašanj. Watts, ki bo obiskal še druge štiri naslednice nekdanje Jugoslavije, je danes odpotoval v Skopje. Kot je povedal v pogovoru, ki bo objavljen v Sobotni prilogi Dela, so nekatere od nasled- stvenih zadev laže rešljive, ker so predvsem tehnične, recimo plačilo pokojnin. Pri mednarodnopravnem reševanju nasledstva bi bili lahko za izhodišče obe dunajski konvenciji. To še zlasti velja za arhive. Vendar se bo moralo pet držav naslednic še odločiti, ali bo uporabilo načela obeh konvencij ali ne. Predlagana delitvena formula Mednarodnega denarnega sklada je po Wattsovem mnenju sicer uporabna, vendar ni mogoče poseči po njej pri vseh vprašanjih. Kot je znano, se Slovenija zavzema, naj bi pri skupnem zveznem premoženju, ocenjenem na 90 do 100 milijard dolarjev, najprej začeli deliti objekte v tujini, skupne devizne in zlate rezerve ter vrednost na klirinških računih. M. J. Sovretova nagrada Kseniji Dolinar in Marku Marinčiču LJUBLJANA, 28. maja —Nocoj so v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev slovesno podelili Sovretovo nagrado, o kateri je odločala strokovna žirija DSKP pod vodstvom Majde Stanovnik. Letošnja dobitnika sta Ksenija Dolinar za prevod obsežnega romana britanskega nisatelia Johna Fnwlesa Mao ir jL ^ Prepesnitev VergUije ve zbirke Bukolika. Nagradi jima je izročil predsednik upravnega odbora društva Vasja Cerar (na fotografiji levo). V kratkem nagovoru je omenil tudi podatek, da so od J^ta 1963 za izjemne prevajalske dosežke podelili 58 Sovretovih nagrad 46 prevajalcem. Več na 6. strani. (I. B., foto: Igor Modic) Peterburška predstavitev Slovenije Razstavo slovenskega gO' spodarstva je odprl minister Metod Dragonja OD NAŠE POSEBNE POROČEVALKE ST. PETERBURG, 28. maja Z današnjo otvoritvijo razstave na razstavišču Lenexpo se je začela predstavitev slovenskega gospodarstva v St. Peterburgu, ki bo trajala tri dni, pripravili pa so jo vladna urada za promocijo in informiranje ter GZS. Prvo tovrstno prireditev v tem mestu je odprl minister za gospodarske dejavnost Metod Dragonja, v imenu domačinov pa je navzoče pozdravil prvi namestnik župana in predsednik regionalnega odbora za gospodarstvo in finance Aleksej Kudrin. Med drugim je dejal, da je Slovenija dober primer nekdanje socialistične države, katere gospodarstvo se hitro in uspešno prilagaja potrebam tudi najzahtevnejših trgov. Rusija ga pozna predvsem po farmacevtski industriji in te dni je priložnost, da se gospodarstvi bolje spoznata. Enako so menili predstavniki Slovenije na današnji tiskovni konferenci. Naš veleposlanik v Moskvi Dušan Snoj je med drugim poudaril, da se je v zadnjih štirih letih menjava med državama podvojila. Lani je bilo samo blagovne menjave za 540 milijonov dolarjev, če bodo podjetja izrabila ugodne transportne povezave prek Črnega morja in Jadrana, pa je mogoče že kmalu računati na menjavo, vredno milijardo dolarjev. Metod Dragonja j e predstavil sestavo slovenskega gospodarstva in njegove izvozne zmogljivosti in pojasnil gospodarska gibanja v naši državi. Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar pa je govorila o vključevanju v evropske integracijske procese in poudarila, da si bo Slovenija prizadevala zagotavljati kar najbolj ugodne razmere za sodelovanje slovenskih in ruskih podjetij. St. Peterburg šteje približno 5 milijonov prebivalcev, Krka je edino slovensko podjetje, ki tam že ima predstavništvo, kmalu ga bo odprl še Lek, na Lenexpoju pa se te dni predstavljata dva ducata naših podjetij. Državi sta že podpisali sporazume o gospodarskem sodelovanju, o odpravi dvojnega obdavčenja, o dobavah plina in o odpiranju gospodarskih predstavništev. UIUANA DERIČ V Turčiji ubili 43 kurdskih upornikov DIYARBAKIR, 28. maja (Reuter) - Turške enote so prejšnji teden na jugovzhodu države ubile triinštirideset kurdskih upornikov. Poveljstvo varnostnih sil v Diyarbakirju je sporočilo, da so sedemindvajset pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) ubili v regijah Semdinli in Cukurca v provinci Hakkari v bližini iraške meje, druge pa v spopadih v provincah Mardin, Bingol, Tunceli, Bitlis in Elazig. Zid pokopal 80 ljudi NEW DELHI, 28. maja (AFP) -Vsaj osemdeset ljudi, večinoma delavcev, je danes izgubilo življenje, ko se je podrl zid v rižarni blizu mesta Armitsar v severno-indijski državi Pendžab. hodnjega sporazuma o odnosih med Rusijo in Čečenijo, ki se bo ves junij obravnaval na vseh republiških ravneh, prečiščeno besedilo pa naj bi podpisali 30. junija ali v prvih dneh julija. Poleg tega predvideva izvedbo parlamentarnih volitev v Čečeniji 16. junija in kasnejše sprejetje čečenske ustave, v kateri bo natančno opredeljen status te republike v Ruski federaciji. Kar zadeva sinoči podpisani sporazum o premirju s 1. junijem, je dejal, da gre za »odpoved uporabi sile pri reševanju spornih vprašanj; v bistvu gre za mirovni sporazum«. Ruski predsednik je v nastopu pred vojaki 205. divizije dejal, daje bil sporazum mogoč »šele po zlomu banditskih skupin; vi ste zmagali, vi ste premagali odpadniški režim Duda-jeva«. Kljub temu je opozoril, da ne bodo ponovili napak iz obdobja po lanskem sporazumu z uporniki, ko so dovolili, da so si ti »opomogli po hudem porazu; na vse poskuse obnoviti teroristično in drugo kaznivo dejavnost bomo odgovorili s skrajno ostrimi ukrepi«. Do konca junija je treba po njegovem razdelati mehanizem razorožitve nezakonitih čečenskih odredov in razglasitve amnestije za vse upornike, ki bodo izročili orožje. Jelcin je prepričan, da bo v Čečeniji v kratkem dosežen mir. Medtem pa so v Moskvi člani čečenske delegacije z vodjo Zelimhanom Jandarbijevom na čelu ves dan - kot svojevrstni »talci« med Jelcinovim obiskom v Čečeniji - nadaljevali pogajanja o uresničitvi včeraj podpisanega mirovnega sporazuma. Kot je dejal ruski premier Viktor Černomirdin, morajo udeleženci pogajanj do 1. junija izdelati »mehanizem izročitve orožja in morebitnega umika ruske vojske«. Čeprav je čečenska delegacija medtem že odpotovala nazaj proti inguškemu letališču Slep-covska, se bodo stiki med uporniki in Moskvo nadaljevali v prihodnjih dneh. DARIJAN KOŠIR Ponedeljkov podpis (po Jelcinovo) mirovnega sporazuma med ruskim predsednikom in novim vodjo čečenskih upornikov Jandarbijevom in nepričakovani torkov prihod Borisa Jelcina v Čečenijo sodita med tista politična presenečenja, ki se zgodijo tako nenadno, da si jih je na prvi pogled zelo težko racionalno razložiti. Toda v uspehih na čečenski »fronti« ni posebnih skrivnosti: ujeli sta se namreč dve tendenci, razvoj vojaškega položaja v Čečeniji in politični trenutek v Rusiji (bližina predsedniških volitev). Vse drugo je bila samo še stvar Jelcinove politične in diplomatske modrosti oziroma spretnosti, s katero je kot vrhunskipolitik unovčil najnovejše čečenske dosežke. Bleščeča ruska vojaška zmaga, zavzetje na videz nepremagljive trdnjave Bamuta in kot posledica tega želja novega vodstva čečenskih upornikov, da se namesto dokončnega poraza ustrezno »proda« v edinem možnem političnem trenutku (pred volitvami v Rusiji) - to je privedlo do vrhunske tajne diplomacije in »igre« s prihodom Jandarbije va v Moskvo, podpisom mirovnega sporazuma in Jelcinovim potovanjem v Čečenijo med svojevrstnim »ujetništvom« Jandarbijeva-prinašajo velike novosti v reševanje krize. Tako ugodnega trenutka za mir še ni bilo: ne gre za predvolilne zvijače, dozorele so namreč razmere, ko je res dosegljiv. Uporniki imajo zadnjo priložnost, da v burnem juniju -parlamentarne volitve v Čečeniji, podpis sporazuma o odnosih s Kremljem - najdejo svoj položaj v povojni republiki in dosežejo umik ruske vojske. Do pravega miruje še kar nekaj korakov, mogoča so tudi presenečenja in celo razočaranja, toda ponavljamo: take priložnosti ni bilo že od septembra 1991. DARIJAN KOŠIR Precej jasno bo, ponekod se bodo pojavljale krajevne nevihte. Veter bo postopno oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, naj višje dnevne od 15 do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj. Lexm4\rk LASERSKI TISKALNIK OPTRA r 6 str/min/ 600 dpi pi» 99.900 SIT Broz PD. Distribucija: INTERTRADE COMPUTERS Telefon: 061/140-20-88 Nekaj se kuha, se bo skuhala nezaupnica? 2 Medtem ko se premier pogovor ja s predsedniki parlamentarnih strank, se v kuloarjih nadaljujejo razmišljanja o oblikovanju tehnične vlade ali celo konstruktivni nezaupnici Šport 13 Na rokometnem EP Slovenci kar živahno »tržijo«! V Italiji letijo reprezentančne glave smučarskih trenerjev Monika Seleš zopet pariška kraljica? Kronika 14 Senat okrožnega sodišča odločil, da Marjan Sedmak ni žalil Romane Logar Sojenje Mitji Ribičiču, ki ga toži Albert Svetina -Erno, se je vendarle začelo Znanost 9-12 Stylus COLOR lis 2 Dvoglavo pošast lahko • udomačite že za 45.900 SIT INK mi EPSON BELNltABJI SKB BANKE D. B. vljudno vas vabimo, da se udeležite 3. skupščine banke, ki bo jutri, v četrtek, 30. maja 1996 ob 12. uri v kinodvarani Union, Nazorjeva 2 v Ljubljani. SKB BANKA D.D. Nadzorni svet SKB BANKE D. BOL NA BRAČU I. VI., 7 dni, hotel BRETANIDE, po/p., letalo ___ ;ti sta 2 mesti __SA^eerSfT 35.900 SIT SUPETAR NA BRAČU I. VI., 7 dni, hotel KAKTUS, polp., letalo ^prosti sta 2 mesti J32~S&OStT 30.600 SIT PALMA DE MALLORCA 3. VI., 8 dni, hotel HAWAII***, polp., letalo ____-prosti sta 2 mesti _6SL300rSfT 42.210 SIT IBIZA 3. VI., 8 dni, hotel VICTORIA**, polp., letalo ___________prosti sta 2 mesti __$5-ze Deflator zasebne porabe, 1996, v % 100 120 Vir: EBRD, OECD OD INFLACIJE DO DEFLACIJE - Kako bo torej letos pri nas z inflacijo? Jo bo trdna monetarna politika še lahko držala pri enoštevilčni vrednosti ali ji bo ušla v še ne prav pozabljene dvoštevilčne višine? Ob opozorilih na nekatere nespodbudne gospodarske kazalce je vedno več tistih, ki verjamejo v drugo možnost. Četudi se bo to zgodilo, v vzhodni Evropi ne bomo osamljeni. Zapustili bomo le družbo Češke, Slovaške, Makedonije, Hrvaške in Albanije, ki bodo po napovedih Evropske banke za obnovo in razvoj letošnje leto končale z največ sedemodstotno stopnjo inflacije. Vse druge države na prehodu se bodo še otepale z inflacijskim zmajem. To jim je šlo sicer v preteklih prehodnih letih kar dobro od rok. Lani na primer nobena vzhodnoevropska ali baltska država ni več imela inflacije višje od 40 odstotkov, šest izmed njih jo je že spustilo pod deset odstotkov. Kot ocenjujejo v EBRD. je to velik dosežek vlad in centralnih bank tega dela sveta, saj se tako močno povečuje predvidljivost trga in izboljšujejo stroškovni pogoji. To pa je nedvomno privlačno za vse, ki se zanimajo za naložbe v teh državah. Uspeh protiinflacijskih prizadevanj analitiki EBRD pripisujejo predvsem trdim fiskalnim in monetarnim politikam v teh državah, ki jim je na pomoč priskočil tudi Mednarodni denarni sklad. Na drugem polu sveta, v veliki sedmerici, se ekonomisti ukvarjajo z drugačnimi strahovi. Ni jih več tako malo. ki napovedujejo, da so inflacijska leta za razvite minila in da jih odslej čaka življenje z ničelno inflacijo ali celo z deflacijo. Predvidevanja utemeljujejo z rezultati strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu, napredkom tehnologije, ki zmanjšuje stroške dela, šibkejšimi sindikati in močnejšo konkurenco na domačih in tujih trgih, ki otežuje sindikalna prizadevanja za višje plače in namere podjetij, da bi dvignila cene izdelkom in storitvam. Toda, o groza, spet niso vsi zadovoljni. Z glavami na primer zmajujejo špekulativni investitorji, stvar ni pogodu ljudem, ki živijo s tako imenovano denarno iluzijo in se težko privajajo na nižje nominalne donose svojih naložb. Ni še vse izgubljeno, jih tolaži druga vrsta ekonomistov: inflacija se je v večini držav pritajila, ker je v gospodarstvih na voljo še precej neizkoriščenih zmogljivosti. Ko bo gospodarski stroj dosegel naj večji tek. bo inflacijski zmaj spet dvignil glavo. VERA AVŠIC PRITISK NA KONVERTIBILNO ČEŠKO KRONO Češki plačilni primanjkljaj se je v prvem četrtletju podvojil OD NAŠEGA DOPISNIKA Nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami se je češka krona zaradi rekordnega primanjkljaja v plačilni bilanci znašla pod precejšnjim pritiskom. Po najnovejših podatkih Češke narodne banke seje plačilni primanjkljaj v prvem četrtletju glede na isto lansko obdobje podvojil - na vec kot pol milijarde dolarjev. Glavna razloga za to sta ponovno povečanje trgovinskega primanjkljaja - na skoraj milijardo dolarjev - in hiter padec kapitalskih prilivov. Uradno si liberalno-konzerva-tivna vlada zaradi skokovitega naraščanja uvoza (lani za okroglo štiri milijarde dolarjev večji od izvoza) doslej ni delala skrbi, saj je večji del trgovinskega primanjkljaja pokrila s presežki iz izvoza storitev (turizem) in iz pozitivne kapitalske bilance, na drugi strani pa so devizne rezerve, ki so konec lanskega leta znašale 15 milijard dolarjev, zadostovale za financiranje več kot polletnega uvoza (in nemoteno servisiranje 14 milijard dolarjev zunanjih dolgov). Poleg tega naj bi bil razlog za to, da se je uvoz povečeval trikrat do štirikrat hitreje od uvoza, pospešeno posodabljanje industrije. Novi stroji in oprema (tretjina vsega uvoza) pa naj bi seveda dolgoročno krepko izboljšali konkurenčnost češkega gospodarstva. Kljub občasnim razpravam o tečaju krone ter denarni in obrestni politiki sploh, vlada ni videla potrebe po spreminjanju gospodarske politike; le narodna banka je nihanje krone s poprejšnjega pol odstotka navzgor ali navzdol nasproti košarici (tretjina dolar, dve tretjini nemška marka) z letošnjim marcem povečala na 7,5 odstotka. Po ocenah finančnih krogov je zato in zaradi strožjih predpisov o dokazovanju porekla denarja iz Češke odteklo več sto milijonov dolarjev špekulativnega kapitala, toda z visokimi obrestmi in (kljub sprostitvi) stalnim tečajem krone je narodni banki tokove uspelo stabilizirati. Vendar na bistveno nižji ravni, saj je kapitalski presežek v prvem letošnjem četrtletju po najnovejših podatkih znašal le še 90 milijonov dolarjev (lani ob tem času več kot 2 milijardi). To je resda inflaciji odvzelo precej zagona, toda istočasno so nesorazmerja v zunanji trgovini postala dramatična. Za kritične poznavalce čeških gospodarskih reform je tokratni pritisk na krono (ki je lani oktobra postala konvertibilna) nov dokaz, da se za pretežno ugodnimi kazalniki skriva precej slabosti. Češki izvoz naj bi bil čeda- Konferenca MOKRICE ’96 Grad Mokrice 5. - 7. junij 96 ATM, ISDN, Mrežni operacijski sistemi in Internet, elektronsko bančništvo. UNICOM Informacije in prijave: tel. 1404 111, faks: 1404 092 siJšJš' \U'JI 'fZil j TL»- 13 I . .v >\>>,to\lS( Uradno poročilo o cenah na terminskem trgu Blagovne borze Ljubljana z 298. borznega sestanka, dne 28. 05. 1996 Blago Termin Poravnalna cena Najnižja cena Najvišja Življenjski cena obseg Obseg Odprti interes □EM JUNtj 90 13 90.10 90 15 9317 378 CEM (P) JUN6 90 01 90 00 90 02 11449 210 2771 DEM (P) SEP6 92 02 92 00 92.15 4442 266 955 DEM (P) DEC6 94 96 94 95 95 00 17817 260 5727 ITL (P) JUN6 88 61 88 61 88 61 2888 10 475 ITL (P) SEP6 90 25 90 25 90 28 1123 40 330 ITL (P) DEC6 91 90 91 90 91 90 271 5 123 USD JUN6 138 50 138 30 138 70 9360 132 USD SEP6 140 50 140 30 140 70 11067 2 USD (P) JUN6 138 74 138 74 138.74 21559 81 1209 USD (P) SEP6 140 81 140 81 140 85 1 1665 124 1340 USD (P) DEC6 144 85 144 85 144 05 5335 10 1378 MEF JUN6 4050 00 4030 00 4050 00 4889 2060 4410 MEF SEP6 4300 00 4240 00 4300 00 1340 340 1060 Blago: Oznaka Dlaga za ter ITL - italijanska lira: ITL (P) ta (podjetniški tedaj): US marka (podjetniški teč; delnica nanaša terminska pogc djetni delnica poslovnega sistema Mercator, a terminska /anie Najnižja c med sestankom. iško pogodbo: BK krmni ječmen: OM - mesečna tolarska obrestna mera: alijanska lira (podjetniški tečaj): DEM - nemška marka: DEM (P) - nemška tolar; USD (P) - ameriški dolar (podjetniški tedaj); MEF - redna min: Oznaka meseca in zadnja številka leta na katerega se lodba. Poravnalna cena: Cena po kateri se obračunavajo odprte postavke in trgo-Najnižja cena po katen je bil sklenjen posel med sestankom ali pa je bila ponujene ia:Najvišja cena po kateri je bil sk ----------------------- OMjenJi godbe Obseg: Število pogodb s katerimi se je trgovalo med sestankom. Odpi interes predstavlja samo nakupne ali samo prodajne odprte pozicije (obeh je « ss predstavlja samo nakupne terminsko pogodbo. Opombe: izražanje cene: za žita v SiT/t, za DM 100 minus revalor. mes. obr. m.; Najvišja cana:Najvišja cena po kateri je bil sklenjen posel med sestankom ali pa je ponujena med sestankom, življenjski obseg: število pogodb s katerimi se je trgovalo od nastanka >e je trgovalo med sestankom. Odprti Interes (odp. In ponujena i je bila po-jprti SIT/DEM. za ITL v SIT/1000ITL, za USD v SIT/USD, za OM indeks 100 minus revalor. mes. obr. m.; standardna količina za eno (1) treming DEM= 3000 DEM, ITL= 3000000 ITL, USD= 2000 USD. ■tankom ali pa je sl med sestankon trgovalo < Interes (i iko številc D. za ( eno (1) treminalno pogodbo: BK=25 t, CK= 25 t, Odp mezno /JU frZ' e I niča Terminske borze, d. o. o., Ljubljana 5. 1996 Št. 040 iBORZA Tečaj 28. 0 TERMINSKE POGODBE Pogodba Zapadlost Izravnalna Sprememba Min. cena v % ponudba Max. povpr. Dnevni obseg Odprti interes □ EM JUN6 90.5200 0.00 89.96 90.25 0 121 □ EM SEP6 92.1 000 0.11 92.10 92.10 5 1 DEM DEC6 95.2500 0.00 94.99 95.60 0 10 USD JUN6 137 9800 0.00 0 USD SEP6 140 5200 0.00 0 USD DEC6 144 5000 0.00 144.50 144.50 9 0 n l JUN6 8 4000 0.09 8.40 8.40 5 5 i i L SEP6 9 1600 0 00 9.16 9.16 12 12 Povprečni podjetniški tečaj po prehodnih podatkih BS za DEM dne 23. 05. 1996 89.98 Frankfurtski fixing za USD/DEM dne 28. 05. 1996: 1.5474 USD ,:-.000 USD) v SIT za 1 USD. dem (5 ITL. USOM (10 OOO USD) v DEM za 1 USD. OOO DEM) v SIT za 1 DEM. ITL (5 milijonov ITL) v SIT za 100 izravnalna cena - dnevno tehtano DO' sprememba v °/o - odstotna max/mln najvi’ dnevni obseg odprti interes >vprečje kotacij za določeno terminsko pogodbo nba zadnjega enotnega tečaja glede na prejšnji e sji in najnižji tečaj sklenjenih poslov ali najboljša ponudba in povpraševa število terminskih oz. opcijskih pogodb za katere so bili sklenjeni posli v dol število odprtih nakupnih oz. prodajnih pozicij za terminsko pogodbo prejšn. točenem dnevu njega dne POLJSKO GOSPODARSTVO Napovedi so bile preveč smele OD NAŠEGA SODELAVCA Rezultati poljskega gospodarstva v prvem četrtletju so slabši od pričakovanih, kar naj bi pomenilo slabitev tempa gospodarskega razvoja. Počasneje kakor lani je rasla proizvodnja, slabši je finančni položaj podjetij, kmetijstvo nazaduje, narašča brezposelnost, trgovinska bilanca se ne popravlja. Neugodne novice iz posameznih gospodarskih vej so Centralni urad za planiranje (CUP) prisilile, da je v proračunu popravil svoje optimistične napovedi za letošnje leto. Tako naj bi letošnja inflacija dosegla 19 namesto 17 odstotkov, brezposelnost 14,4 in ne 13,9 odstotka, zmanjševanje izvoza in večji izvoz pa bosta še bolj poglobila negativno zunanjetrgovinsko bilanco. Samo v prvih dveh mesecih je negativni saldo dosegel 1,6 milijarde dolarjev - toliko je znašal lani skozi vse leto. Pomočnik premiera in predsednik CUP Miroslaw Pietrvvicz meni, da ni vzrokov za pesimizem, saj bo poljsko gospodarstvo - kljub vsem popravkom-imelo še naprej hitrejši tempo SPOROČILO ZA JAVNOST f Zaustavljeno trgovanje Zaradi prenosa stanj prinosnikih vrednostnih papirjev iz depo hiše SKB Au-rum d.o.o. v centralni register Klirinško depotne družbe -KDD, bo trgovanje preko BIS - borzno informacijskega sistema zaustavljeno predvidemo do vključno četrtka, 30. maja 1996. rasti kot visoko razvite evropske države. Pietrvvicz meni, da sta glavna vzroka za slabše rezultate v prvem četrtletju manjše zunanje povpraševanje (zato je bil izvoz slabši) in tudi izredno ostra zima, ki je neugodno vplivala ne samo na kmetijstvo, ampak tudi na gradbeno-obnovi-tvena dela. Pričakujejo, da bo letošnji kmetijski pridelek za 4 do 8 odstotkov slabši kot lani. Živilski izdelki bodo dražji, saj tudi na svetovnem trgu rastejo cene žita in nafte, ob tem pa bo težko brzdati inflacijo. Proračunski primanjkljaj naj ponedeljek, 27, maja 1996 tečaj enote London LME ob 16h aluminij baker svinec^ nikelj kosite^ cink 1.567.5 USD/tona 2460.0 USD/tona 855,5 USD/tona 7.800.0 USD/tona 6.260.0 _USD/tona 1.034.5 JJSD/tona_ INTERNATIONAL PETROLEUM EXCHANGE surova nafta _ ___IMS usd/so^ INTERNATIONAL BULLION SPOT zlato______________391.20 USD/t.unča srebro 5.32 USD/t.unča INTRRfl I BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. I 1 trgovanje z delnicami SLOVENIJALESA, MERCATORJA in KOLINSKE na Ljubljanski borzi 1 prenos lastništev delnic v KDD IIMTARA, PRAVA IZBIRA TEL.: 061/137 73 73, 137 74 74, 137 75 75, 173 44 44 FAKS: 061/173 44 80 proociaome OBVESTILO INVESTITORJEM Vlagatelje v skupna premoženja RASTKO, NELI, DIVER in HERMAN CELJSKI obveščamo o rezultatih odločanja: prenos na DADAS druga DZU neopredeljeni RASTKO 81,86% 9,21% 8,93% NELI 82,39% 13,21% 4,40% DIVER 85,98% 9,07% 4,95% HERMAN CELJSKI 84,09% 9,07% 6,84% Premoženje vlagateljev, ki so se odločili za podpis pogodbe o odkupu investicijskega kupona ter načinu poplačila denarne terjatve, je bilo prenešeno na DADAS, poslovni sistem d.d. Vlagatelje obveščamo, da bo dne 31. 5. 1996 opravljena revizija prenosov z inventuro premoženja. Vse neopredeljene vlagatelje ponovno pozivamo, da se najkasneje do 14. 6. 1996 opredelijo za eno od ponujenih variant, saj bodo sicer njihova sredstva prenesena na družbo za upravljanje. PROFICIA DADAS d.o.o. pravna služba bi kljub temu ostal v načrtovanih razmerjih (2,8 odstotka BDP). Centralni urad za planiranje je kritično ocenil politiko narodne banke, ki si za vsako ceno prizadeva obdržati visok tečaj nacionalne valute, zaradi česar se večini proizvajalcev ne izplača izvažati svojega blaga. Sedanji tečaj zlota po mnenju številnih gospodarstvenikov ni v skladu z resnično produktivnostjo poljskih podjetij, ki ne morejo tekmovati z zahodnimi proizvajalci. Podjetja so postavljena pred mehanizem svobodnega trga in so se znašla na pragu bankrota. ILIJA MARINKOVIČ Napovedi gospodarskega razvoja v letu 1996 (rast v odstotkih) zakon o centralni urad proračunu za planiranje 5.5 6 8.5 8.5 17 19 8.5 11 20 15 23 25 brezposelnost (v % aktivne delovne sile) 13.9 14.4 POLJSKA BDP proizvodnja inflacija naložbe izvoz uvoz lje manj konkurenčen (med drugim zaradi prezaposlenosti, ki jo vlada dopušča v strahu pred skokom števila brezposelnih in socialnimi nemiri) in hkrati strukturno nezadovoljiv, uradne trditve o 70-odstotnem lastminjenju gospodarstva pa naj bi bile pretirane. S kuponskim lastninjenjem so namreč večino delnic dobili skladi, ti pa so v lasti bank, ki jih lastnica država sili v odobravanje vedno novih posojil podjetjem brez prihodnosti in s tem zmanjševanje likvidnosti (nekaj ki jo v tem primeru zahtevajo denimo opozicijski socialdemokrati. Poseganje po presežkih pokojninskega zavarovanja je kratkovidno, saj se češko prebivalstvo stara (lani je število rojstev prvič padlo pod 100.000 in s tem pod stopnjo umrljivosti), zato bo pokojninski sistem kmalu v finančnih težavah in ga bo treba doti-rati. Približno 6 milijard dolarjev neposrednih tujih vlaganj po letu 1991 priča o zaupanju nemških, švicarskih, nizozemskih, ameri- Češka in Slovenija Nekateri gospodarski kazalci 1992 1993 1994 1995 Rast BDP (v %) Češka -6.4 -0.9 2.0 5.2 Slovenija -5.4 1.3 5.3 4.0 Inflacija (v %) Češka 11.1 20.8 10.0 9.1 Slovenija 201.3 32.3 19.8 12.6 Plačilna bilanca Češka 53 115 -50 -1600 (v milijonih USD) Slovenija 926 150 459 23 Brezposelnost Češka 2.6 3.5 3.2 2.9 (v%) Slovenija 13.4 15.4 14.2 14.4 Izvoz (tisoč USD) Češka 8779 13202 14255 17050 Slovenija 6681 6083 6828 8500 Uvoz (tisoč USD) Češka 10382 12856 14971 20890 Slovenija 6141 6501 7304 9000 BDP na preb Češka 8333 8476 8946 9555 (v USD) Slovenija 8872 9272 10074 10817 Povprečje BDP Češka 49 50 51 53 na preb. EU (v %) Slovenija 52 54 58 61 Vir:WIIW, Inštitut za medn. gosp, primerjave, Dunaj manjših bank je že bankrotiralo). Celo nekateri koalicijski partnerji menijo, da se je zato premier Vaclav Klaus med predvolilno kampanjo šel čisti populizem, ko je obljubljal podvojitev plač in pokojnin do preloma tisočletij. (Povprečna češka plača je letos aprila znašala okrog 8.500 kron ali 330 dolarjev, pokojnina pa polovico manj.) Plače naj bi po prenehanju državnega nadzora že tako in tako z okrog 20-odstotno rastjo »prebile vse okvire« (glede na rast storilnosti in inflacijo). V skladu z monetarističnimi nauki, na katere prisega Klaus, je dosedanja češka vlada strogo pazila na ravnotežje v državni blagajni. Če že ni bilo mogoče doseči proračunskih presežkov kot lani in predlani, naj bi bili letos izdatki in dohodki vsaj usklajeni. Z zmanjšanjem deleža države v družbenem proizvodu za približno eno odstotno točko (na 43,3 odstotka) naj bi bit letošnji češki proračun potemtakem izravnan pri 18,7 milijarde dolarjev, za prihodnje leto pa je vlada že napovedala zmanjšanje davkov na dohodek in dodano vrednost. Uravnoteženi proračun med drugim omogočajo presežki iz pokojninskega zavarovanja, zato vlada noče niti slišati o privatizaciji, ških, francoskih in avstrijskih partnerjev (v tem vrstnem redu) v češko gospodarstvo. Zadnji večji posel, ki ga je v okviru lastninjenja sklenila češka vlada, je prodaja 51-odstotnega deleža Telekoma nemško-švicarskemu konzorciju lani jeseni, in sicer za 1,3 milijarde dolarjev. Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave napoveduje Češki, ki je od lanskega decembra članica OECD, za letos in prihodnje leto 5 do 6-odstotno gospodarsko rast, nekaj manj kot 10-odstotno industrijsko rast, rahel dvig brezposelnosti (na 4 odstotke) in ustalitev inflacije pri 8 do 9 odstotkih. VOJKO FLEGAR Duhi/ I London, 28.05. 96 nak. prod. Belgija (BEF) 31.78 31.82 V. Brit. (GBP)-c 1.5108 1.5118 Kanada (CAD) 1.3718 1.3728 Francija (FRF) 5.2289 5.2339 Nizo. (NLG) 1.7302 1.7312 Italija (ITL) 1559.5 1561.0 Japon. (JPY) 108.53 105.63 Švica (CHF) 1.2712 1.7222 ZRN (DEM) 1.5466 1.5476 c: v USD za enoto valute / T//(7 rjj | QO AC 1QQA Datum pridobitve \JiJm I C/JU dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev Vrednost enote premoženja v tolarjih Prodajna cena enote premoženja v tolarjih Odkupna cena enote premoženja v tolarjih Sprem glede na prejšnji dan emba VEP v tekočem mesecu v odstotkih v prejšnjem v tekočem mesecu letu Število enot v obtoku Alfa / Probanka ’ / 17.040,79 17.125,99 16.785,18 -0,01 -0,14 0,22 3,27 3.953 Dolenjski vzajemni sklad / Vizija / 146,21 148,40 144,02 0,03 0,10 -0,78 1,04 628.591 Galileo / Kmečka družba / 3.707,16 3.818,38 3.707,16 -0,03 1,40 0,27 4,83 102.296,1516 Hrast / KBM-Infond / TBM / 15.280,00 15.478,64 15.020,24 0,32 2,64 0,67 6,48 1.494 LBM Piramida / LB Maksima / 15.543,33 # 15.387,90 -0,02 0,79 0,07 6,05 58.928 Miha / Nika 31.01.96 172,58 174,65 169,47 -0,09 0,89 -3,34 -6,85 538.826 Modra kombinacija / Rdeča pika / 174,48 176,22 170,99 -0,01 -2,01 -1,88 -1,04 830.220 Nika-delniški / Nika 31.01.96 108,18 109,48 106,23 0,00 1,07 -7,60 -10,71 445.966 Nika S.P.D. / Nika 31.01.96 118,55 119,97 116,42 0,00 0,95 -8,01 -10,15 594.712 Pika / PFC / Prifo / 1.525,62 1.548,50 1.503,07 0,00 0,65 1,16 1,17 122.961 Polžek / ABH DZU * / 2.189,42 2.222,26 2.222,26 0,02 0,35 0,75 3,68 158.084 Vipek / Avip 13.03.96 17.947,77 18.127,25 17.588,81 -0,04 0,82 1,38 6,87 5.545 Zajček / ABH DZU * / 2.299,01 2.333,49 2.264,52 0,02 0,07 0,94 3,30 77.049 Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje. # - VEP + (0,6%-2,0%); * - podatki veljajo danes; / - Sklad ni pridobil dovoljenja za poslovanje Agencije za trg vrednostnih papirjev. (UESLJji UjjJ 061/1338444 MENJALNICA HIDA 061/133 33 33 BANKA SLOVENIJE Država Šifra Oznaka Enota valute valute nakupni 28.05.1996 št.101 Tečaji veljajo od 29. 05. 1996 od 00.00 ure dalje. Za devize srednji________prodajni Avstralija 110.2204 110.5521 Avstrija Belgija 056 Kanada 100 1279.8022 CAD HRK 436.8240 100 2331.8820 110.8838 1283.6416 439.4528 Finska 2923.5643 2932.3350 Francija Nemčija Grčija 100 100 300 100 2662.4353 9004.4483 2670.4226 9031^461 ČT 57.0252 57.1963 Irska Italija 372 380 IEP ITL 217.0072 217.6582 Japonska 392 Nizozemska Norveška 528 578 NLG NOK 100 100 Portugalska 620 Slovaška Španija švedska Švica V. Britanija 724 752 756 826 ESP SEK 100 100 CHF 100 GBP 107.8729 2035.6334 ~ 10921.4985 209.8655 128.3134 2105.5101 87.7664 2111.8266 88.0297 108.1975 2041.7587 2047.8840 10954.3616 10987.2247 210.4970 211.1285 ZDA 840 954 1. Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, 2. Povprečni ponderirani nakupni menjalniški tečaj bank v preteklemu tednu (14. člen Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizpl. deviznih vlog ■ Ur, I. RS št. 7/93) je 8785,2856 SIT za 100 DEM. neizplačanih Tečajnica za dvodelni blagajniški zapis Banke Slovenija na dan 29. 05. 1996 Dosp. blag. zapisa Št. dni do doap. (A) Tečaj za vpis v % (B) Skupaj Apoen Tekoča nominalna vrednost (v SIT) (A) (B) Skupaj 12. 09.1996 106 102.3370% 94,0419% 98.1894% 1.900,000 190,000 972,202 97.220 893,398 89,340 1 865,599 186,560 Upoštevan je veljavni tečaj Banke Slovenije za DEM. Blagajniške zapise Banke Slovenije prodajajo in Izplačujejo pooblaščene banke. Zaupajte ekspertom Borzno posredništvo N-LB d.d. telefon: 125-53-33 X® ljubljanska banka NOVA UUILJANIKA IANKA 0 0 UUIUANA Ker je jutri nov dan. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij na dan 29. 05. 1996 Velja od 00.00 do 24. ure Banka Valuta Nakupni Prodajni Bank Austria DEM 89.75 89.90 Banka Celje DEM 89.92 90.12 Banka Noricum, Ljubljana DEM 89.92 90.12 Banka Vipa DEM 89.93 90.12 Creditanstalt d.d. DEM 89.95 90.10 Dolenjska banka DEM 89.95 90.15 Ljudska banka DEM 89.92 90.12 M banka, Ljubljana DEM 89.93 90.13 Probanka, Maribor DEM 89.95 90.15 SIB banka d.d., Ljubljana DEM 89.80 89.99 Splošna banka Koper DEM 89.77 90.10 SZKB DEM 89.90 90.10 UBK banka DEM 89.80 90.10 Zaradi velikih sprememb v tečajih, na katere banke ne moremo vplivati, se v bankah ne moremo obvezati prodajati valuto po objavljenih tečajih. Zaradi tega prosimo, da trenutni tečaj preverite pri pristojnih službah. Devizni tečaji za DEM, ATS, ITL in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutni veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma pomanjšano za 0,25 odstotne točke.___________________________________ ABANKA D. D. Ljubljana _______NAKUP IN PRODAJA DEVIZ PODJETJEM NA DAN 29. 05. 1996 nakupni prodajni Redni tečaj za DEM 89.91 90.10 V primeru večjih nihanj na trgu deviz si banka pridržuje pravico do sprememb. ____________Podrobnejše informacije na telefon 17-18-452, 302-326 in 302-315_ SKB BANKA D. D. Ljubljana Tečajna lista za obračun deviznih prilivov In odlivov podjetij št. 101 veljavna od dne 29. 05. 1996 od 00.00 dalje Valuta Enota Nakupni Prodajni DEM 100 3993.0000 9015.0000 Tečaji so okvirni, pri konkretnih poslih so možna odstopanja. Informacije o tečajih drugih valut dobite na brezplačnem telefonu SKB banke d.d., tel. št.: 080-15-14 ali v deviznem trgu SKB BANKE d. d., tel. št. 302-548, 171-5714, 171-5710, 171-5712 in 171-5702. Dobite jih tudi na Internetu: http : //www.skb.si, izbrane tečaje pa vam pošljemo tudi po elektronski pošti._ Tečajna lista Nove Ljubljanske banke, d.d., za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. 05. 1996 od 00.00 dalje Velja od 00.00 do 24. ure št.101/96 Šifra Za devize Država valute Valuta Enota nakupni prodajni Avstrija 040 šiling 100 1278.7436 1281.5862 Belgija 056 frank/C 100 437)7760 438.7492 Francija 250 frank 100 2660.2330 2666.1466 Nemčija 280 marka 100 8997.0000 9017.0000 Italija 1 380 lira 100 8.9207 8.9763 Nizozemska 528 gulden 100 8043.4080 8061.2882 Švica 756 frank 100 10945.7502 10970.0822 V. Britanija 826 funt 1 210.3229 210.7904 ZDA 840 dolar 1 138.9417 139.8081 954 ECU 1 170.0253 170.4033 Španija 724 pezeta 100 108.1080 108.3483 ičuna v potencial bank« tiznih tečajih dobite n; na tel. št. 1254049. icije na tel. 1 i. 1254064, 176-2799). Najncvejše informacije Povpr. podj. tečaj v Delu objavljenih tečajev Valuta Enota DEM 1 nakupni 89.89 prodajni 90.10 29. 05. 1996 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) nakupni prodajni Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka, Ljubljana -2 87.70 89.30 12.34 12.69 8.56 9.09 Bank Austria, Ljubljana Banka Celje 87.80 88.95 12.20 12.70 8.25 8.85 Banka Domžale Banka Noricum, Lj. 87.90 89.25 12.30 12.80 8.50 8.90 Banka Vipa, N. Gorica 87.21 89.09 12.30 12.59 8.54 8.80 Banka Zasavje,Trbovlje 87.80 89.30 12.48 12.69 8.50 9.00 Capital marketing 88.00 88.60 12.45 12.60 8.70 8.95 Creditanstalt d. d., Lj. 87.90 88.60 12.40 12.65 8.50 9.00 Come2us, Ljubljana 87.80 88.40 12.40 12.50 8.50 8.83 Dolenjska banka, N. mesto 87.50 89.40 12.35 12.79 8.55 9.00 Emens, Hrastnik * 87.90 88.60 12.39 12.59 8.66 8.80 Eros, Ljubljana 88.05 88.20 12.46 12.50 8.70 8.76 Gorenjska banka, Kranj 86.60 89.40 12.06 12.71 8.39 9.19 Hipotek, banka Brežice 88.00 89.68 12.35 12.70 8.56 8.99 Hmezad banka Žalec 87.50 88.85 12.00 12.60 8.20 8.85 Hranilnica Lon, Kranj 87.50 88.40 12.00 12.55 8.70 8.90 Ilirika, Breg 22, Lj. 88.21 88.33 12.49 12.51 8.75 8.79 Komerc. banka Triglav, Lj. 87.80 89.50 12.36 12.66 8.55 8.95 Koroška banka, Sl. Gradec 88.20 89.00 12.40 12.54 8.40 8.90 Lj. zastav. - Lomb. hiša, Lj, 87.90 88.70 12.44 12.54 8.65 8.85 Ljudska banka, Lj. - 2 88.00 89.50 12.45 12.80 8.50 9.00 M banka, Ljubljana 88.20 89.90 12.56 12.89 8.60 8.95 Nova KBM, Maribor* 87.00 88.80 12.15 12.60 8.35 8.95 Nova KBM, podr. N. Gorica * 87.50 89.20 12.28 12.72 8.53 8.85 Nova Ljubljanska banka, Lj. 87.80 89.00 12.35 12.78 8.59 9.19 NLB Podružn. Posavje, Krško 87.80 89.00 12.35 12.77 8.59 9.19 Pomurska banka, M. Sob. * 86.60 88.80 12.31 12.62 8.40 8.79 Poštna banka Slovenije * 86.10 88.40 11.20 12.50 8.00 8.80 Probanka, Maribor 88.35 90.00 12.45 12.85 8.50 8.95 Publikum, Ljubljana 88.10 88.24 12.46 12.50 8.76 8.80 SKB banka, Ljubljana 87.70 89.90 12.35 12.80 8.55 8.97 SIB banka d,d, Lj.* 87.80 89.30 12.35 12.65 8.70 8.90 Sl. zadr. kmet. banka, Lj. 88.10 88.85 12.44 12.67 8.60 8.95 Splošna banka, Koper 86.89 88.89 12.09 12.40 8.59 8.85 Splošna banka,Velenje * 88.00 89.00 12.20 12.50 8.30 8.90 UBK Banka, Ljubljana 88.00 89.80 12.40 12.75 8.60 9.00 Povprečni tečaj 87.69 89.03 12.30 12.65 8.52 8.93 *-danes; 1 - velja za vrednostne papirje: 2 - tečaji po poslovnih enotah banke so lahko različni Alberttours, TPC Murgle, Lj. Aval, Bled - Ljubljana _ Ažur, Grosuplje - Trebnje Burin-club, Lj. - Moste Dom kaffe Hida, pokrita tržnica, Lj. Ilirika, Ljubljana Media, Pl. laguna, Lj. * Publikum, Miklošičeva 34, Lj. Slovenijaturist, Trg 0F 6, Lj. Sonce, Ljubljana Šum, Kranj Talon, Šk. Loka, žel. pos. TAP, mejni prehod Vrtojba Tentours, Domžale Upimo, Ljubljana VVilfan, Kranj - Ljubljana 061/123-30-35 Bled: 064/741-220; Ljubljana: 061/133-2376 Grosuplje: 061/762-260; Trebnje: 068/45-730 061/140-33-13, 061/140-33-14 061/715-199 061/133-33-33; ŽALE, Koželjeva 6: 061/137-45-76 Breg 22: 061/125-10-85; World Trade Center: 061/16-88-267 061/328-061 Nova telefonska številka: 061 /133-84-44 061 /318-285 061/1250-161 064/211-339 064/631-134 065/35-484 061/711-229 Kongresni trg 13: 061/214-388; Šubičeval: 061/12-51 -060 064/211-387; Kino Šiška - Ljubljana: 061/558-146 V nekaterih zasebnih menja..ticah so se odločili, da namesto tekočih tečajev objavijo svoje telefonske številke, na katerih posredujejo informacije o tečajih. BANKA SLOVENIJE Povprečne obrestne mere na medbančnem denarnem trgu Povprečna ponderirana obrestna mera in obseg posojil na medbančnem denarnem trgu na dan 27. 05. 1996 letna obrestna mera obseg transakcij v mio SIT med dnem na večernem denarnem trgu skupno 3.760 1.347 5.107 19,1 % 19.0 % 19.1 % Letna temeljna obrestna mera v maju 1996 je 13,79% Mesečna temeljna obrestna mera v maju 1996 je 1,1 % Letna obrestna mera zamudnih obresti v maju 1996 Je 31,79% IZRAELSKI VOLILNI SPOPAD Palestinci: Tekmeca sta le dve plati iste medalje Dan pred volitvami se je prednost izraelskega premiera Simona Peresa pred najresnejšim nasprotnikom Benjaminom Netanjahujem skrčila na tri odstotke OD NAŠEGA DOPISNIKA JERUZALEM, 28. maja-Pred sedmimi meseci, ko je verski skrajnež Jigal Amir na mirovnem zboru v Tel Avivu ustrelil Jicaka Rabina, so raziskave javnega mnenja kazale, da Peresova prednost presega dvajset odstotkov. Val simpatij do laburistične stranke, ki jih je povzročil politični atentat, je bil bolj sad strahu kot pietete. Amir je v imenu izpolnjevanja božje volje, ki je izvoljenemu narodu obljubila državo na ozemlju Palestine, ustrelil sekularnega politika in vojaka, ki je vse življenje posvetil oblikovanju in zaščiti te države. Izrael, ki se je brez prevelikih težav ubranil pred vsemi arabskimi ofenzivami, se je navznoter globoko razcepil. Ob smrti brezobzirnega generala in tolerantnega arhitekta mirovne politike je za hip našel 70-odstotno enotnost. Ob volitvah, ki bodo Rabinu določile naslednika, pa je država znova razdeljena na dvoje. Izraelci se bolj kot na volitve odpravljajo na referendum. Spekter strank, ki nastopajo na volilnih listah, je širok in obsega vse od skrajnih židovskih verskih združenj, ki zahtevajo politiko verske in nacionalno čiste države, do strank, ki zastopajo osemsto tisoč Arabcev z izraelskim državljanstvom. Med njimi je mogoče najti vse, od nekdanje izraelske komunistične stranke, katere člani so večinoma izraelski Palestinci, do Združene judovske tore, ki je v svoj program zapisala, da je »Bog patriarhom obljubil vso izraelsko zemljo, ki jo morajo naseliti Židje«. Predvolilne obljube se vrtijo okrog vprašanja, koliko zemlje in avtonomije naj dobijo Palestinci, kje so meje izraelske države in kakšne mirovne sporazume naj država sklene s sosedami. Vendar se bodo Izraelci bolj kot med strankami odločali med dvema človekoma, ki na volilnih listah stojita kot simbola dveh nasprotnih politik. Šimon Peres, ki je Jicaka Rabina nasledil na mestu ministrskega predsednika, in Benjamin Netanjahu, ki vodi najmočnejšo stranko desne opozicije Likud, predstavljata dve različni prihodnosti Izraela. Izraelski mirovni aktivist Uri Avneri pravi, da bi zmaga Benjamina »Bibija« Ne-tanjahuja pomenila referendumski ne mirovnemu procesu. »Ne, za mir s Palestinci. Ne, za mir s Sirijo.« Netanjahu uteleša možnost še ene okupacije zahodnega brega Jordana in morda še ene vojne s Sirijo, ki bi mirovna pogajanja vrnila na njihov mučen začetek. Nasprotno pa naj bi izvolitev Peresa pomenila potrditev politike mirovnega dogovarjanja, prekinitev sovražnosti s Sirijo, umik iz Libanona in morda ustanovitev konferedacije med Izraelom, Jordanijo in Arafatovo Palestino, ki bi ustvarila temelj za radikalno nove razmere na Bližnjem vzhodu. V predvolilni kampanji sta obe poziciji naslikani na črno-beli paleti. V resnici Šimon Peres ni takšen golob, kot se poskuša naslikati, niti ni Netanjahu tako črn fundamentalist, kot ga prikazujejo. Palestinci, ki imajo volilno pravico, pravijo, da blokada Zahodnega brega še nikoli ni bila tako stroga kot v zadnjih dveh mesecih, nobena vojaška operacija izpeljana tako cinično kot vdor v južni Libanon in nobena politika do zasedenih ozemelj tako dvolična. »Peres obljublja mir in seje smrt,« je rekel aktivist Združene arabske liste Mohamed Khalil v vasi pred Haifo, prepričan, da bodo vsi arabski volilni upravičenci volih za sedanjega ministrskega predsednika, ker med dvema slabima možnostma predstavlja manj slabo. »Peresa so nam na silo potisnili v grlo. Ne moremo ga niti požreti niti izpljuniti.« Tudi izraelski mirovniki bodo glasovali zanj, čeprav jim je z generalsko avanturo v Libanonu odvzel vse iluzije o lahkem miru. Vendar Peres z vsemi hibami obljublja možnost pogajanj z Arabci, v katerih bodo mučna protislovja skoraj petdeset let zgodovine Izraela potešena, mir zapečaten in država vsaj nekoliko demilitarizirana. Netanjahu pa je po drugi strani močno omilil svoja radikalna stališča izpred osmih mesecev in ga skoraj ni več mogoče prepoznati. Njegov program je postal dvoumen. Obljublja mir s Palestinci, vendar jih ne priznava kot političen subjekt, napoveduje pogajanja s Sirijo, hkrati pa zanika vsakršno možnost pogajanj o izraelskem umiku z Golana, Izraelcem zagotavlja varnost pred terorističnimi napadi in načrtuje nova naselja na Zahodnem bregu, ki jih sprožajo. Njegova obljuba miru s Palestinci je nezdružljiva z njegovo današnjo izjavo, da se »o prihodnosti Jeruzalema s Palestinci ni pripravljen niti pogovarjati«. Izraelci so razdeljeni na pol. Privrženci Benjamina Netanja-huja so prepričani, da bi bil sporazum, ki bi ga podpisal Peres, kapitulacija in politična katastrofa, Peresovi privrženci pa, da bi Peres organiziral mirovna pogajanja za novo vojno. Palestince je predvolilna kampanja prepričala, da bosta oba podpisala sporazum v njihovo škodo. Ena od arabskih strank, ki nastopa na volitvah, je tik pred volitvami posnela televizijski spot, kjer sta oba vodilna kandidata dva obraza na isti igralni karti, in volivcem svetuje, naj oddajo prazne protestne glasovalne lističe. Ker je kar dvanajst odstotkov izraelskih volivcev arabskega porekla, bi ta strategija lahko prinesla zmago prav Netanjahuju, ki Arabcem zatrjuje, da v njegovi državi nimajo posebne prihodnosti. ERVIN HLADNIK-MILH ARČIČ DESNICA JE STRNILA VRSTE - Tekmec izraelskega premiera Šimona Peresa Benjamin Netanjahu (na desni) nazdravlja vodji skrajno ortodoksne stranke Šas rabinu Kaduriju (na sredini) in uglednim članom svoje stranke Likud med zadnjim predvolilnim zborovanjem. Dan pred izraelskimi volitvami je imel vodja laburistov po javnomnenjskih anketah nekaj točk prednosti pred svojim desničarskim tekmecem. (Foto: Reuter) ITALIJANSKI ODMEVI NA FASSINOV OBISK Uspešna misija Dinijevega sla Vodilna dnevnika Unita in Repubblica menita, da je Slovenijo že mogoče obravnavati kot pridruženo državo Evrope - Sporazum naj bi podpisali »v najkrajšem času« oziroma že čez 14 dni OD NAŠEGA SODELAVCA RIM, 28. maja - Že sinoči so rimska sredstva javnega obveščanja napove- dala pozitivni izid misije, ki jo je po naročilu italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija včeraj v Ljubljani opravil podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino. Časopisi namenjajo osrednjo pozornost Fassinovi izjavi, da bodo takšni pogovori Slovenijo pripeljali k sklenitvi sporazuma o pridružitvi Evropski uniji »že v najkrajšem času, vsekakor pa še pred koncem italijanskega mandata na čelu EU«. V današnjem dnevnem tisku so pozitivne napovedi, da se bodo Fassinova pričakovanja izpolnila, dopolnili še z novimi argumenti. Uradnih izjav za zdaj še ni, vendar je to povsem razumljivo, saj je uradno izjavo dal sam Fassino v Ljubljani. Neuradne izjave pa te dni prihajajo predvsem iz vrst znanih ezulskih organizacij, ki jim očitno ni všeč izjava novega premiera Romana Prodija.Ta je takoj po volilni zmagi levega centra izjavil, da so odnosi s Slovenijo »pomembnejši od problemov«. Vodilna italijanska dnevnika Unitč in Repubblica menita, da je Slovenijo že mogoče obravnavati kot pridruženo državo Evrope. Unitč ob tem poudarja, da se bo to zgodilo že v kratkem, Repubblica pa prav tako napoveduje »Slovenijo v Evropi«. »Odločilna razjasnitev odnosov med Italijo in Slovenijo,« piše dnevnik vodilne levosredinske stranke PDS UnitS. Rezultat te razjasnitve vidi avtor članka v Fassinovi izjavi o tem, da bo že v kratkem podpisan sporazum o pridružitvi Slovenije EU, K temu je v precejšnji meri pripomogla tudi pripravljenost Slovenije, da sprejme evropske norme na trgu nepremičnin. Za dnevnik Unitš, pa tudi za samega Fassina je to »prvo dejanje zunanje politike nove vlade«. Le to vodi k rešitvi najkočljivejšega vprašanja, ki ga je Prodijev kabinet podedoval od nekdanje Berlusconijeve vlade. Kot ugotavljajo tukajšnja sredstva javnega obveščanja, je Fassino poudaril, tudi skupna stališča, do katerih!je pri- šlo po razjasnitvi nekaterih delov note slovenske vlade o sprejetju španskega kompromisnega predloga. Prav zato bi lahko po Fassi-novem mnenju sporazum sklenili že v prihodnjih nekaj tednih. Seveda pa državi s tem še nista rešili italijansko-slovenskega spora, ki bo po ratifikaciji vsekakor predmet »intenzivnih dvostranskih pogovorov«. Unitž v okviru tega omenja Fassinovo prepričanje, da bo že pridružitev Slovenije EU povzročila pozitiven preobrat v dvostranskih donosih, Italija pa bo prav zato vsekakor spodbujala sodelovanje Slovenije v vseh mednarodnih forumih, hkrati pa bosta državi okrepili gospodarsko sodelovanje. Rimska Repubblica pa v zvezi z obiskom poudarja naslednje: »Stvari so se razjasnile, stališča so skupna, Slovenija pa bi lahko sporazum podpisala že v prihodnjih dveh tednih.« Fassino je napovedal »zeleno luč« za sprejetje kompromisa glede odpiranja slovenskega trga nepremičnin, rimski dnevnik pa ob tem ugotavlja, da so bili narejeni novi koraki, tudi kar zadeva ezulske hiše v Istri. Se- veda še vedno ostaja problem premoženja ezulov, vendar je Fassino izjavil, da bo priključitev Slovenije EU gotovo pripomogla k pozitivnemu razvoju dvostranskih odnosov. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev je s prihodom vlade levega centra dobil povsem drugačen smisel ne le dialog o večstranskih vprašanjih, marveč tudi o odnosih med sosednjima državama, tudi kar zadeva sporna vprašanja v dvostranskih odnosih. Kot je bilo slišati, se v Ljubljani niso spuščali v podrobnosti. Ignac Golob je poudaril, da je popolnoma jasno, da je »čas zamujenih priložnosti mimo«, po teh pogovorih pa bo mogoče »narediti korak naprej k podpisu sporazuma«, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dveh tednih. V Rimu poudarjajo, da bo 10. junija v Luksemburgu seja ministrskega sveta Unije, s čimer povezujejo dva tedna, ki jih omenja Golob. Enajst dni pozneje bo v Firencah vrhunsko srečanje EU, ki ga je Fassino postavil kot nekakšen skrajni rok. ILIJA MIMICA KRONOLOGIJA ČEČENSKE VOJNE Od pohoda na Grozni do Jelcina v Groznem OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 28. maja - Poglejmo temeljne mejnike v 17-mesečni čečenski vojni, ki se je začela z ruskim vojaškim posegom decembra 1994 in se bo morda končala po obisku vodje čečenskih upornikov Jandarbijeva v Moskvi in ruskega predsednika Jelcina v Groznem. 9. december 1994: Ruski predsednik Jelcin izda dekret, v katerem od ruske vlade zahteva »uporabo vseh sredstev za zagotovitev ustavne ureditve v Čečenski republiki«. 11. december: Ruska vojska iz treh smeri začne vojaško posredovanje v Čečeniji oziroma pohod na Grozni. 31. december: Na Silvestrovo ruski vojaki s tanki vdrejo v prestolnico Grozni, kjer jih Čečeni ujamejo v past in jim povzročijo velikanske izgube. 9. januar 1995: Po večdnevnih hudih bitkah in ob pomoči letalstva ruska vojska iz treh smeri obkoli središče Groznega in predsedniško stavbo ter tako nadzoruje že dve tretjini prestolnice. 19. januar: Ruska vojska zavzame predsedniški dvorec v Groznem, ki ga je topništvo prej (med »pripravami« na ta napad) skoraj docela porušilo, prav tako tudi celotno središče mesta. 1. februar:Tožilstvo v Moskvi je ukazalo aretirati Džoharja Duda-jeva. 6. februar: Ruska vojska je po prečkanju reke Sunže osvojila tudi južni del Groznega; tu je bilo zadnje čečensko oporišče v predmestnem Černorečju osvobojeno 6. marca. Prestolnica je od takrat v celoti pod ruskim nadzorom. 31. marec: Ruski vojaki v tednu dni osvojijo trikotnik velikih čečenskih mest Gudermes-Argu-n-Šali. 24. maj: Rusi začnejo ofenzivo za osvoboditev Šatoja in Vedena, zadnjih velikih čečenskih oporišč v južnih gorah. Vedeno pade 3. junija, Šatoj pa skupaj z Nožaj-jur-tom 13. junija; vojna se zdi za rusko stran dokončno dobljena. 14. junij: Skupina 120 čečenskih teroristov pod vodstvom Ša-mila Basajeva napade bolnišnico v Budenovsku v ruski Stavropol-ski pokrajini in za talce vzame okrog 2500 bolnikov. Ruska vojska 17. junija napade teroriste v bolnišnici, vendar je bil napad zaradi velikih žrtev med talci ustavljen. IH. junij: Ruski premier Černo-mirdin začne pogajanja z Basa-jevom; naslednji dan so talci izpuščeni, teroristom pa je bila v spremstvu 160 talcev omogočena vrnitev v Čečenijo; 20. junija so vsi talci osvobojeni, skupina Basajeva pa rešena, v čečenskih gorah. 22. junij: Na pogajanjih ruske in čečenske strani pod okriljem misije OVSE, ki so bila dogovorjena po pogovoru med Černomi-rdinom in Basajevom, je bil parafiran protokol o rešitvi vojaških vprašanj (ustavitev spopadov, razorožitev upornikov, umik ruske vojske). 30. julij: Po enomesečnih pogajanjih je bil vojaški sporazum med Rusijo in Čečenijo podpisan v Groznem. 11. september: Na zasedanju komisije za nadzor nad izpolnjevanjem določil vojaškega sporazuma je bil objavljen natančen urnik razoroževanja čečenskih upornikov, ki naj bi predali orožje do 5. oktobra. D ŽOHAR D UD A JEV 6. oktober: V atentatu v Groznem je bil huje ranjen poveljnik ruske vojske v Čečeniji Anatolij Romanov. 9. oktober: Rusija objavi, da zaradi atentata na generala Romanova razveljavlja oziroma zamrzuje določila vojaškega sporazuma, podpisanega 30. julija.' 24. oktober: Rusi odstavijo svoja marionetna čečenska voditelja Umarja Avturhanova in Salambeka Hadžijeva; položaj predsednika marionetne čečenske vlade prevzame Doku Zavga-jev, leta 1991 strmoglavljeni predsednik ruske Čečenske avtonomne republike. 1. november: Vrhovni sovjet Čečenije, ki se sestane prvič po letu 1991, za novega predsednika izvoli Dokuja Zavgajeva. 8. december: Ruski premier Černomirdin in čečenski predsednik Zavgajev v Moskvi podpi- šeta sporazum o temeljnih načelih odnosov med Rusijo in Čečenijo. 17. december: Na volitvah novega čečenskega predsednika, ki se jih udeleži okrog 55 odstotkov volilnih upravičencev, je s 93-od-stotno večino izvoljen Doku Zavgajev. 9. januar 1996: Okrog 600 čečenskih upornikov pod vodstvom Salmana Radujeva v dagestanskem mestu Kizljar zavzame mestno bolnišnico s tisoč talci. Ti so naslednji dan osvobojeni, teroristi pa se na begu ustavijo v naselju Prvomajsk in ga zasedejo. Ruska vojska zato 15. januarja krene v vojaško operacijo za osvoboditev Prvomajskega in ga osvobodi 18. januarja. Vmes neznani čečenski teroristi ugrabijo ladjo Avrasya na Črnem morju z okrog 190 potniki; talci z ladje so bili izpuščeni 19. januarja. 17. februar: Ruski vojaki obkolijo in 21. februarja napadejo mesto Novogrozni, kjer je okrog 600 upornikov, od katerih jih tretjino pobijejo. 5. marec: V Urus-martanu je huje ranjen čečenski terorist Sal-man Radujev, ki je vodil napad na Prvomajsk; naslednji dan umre. 6. marec: Okrog tisoč čečenskih upornikov prvič po izgubi prestolnice napade Grozni. V pravi ru-sko-čečenski vojni je bilo mesto osvobojeno 9. marca, pri tem pa je bilo ubitih 170 upornikov. 15. marec: Ruski svet za nacionalno varnost obravnava in dokončno potrdi mirovni načrt za Čečenijo. 31. marec: Jelcin v obliki dekreta odobri in objavi mirovni načrt za Čečenijo v sedmih točkah. 21. april: V raketnem napadu ruske vojske na Gehi-ču je bil ubit vodja čečenskih upornikov Džo-har Dudajev; za njegovega naslednika je imenovan Zelimhan Jan-darbijev. 10. maj: Jelcin na turneji v Astrahanu potrdi, da namerava kmalu obiskati Čečenijo. 12. maj: Vrhovni sovjet Čečenije je za 16. junij razpisal volitve v novi zakonodajni organ (parlament) republike. 23. maj: Ruska in čečenska stran sporočita, da sta se dogovorili o obisku Jandarbijeva v Moskvi in pogajanjih z Jelcinom. 24. maj: Ruska vojska v zadnji veliki ofenzivi osvoji Bamut, največje in najbolj nedostopno čečensko oporišče v gorah. 27. maj: Pogajanja Jelcin-Jan-darbijev v Moskvi. Podpisan sporazum o ustavitvi spopadov in izpustitvi vseh talcev v roku dveh tednov. 2H. maj: Ruski predsednik Boris Jelcin na splošno presenečenje obišče Grozni. DARIJAN KOŠIR ČEŠKA PRED VOLITVAMI Klausu se obeta še en mandat Vse kaže, da volitve ne bodo prinesle bistvenega premika na političnem prizorišču - Levica je brez večjih možnosti - Vladajoči stranki tudi številni škandali niso preveč škodili - Pripravlja se zakon o evtanaziji OD NAŠEGA DOPISNIKA PRAGA, 28. maja - Čeprav je češka desnosredinska vladna koalicija marca letos nekaj časa razmišljala, ali naj prepove Stranko češkoslovaških komunistov (SČK), notranji minister Jan RumI pa je takšen ukrep celo napovedal, so (neo)stalinisti pod vodstvom zadnjega sekretarja praškega mestnega komiteja Miroslava Štepana nemoteno vložili svojo prijavo za volitve. Ampak voliti se jih prihodnji petek in soboto kljub temu ne bo dalo: SČK ni plačala z zakonom predvidene kavcije (po 200 tisoč kron ali približno 12 tisoč nemških mark na volilno okrožje). Volivci s simpatijami za skrajno levico navzlic temu ne bodo prikrajšani, saj so med šestnajstimi strankami, ki se bodo potegovale za poslanske sedeže češkega parlamenta, še (marksistično-ieninistična) Komunistična stranka Češke in Moravske (KSČM), (reformistični) Levi blok (LB) in (levosocialistična) Stranka demokratične levice (SDL). Tako imenovani lustracijski zakon. s katerim je demokratično izvoljeni parlament leta 1991 bivšim visokim funkcionarjem KP. državne varnosti in oborožene komunistične milice za pet let prepovedal opravljanje državnih in javnih funkcij, je praktično edini politični in hkrati pravni akt »deko-munifikacije«. Lani jeseni je parlament s podporo poslancev vladnih strank veljavnost omenjenega zakona podaljšal do leta 2000. kljub nasprotovanju in vetu predsednika Vaclava Havla, ki je menil, da ima češka demokracija zdaj že dovolj drugih sredstev za preprečitev »restavracije« nekdanjega režima. Čehom se po javnomnenjskih raziskavah sodeč vrnitev komunistov na oblast zdi nemogoča, na »pravično maščevalnost« pa ne dajo veliko: le četrtina jih je podprla podaljšanje veljavnosti lustracijskega zakona, tretjina jih je bila proti, dobrima dvema petinama pa je bilo vseeno. Od uvodoma omenjenih strank s komunistično oziroma skrajnolevičarsko provenienco ima možnosti za vstop v parlament le KSČM (ki je zadržala največ članov nekdanje KPČ). Toda morda tudi KSČM le še to- krat: komunistični volivci so v povprečju stari več kot 50 let, mladih simpatizerjev pa ni. VACLAV KLAUS Kljub znameniti žametni revoluciji in njej ustreznemu obračunu s preteklostjo je tako Češka nemara danes edina od nekdanjih realsocialističnih držav, v kateri niti izvirni niti reformistični komunisti nimajo možnosti, da bi se po sorazmerno kratkem času vrnili na oblast »po demokratični poti«. Nasprotno, liberalno-kon-zervativna koalicija pod vodstvom Vaclava Klausa je edina onstran nekdanje železne zavese, ki polno mandatno obdobje končuje z več kot zgolj dobrimi možnostmi za »reelekcijo«. To je zlasti rezultat dejstva, da socialne posledice tržnogospo-darskih reform na Češkem še zdaleč niso (bile) tako ostre kot recimo na Poljskem ali Madžarskem; tu in tam je vlada z liberalistično retoriko prikrila, da v bistvu ohranja marsikatero »pridobitev« socializma (stanovanjske najemnine so denimo ves čas ostale bolj ali manj zamrznjene, zato je novogradnja povsem zamrla, stečaji so še vedno »dirigirani«), tu in tam pa je modro in pravočasno poskrbela za ventile (na primer s popolno sprostitvijo storitvenega sektorja, ki je »posrkal« malodane vso po prestrukturiranju odvečno delovno silo). Na takšni podlagi in »opremljena« z naklonjenostjo Zahoda kot nobena druga reformna vlada je češka koalicija brez večjih problemov prebrodila tudi nekaj privatizacijskih in drugih korupcij- skih afer. Zaupanje v parlament in vlado niti približno ne dosega ugleda, ki ga ima predsednik Havel, toda za Čehe kot da je »po-kvarljivost« politikov nekaj samoumevnega. Niti zelo dvomljivi primeri strankarskega financiranja niti stečaji nekaterih naložbenih skladov, za katerimi so stali določeni politiki, niso imeli - izvzemši nekaj odstopov - širših posledic. VACLAV HAVEL Na računu Klausove ODS denimo so mesec dni pred volitvami odkrili dve nakazili po 200 tisoč nemških mark: eno od pred 14 leti umrlega Madžara in drugo od nekega državljana Mavricija (ki po raziskavah čeških novinarjev še nikoli ni slišal za ODS, kaj šele, da bi ji poklonil denar). Bilo je neumno, da nismo preverili, od kod prihaja denar, je dejal Klaus, in s tem je bil primer - kot že nekaj prejšnjih, ko so bile za sprejemanje nedovoljenih prispevkov (iz podjetij ali bank v državni lasti) osumljene koalicijske stranke - končan. Pragmatizem in gospodarski uspehi vladne koalicije so poleg moralnih vprašanj na rob zanimanja širše javnosti potisnili tudi »velike ideološke dileme«. Še bolj kot komunisti so danes politično nepomembni njihovi bivši nasprotniki oporečniki (kolikor eni in drugi niso »infiltrirani« v vladnih strankah); liberalni demokrati (SD) nekdanjega zunanjega ministra Jirija Dienstbierja imajo samo skromne možnosti, da se vrnejo v poslanske klopi, ki so jih morali zapustiti po razpadu Državljanskega foruma in volitvah pred štirimi leti. Objava pravosodnega ministra, da pripravlja uzakonitev evtanazije, je zato sredi predvolilne kampanje toliko bolj glasno odjeknila in morda razprava, ki se je ob tem razvnela, vseeno napoveduje, da je po štirih letih tako imenovane tranzicije navsezadnje napočil čas, ko bo češka družba znova imela posluh in čas tudi za teme, ki so največkrat bolj posredno kot odkrito politične. Vodilno geslo predvolilne kampanje socialdemokratov (ČSSD) - glavnih izzivalcev Klausove Državljanske demokratične stranke (ODS) - Človeškost namesto sebičnosti v tem smislu presega ozek okvir »politekonom-skih razlik« med predvidoma po volitvah najmočnejšima češkima strankama. VOJKO FLEGAR • Češki premier se od razdružitve ČSFR že tretje leto v javnosti skrbno izogiba komentarju razmer na Slovaškem. Potem ko je brez slehernega sentimenta po volitvah leta 1992 ne samo privolil v slovaške zahteve po suverenosti, ampak Vladimirju Mečiarju tudi spretno narekoval pogoje zanjo, Klaus Slovaško - v nasprotju s Havlom - jemlje kot vsako drugo državo. Resnično, ampak resnično spoštujem suverenost Slovaške, se konkretnim odgovorom na novinarska vprašanja z ironičnim poudarjanjem vedno znova izogiba menda še edini premier zahodno od Bratislave, ki se Mečiarju ni zameril. In ko je prejšnjo nedeljo Havel izrazil zaskrbljenost nad slovaškim notranjepolitičnim razvojem (iz Bratislave so češkega predsednika nemudoma kritizirali zaradi »pokroviteljstva«), je Klaus dejal, da si ne beli glave. »Skrbelo bi me, če bi se kaj takega dogajalo na Češkem, na Slovaškem pa me to sploh ne skrbi in se s tem ne ukvarjam,« je spet dokaj dvoumno izjavil. V odnosih med nekdanjima republikama češko-slovaške federacije je še nekaj nerešenih vprašanj, predvsem premoženjskih, sporna pa je tudi meja. Na eni strani češkemu parlamentu pred koncem sklica namreč ni uspelo ratificirati ustrezne meddržavne pogodbe, na drugi strani pa se prebivalci nekega naselja ne strinjajo s tem, da bi morali biti na slovaški strani meje. Ob meji so prepričani o uspehu dialoga s Slovenijo Največ zadovoljstva zbuja Fassinova izjava, da je dosegel »privilegirano možnost za nakup nepremičnin« GORICA, 28. maja - V javnih institucijah Furianijc-Julijske krajine so za čimprejšnjo brezpogojno vključitev Slovenije v Evropsko unijo. V organizacijah nekdanjih optantov pa se zavzemajo za pogojevanje sporazuma o pridruženem članstvu s privilegirano pravico nekdanjih prebivalcev na slovenskem ozemlju za ponovno pridobitev nepremičnin. Z obrazložitvijo uspeha včerajšnje misije podsekretarja v zunanjem ministrstvu Fassina v Ljubljani so ob meji v glavnem vsi zadovoljni. Fassino je namreč poudaril, da je dosegel »privilegirano pot za nakup nepremičnin« za državljane članic unije, ki so najmanj tri leta živeli v Sloveniji. Tem bo nakup omogočen, brž ko bo podpisan sporazum o pridruženem članstvu, medtem ko bodo drugi morali počakati štiri leta. Splošne formulacije »Solanovega načrta« o trgu nepremičnin malo koga zanimajo, zanimanje pa zbuja obveznost Slovenije, da pisno obljubi uresničitev sprejetih norm. Ta pisna obveza bo imela značaj mednarodnega sporazuma in bo sestavni del pridružitvenega dogovora. Očitno je prav taka pisna obveza pogoj za to, da bi bil pridružitveni sporazum podpisan že čez kakih 14 dni in da bi se slovenska delegacija kot pridružena članica udeležila plenarnega ministrskega zasedanja članic unije v Firencah konec junija, ko ji bo Italija nehala predsedovati. Fassino je za tukajšnjo javnost prepričan, da Italija ne bo več preprečevala vključitve Slovenije v unijo in daje zagotovitev pravic optantom do vnovične pridobitve nepremičnin pred drugimi tujimi državljani dobra podlaga za nadaljnja bilateralna pogajanja. V novi vladi gre za kontinuiteto prepričanja, da se bo mogoče laže pogajati s Slovenijo, ko bo integrirana v Evropski uniji. Vsekakor prevladuje mnenje, da odslej ne bo več mogoče govoriti o zamujenih priložnostih in da bo Fassino v prihodnjih dneh nadaljeval dialog s Slovenijo. Seveda pa bosta včerajšnje pogovore presodili še vladi obeh držav. LOJZE KANTE Zakaj je razpadla Jugoslavija m Srbskemu voditelju Miloševiču naj bi bil Baker brez zadržkov rekel, da je njegova politika najbolj kriva za jugoslovansko krizo; svaril naj bi ga bil pred uporabo nasilja in mu dejal, da bo mednarodna skupnost zavrnila sleherne pretenzije Srbije po območjih onstran njenih meja. Baker nadaljuje, da naj bi mu bil Tudman omenil, da je njegov strah pred nasiljem v Jugoslaviji pretiran; kot bivši general »naj bi bil vedel«, da oficirska ideologija ne bo dovolila nasilnega nastopa proti Sloveniji in Hrvaški. Kaže, da je Baker samo Markoviču v resnici dejal — kot piše v spominih - da bodo Združene države dale prednost demokraciji pred celovitostjo Jugoslavije. Slovenski strani je med pogovori z Bakerjem postalo jasno, da ZDA, kot je dejal Baker, ne bodo priznale »enostranskih ukrepov« in so mnenja, da mora federacija obstajati tako dolgo, dokler se republike med seboj ne bodo drugače sporazumele. S tem nekoliko preprostim Bakerjevim stališčem so se tedaj ZDA za dolge mesece poslovile od jugoslovanskega prizorišča. Ameriška zahteva, ki se je v bistvu ujemala z ES, je bila za Slovenijo in Hrvaško nerealistična, saj sploh ni upoštevala celotnega notranjega jugoslovanskega razvoja, ki je Slovence in Hrvate pripeljal do razglasitve neodvisnosti. Prezrla je tudi nevarnosti, ki jih je imelo zanju stališče vojske. Kakršnihkoli varnostnih zagotovil tedaj nista dobili od nikogar ne Slovenija ne Hrvaška. Piše: Dr. VIKTOR MEIER Močna, pogosto skoraj nepremišljena podpora, ki so jo ZDA, a tudi države Evropske skupnosti, prej dale Markoviču, dopušča domnevo, da je to premiera vsaj posredno opogumilo k uporabi sile z namenom ohranitve celovitosti Jugoslavije,To velja predvsem za Združene države. Nekaj razburjenja je nastalo ob dejstvu, da je bil v trenutku izbruha sovražnosti ameriški vojaški ataše ravno na obisku v Sloveniji. Tudi če temu dejstvu nočemo pripisati prevelike pozornosti, je res, da se je v zahodnem, zlasti ameriškem, stališču skrivalo določeno protislovje. Hkrati namreč ni bilo mogoče zahtevati »celovitosti« Jugoslavije in odrekati zvezni oblasti sredstva, s katerimi bi jo lahko uresničila. Tako je na stvar očitno gledal tudi Markovič. Proti Sloveniji je sicer ukrepal »nenasilno«, a z jasnim ciljem. Slovenski predsednik parlamenta Bučarje na večer 25. junija 1991, torej po slovenski izjavi o osamosvojitvi, dejal, da je s tem Jugoslavija s svojimi organi vred prenehala obstajati. Možno je, da ne zahodne države ne Markovič namer Slovenije in Hrvaške niso vzeli čisto zares. Po doslej razpoložljivih dokumentih nastaja vtis, da je Markovič celoten spor s Slovenijo hote zmanjšal na vprašanje carin; tudi njegova namera discipliniranja Slovenije kot primera za druge se je morala pokazati kot dejanje z majhnim dosegom. Že 5. junija 1991, ko je Markovič naredil zadnji poskus rešitve »carinske vojne« in je odpotoval v Ljubljano, je slovenski premier Peterle v slovenskem parlamentu opozoril, da »zvezna vlada še vedno ni razumela celotne razsežnosti slovenske plebiscitne odločitve«. Ni sporno, da se je Markovič po značaju nagibal k površnemu optimizmu. Kaže, da-so zahodni veleposlaniki v Beogradu, ki zvečine niso radi zapuščali glavnega mesta in katerih partnerja v pogovorih sta bila predvsem Markovič, Lončar in njuno okolje, zaradi enostranske obveščenosti v zadnjih dveh letih obstoja Jugoslavije povsem napačno razumeli resničnosti države. V zadnji polovici leta je odmaknjenost od resničnosti dobivala naravnost groteskne oblike. Pisec mora priznati, da so nanj stališča, ki jih je posebno v tem času slišal iz kroga zahodnih diplomatov, naredila skoraj travmatični vtis, in da še nikoli ni slišal take množične, na skupno prepričanje oprte mešanice političnih napačnih ocen, miselne lenobe in površnosti, kot od tedanjega beograjskega diplomatskega zbora. Ti ljudje so soodgovorni za katastrofalne napake zahodne politike do Jugoslavije. Vsaj najpomembnejše naj zato imenujemo: Warren Zimmermann (ZDA), Sergio Vento (Italija), Hansjorg von Eiff (Nemčija), Mic-hel ChUtelais (Francija) in Peter Hall (Velika Britanija). Takim ocenam ugovarjajo, češ da so imeli veleposlaniki »navodila«, naj se zavzemajo za ohranitev Jugoslavije. Če je tako, bi bilo od njih mogoče zahtevati vsaj to, da bi analizo ločili od politike. V resnici so se obnašali ravno narobe. Dolgo, praktično do zadnjih mesecev pred dokončnim razpadom Jugoslavije, ta problem zahodnih zunanjih ministrstev ni preveč zaposloval. Bil je čas velikih zasukov, sprememb v vzhodni Evropi, nemške združitve, zalivske vojne in dogodkov v Sovjetski zvezi. Prejšnji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher je rekel piscu, da so bila zanj in njegov urad spomladi leta 1991 tako imenovana dva plus štiri pogajanja v ospredju pozornosti; omenjeni pogodbeni kompleks so ratificirali šele marca 1991. Prej pa je morala Nemčija paziti, da se je izognila sleherni konfliktni ravni, tako v razmerju s Sovjetsko zvezo kot z zahodnimi silami. Problema Jugoslavije naj bi se bili sicer zavedali, a obnašali so se zadržano in so mu šele pozneje posvetili polno pozornost. Spričo prednosti drugih zadev v zahodnih ministrstvih so imeli veleposlaniki v Beogradu s svojimi poročili nenavadno velik vpliv na politiko zahodnih držav do Jugoslavije, tako združenih držav kot držav ES. Samo v Washingtonu sta se takratni namestnik zunanjega ministra Eagleburger in svetovalec za nacionalno varnost Bent Scowcroft aktivno zanimala za Jugoslavijo. Oba sta imela »jugoslovansko preteklost«, prvi kot veleposlanik v Beogradu, drugi kot vojaški ataše. Eagleburger, tako meni Zimmermann o svojem tedanjem predstojniku, je bil proju-goslovansko usmerjen, čeprav ne nujno prosrbsko. Imel je zasebne poslovne interese v Jugoslaviji, a temu dejstvu ne bi smeli pripisovati preveč pomena. Drugo z drugim so spričo povedanega veleposlaniki v Beogradu vodili zunanja ministrstva in ne ona njih. Eden od ameriških Zimmermannovih poklicnih kolegov je piscu nekoč dejal, da naj bi bila njegova poročila o potovanjih v druge republike vseskozi realistična, a ko se je vrnil v Beograd, se je neizogibna beograjska optika spet vrnila, vštevši obsedenost z Markovičem. Omenili smo že, da je po odkritem promiloševičevskem stališču predhodnika Scanlana Zimmermann dobil glede srbskega voditelja nalogo, da je do njega »kritičen«, kar je tudi bil. Piscu je pozneje sam povedal, da to seveda ni zadostovalo; moral bi prej začeti z ukrepanjem. Tudi Zimmermann danes prizna, da je vprašanje Kosova sprožilo umiranje Jugoslavije. Postati »aktivni« bi že leta 1989 pomenilo seveda v prvi vrsti uporabiti vprašanje zahodne pomoči kot določeno obliko pritiska. Tega pa zahodne države niso nikoli hotele storiti. Zimmermann prizna, da so imeli Slovenci vzrok za svojo držo, a je prepričan, da možnosti pogajanj niso dovolj izkoristili. Slovenci naj bi bili po Zimmermannovem mnenju morali nastopiti kot predhodnica demokracije v Jugoslaviji. Kako naj bi bili to storili spričo nenehnih političnih in vojaških groženj. Zimmermann ne pove. Kaže, daje, podobno kot Eagleburger, gojil veliko upanja glede težav, ki jih je imel Miloševič s srbsko opozicijo. Aprila 1991, ko je predsednik Bush po nasvetu Zimmermanna in Eagleburgerja poslal Markoviču pismo podpore, gaje pisec vprašal, čemu je to storil. Zimmermannov odgovor je bil, da je bilo treba podpreti reforme. Reforme naj bi bile najpomembnejše in ni verjel, da sta Slovenija in Hrvaška dovolj naredili zanje. Večina veleposlanikov ES je bila do zahodnih dveh republik ošabno odklonilna. Kučan poroča, daje Slovenija aprila 1991 poskušala poklicati vse veleposlanike ES v Ljubljano, da bi jih seznanila s slovenskimi stališči. Ustrezna poizvedba, ki jo je izvedel stikom še najbolj naklonjeni nemški veleposlanik, je pokazala, da razen enega ali dveh za to ni bil zainteresiran nihče. Tedanji nemški veleposlanik v Beogradu pa je zavzel enako odklonilno stališče do teženj Slovenije in Hrvaške kot njegovi kolegi iz ES; ni res, da je tedaj Nemčija v kakršnikoli obliki podpirala težnje po samostojnosti Slovenije in Hrvaške ali ju opogumljala. Francoski veleposlanik se je verjetno namenoma s slovenskim zunanjim ministrom Ruplom zapletel celo v neslan protokolarni spor, samo da se mu ni bilo treba srečati z njim. Poročanje evropskih veleposlanikov je precej prispevalo k temu, da je ES kot celota skoraj prehitevala samo sebe, ko je šlo za stališče do celovitosti Jugoslavije, na katerega je prisegala. Vrhunec je bilo že omenjeno zavračanje trojke ES, ki so jo sestavljali Italijan De Michelis, Luksemburžan Poos in Nizozemec Van den Broek, med obiskom v Beogradu dne 4. aprila 1991, da bi se srečali s predsedniki vseh jugoslovanskih republik, ki so po naključju prav tedaj zasedali v Beogradu. Da kontakti s predsedniki republik ES nikakor ne bi smeli biti odveč, je pozneje dokazala članica ES Grčija, ki je Miloševiča v Atenah sprejela skoraj kot državnega poglavarja. Ministri ES so 4. aprila 1991 v Beogradu Markoviču in Lončarju sporočili, da so »zaskrbljeni« zaradi razvoja v Jugoslaviji in zahtevali od Jugoslo- vanov, naj spore rešijo po »miroljubni« poti. Kaže, da bi bilo bolje, če bi bili to neposredno rekli Miloševiču. Nato so evropski ministri rekli, da »de-zintegrirani« deli Jugoslavije nikoli ne bodo mogli postati deli ES. Že tedaj se je postavilo vprašanje, v imenu koga so to lahko razglasili, V Sloveniji se je slišalo, da naj bi bilo to »opozorilo« protislovno, kajti ministri ES menda tudi celoviti Jugoslaviji niso mogli obljubiti, da bo postala članica ES. Poleg tega so v Ljubljani ugotovili, da so se opozorila ministrov ES skoraj izključno nanašala na Slovenijo in Hrvaško. Kje je ostalo dejstvo, da je obnašanje Srbije na Kosovu in na Hrvaškem, pa tudi stališče vodstva vojske skupne države, nesrbskim narodom praktično onemogočilo življenje v njej? Nadaljnji vrhunec slepote kot posledice napačnega informiranja sta si privoščila predsednik ES in luksemburški premier Jacques Santer ter predsednik Komisije ES Jacques Delors, ko sta 29. in 30. maja 1991 po naročilu ES obiskala Beograd. Medtem se je zgodilo še nekaj pomembnega: Srbija je ovirala Hrvata Mesiča, da bi prevzel predsedstvo države, kar bi bil po pravilih moral. Res da so gostje iz ES pristali na to, da se bodo pogovarjali tudi s predsedniki jugoslovanskih republik, a njihovi predlogi so bili povsem enostransko napisani na kožo Markoviču in njegovim ambicijam. Odposlanci ES so Markoviču ponudili finančno pomoč - takrat so govorili o kreditih v višini okoli milijarde dolarjev - pa tudi o odpisu določenega dela dolgov. S tem so bile seveda težave, kajti pariški klub upnikov Jugoslavije ni hotel sodelovati pri tem; poleg tega so ministri ES v Dresdnu preklicali očitno od Delorsa in Santerja nekoliko prezgodaj ponujeno pomoč. Ponudba ni bila brez pogojev; v Jugoslaviji bi morali spoštovati »človekove pravice« in pravice manjšin, posebej na Kosovu, obnoviti bi bilo treba tudi »ustavne zakonitosti«, se pravi usposobiti blokirani parlament. Evropski interes za ponovno vzpostavitev državnega predsedstva je Jovič na kratko razložil tako, da bi bilo v tem primeru pač najbolje, da bi Hrvate v vrstnem redu predsednikov preprosto preskočili. PODELITEV VALVAZORJEVE NAGRADE IN PRIZNANJ Kustosi, ki sooblikujejo sodobna kulturna središča Najvišja muzejska priznanja so podelili ob navzočnosti visokih predstavnikov kulturnopolitičnega življenja - Kje si lahko ogledamo zgodovino Slovencev? V atriju Narodnega muzeja v Ljubljani so včeraj slavnostno podelili najvišja priznanja na področju slovenskega muzejskega delovanja, prireditve pa so se med drugim udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, nadškof Alojzij Šuštar in minister za kulturo dr. Janez Dular. Ob tej priložnosti so obeležili tudi 175-letnico slovenskega muzealstva, saj letos mineva 175 let od ustanovitve prvega muzeja na tedanjem Kranjskem Deželnega muzeja, današnjega Narodnega muzeja. Ob tej priložnosti je direktor Narodnega muzeja dr. Peter Kos, predsednik Skupnosti muzejev Slovenije, ki podeljuje Valvazorjeva priznanja, med drugim dejal, da dejstva, da si v Sloveniji zaradi prostorske stiske muzejev ni mogoče ogledati celovitega zgodovinskega razvoja naše dežele, da ni etnološkega prikaza slovenskih pokrajin in da ni stalne razstave prirodoslovnih posebnosti, slovenski državi nikakor ne morejo biti v ponos. Komisija za podeljevanje Valvazorjeve nagrade in priznanj je že aprila sprejela sklep, da letos prejme Valvazorjevo nagrado prof. zgodovine Majda Žontar muzejska svetovalka Gorenjskega muzeja v Kranju. Valvazorjevi priznanji pa so podelili ustvarjalcem otroškega muzeja Hermanov brlog, ki deluje kot oddelek Muzeja novejše zgodovine v Celju (prof. zgodovine Andreji Rihter, direktorici muzeja.prof. geografije Bronici Gologranc Zakonjšek, kustosinji leta 1967, tej je sledila tudi velika razstava o turških taborih na Gorenjskem. Veliko pozornosti je posvetila propadajočim mlinom na Gorenjskem, prometu na tem območju. kulturnim društvom, organiziranemu planinstvu... Nazadnje pa je bila soavtorica razstave Ble-iweis in njegov čas, na kateri je s sodobnimi muzejskimi sredstvi predstavljeno Bleiweisovo življenje in delo. Otroški muzej Hermanov br-log je prvi te vrste v Sloveniji in VALVAZORJEVI NAGRAJENCI - Pred Narodnim muzejem je v sredini glavna nagrajenka Majda Žontar. ob straneh pa so dobitniki Valvazorjevih priznanj. (Eoto: Tomi Lombar) pedagoginji, in dipl. ing. arh. Radu Golograncu). ter dipl. umetnostni zgodovinarki Mileni Zlatar, kustosinji Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu za retrospektivno razstavo del slikarka Oskarja v on Pistorja. Prva razstava Majde Žontar je bila prikaz mesta Kranja, z njo pa je nakazala pot. ki ji je vseskozi sledila in jo dodatno poglabljala. Zbiranje muzejskega gradiva na terenu in s tem bogatitev muzejskih zbirk in študijsko proučevanje materialne kulture v muzeju namreč dosledno dopolnjuje z raziskavami arhivskih in drugih virov, kar ji omogoča temeljito poznavanje posameznih tem. ki jih muzej predstavlja javnosti. Pripravila je razstavo Gradovi na Gorenjskem FESTIVA L med redkimi v Evropi. Osnovno vodilo pri njegovi uresničitvi je otrok in njegova igra. njegova posebnost pa. da otrokovo spoznavanje izhaja iz premične kulturne dediščine, njenega varovanja in pomena v preteklosti in sedanjosti. Oseba, ki otroke seznanja s svetom predmetov, je Herman Lisjak, ki ga je »utelesila« akademska slikarka Jelka Reichman, ime pa je povzeto po slavnem celjskem knezu. Njegov dom je Hermanov brlog - otroški muzej, kjer otroke prijazno sprejme in jih vodi po muzeju. V okviru projekta pa so pripravili tudi vrsto dodatnih dejavnosti. kot so Hermanovo gledališče, delavnice, slaščičarna, prodajalna... Razstave se bodo menjale, muzeju pa so avtorji Hermanovega brloga vdihnili tisto življenje, ki ga bo preoblikovalo v sodobno in urejeno kulturno središče, namenjeno najmlajši muzejski publiki, bodočim stalnim obiskovalcem muzejev. Retrospektivna razstava del slikarja Oskarja von Pistorja (Dunaj 1865—Vuzenica 1928) je bila avtorska razstava Milene Zlatar, s katero je osvetlila življenje in delo skoraj povsem pozabljenega slikarja. Vzpostavila je stike s številnimi posamezniki in ustanovami doma in po svetu ter postoma odkrivala izgubljena umetnikova dela. Obiskovalci in strokovna javnost so razstavo sprejeli z velikim zanimanjem, k čemur je pripomogla tudi atraktivna postavitev. Za Galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je bila razstava pomembna zlasti, ker je Mileni Zlatar uspelo za stalno galerijsko zbirko pridobiti več umetnikovih del, s čimer si je Oskar von Pistor pridobil tudi trajno mesto v galerijski zbirki. ^ JELKA ŠUTEJ ADAMIČ Pograjčevo še ne obiskano mesto Kot del festivala Exodos, a drugače kot nova premiera Slovenskega mladinskega gledališča, bo nocoj ob 20. uri na zgornjem odru SMG osma premiera režiserja Matjaža Pograjca, kije nastala na podlagi besedila sodobne makedonske dramatičarke Tanine Mirčevske Mesto, kjer nisem bil (prevod Jure Potokar). Mesto v naslovu je v predstavi umetelna konstrukcija, na katero so igralci pripeti z vrvmi, z gibanjem, ki jim je še omogočeno, pa nizajo zgodbo o »nekem hribovitem mestu, kjer ustanove govorijo kot ljudje«. Predstavo so med drugimi gradili še Tanja Zgonc (umetniška asistenca),Klavdija Zupan in Ivica BUljan (dramaturga), Breda Kralj (scenska projektantka), Alan Hranitelj (kostumografija), Demolition Group in igralciNeda R. Bric, Damjana Černe, Niko Goršič, Željko Hrs, Maruša Oblak, Ivan Peternelj, Matej Recer. Diego Barrios Ross, Marinka Štern in Dario Varga. — Nd sliki: Maruša Oblak in Matej Recer (Ž.L., foto: Goran Bertok) Dela za užitek in premislek Novi prevodi mladinskega leposlovja z novimi prevajalskimi imeni - Od romance in kriminalke iz današnje in kamene dobe do angažiranega romana Založba Mladinska knjiga je v zbirkah Sinji galeb, Knjigožer in Odisej izdala štiri nove prevode za najstnike in za branje razpoložene odrasle. Urednik Vasja Cerar je za program mladinskega leposlovja izbiral dela, ki poleg berljivosti vabijo tudi k premisleku, celo o kakšni tabu temi. Založba jih je včeraj predstavila v Cankarjevem domu na eni najbolj obiskanih tiskovnih konferenc. Za zbirko Sinji galeb je Marjan Krušič. sicer urednik poljudnoznanstvenih knjig, iz nemščine prevedel kriminalko iz kamene dobe Obračun na ledeniku. Pisatelj Erich Ballinger. ki je svojo knjigo poživahnil še z drobnimi ilustracijami, si je za izhodišče napete pripovedi izbral najdbo tako imenovanega Pratirolca. Le-ta je umrl pred približno 5000 leti in so ga pod ledenikom v Otztalskih Alpah odkrili jeseni 1991. Tako, kot je včeraj opozoril prevajalec, zgodba nenehno poteka na dveh ravneh, poleg kriminalke z napetimi preobrati pisatelj mlademu bralcu vzporedno nevsiljivo ponuja vrsto zanimivih informacij. Tudi zato ima knjiga na koncu poseben dodatek s pojasnili, ki zadevajo stvarno kulturo in okoliščine, povezane z zgodbo. Kar majhen enciklopedičen vpogled v kameno dobo, popestren z ilustracijami. Zbirka Knjigožer je bogatejša za dve tuji deli. S prevodom EXODOS-4 Teatralno o teatralnosti V okviru spremljevalnih teoretskih pogovorov in predavanj o sodobnih gledaliških dogajanjih pod skupnim naslovom Izzivi novega gledališča teoriji — Izzivi novih teorij gledališču je bil v ponedeljek popoldne v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju kolokvij ob knjigi Prisotnost, predstavljanje, teatralnost (Razprave iz sodobnih teorij gledališča). Kolokvij je vodil urednik omenjenega zbornika izbranih razprav Emil Hrvatin. Dramaturginja Bojana Kunst je v prispevku Teorija in kritika opozorila na izgubo jezika, do katere lahko pride kritik ob srečanju s sodobno plesno ali gibalno umetnostjo. Vprašala se je, zakaj nekatere sodobne pojavne oblike gledališča povzročajo molk kritike, obenem pa pospešujejo pravi razcvet jezika v gledališki teoriji. Uprla se je ostri razmejitvi med teorijo in gledališko kritiko, saj se s teorijo širi kritikova odprtost za radikalne estetske pustolovščine, in zavzela za re-teritorializacijo oziroma manjšinski položaj kritika. Dramaturginja Maja Breznik je spregovorila o Teatralnosti kot esenci gledališča. Pri tem se je sklicevala na razpravo Josette Feral z istim naslovom in razmišljala o analogiji med družbenimi vlogami in vlogami na odru. Teatralnost je našla v histrionizmu. v preskakovanju in prehajanju na različne simbolne sisteme in ravni ter v preskakovanju družbenih registrov. Dr. Lado Kralj si je za naslov svojega prispevka izbral Craigove besede: Sledil sem teatralnosti v 1001 votlino in nazadnje sem pošast premagal. Gordon Craig je bil prvi teoretik novega gledališča, ki je približal odrsko dogajanje abstrakciji in skušal ustvarjati vtis s sceno in osamosvojen. Tudi ob tej priložnosti je ostro polemiziral z namero šolskih oblasti, ki nameravajo prihodnje leto maturantom naložiti pisanje eseja o izbranih dramah, čeprav za interpretiranje teatralnega dela dramskega besedila niso usposobljeni ne učitelji ne dijaki. Arhitekt in scenograf Aljoša Kolenc je v svojem prispevku Kdo gleda? ugotovil, da teatralnost ne skriva nikakršnega skritega zaklada. ampak je le beseda ali koncept na točki praznega bistva. Po • Danes na Exodosu: 12.00 - pogovor s skupino Random Dance Company. sledi pogovor s Pepijem Sekuličem (Klub Exodos, SMG) 12.00-15.00 (18.00-21.00) - E. Vargas (Kolumbija): Preročišča: (Stara elektrarna) 15.00 — pregled video del T. Kantorja (Klub Exodos. SMG) 16.30 — Copeland: Zavrnitev estetskega formalizma; predavanje (Slovenski gledališki in filmski muzej) 20.00 - Matjaž Pograjc (Slovenija): Mesto, kjer nisem bil; predstava (Slovensko mladinsko gledališče) 22.00 - filmski eksperimenti Mana Raya in Hansa Richterja (Kinoteka) gibanjem odrskih figur. Teatralnost je razumel v slabšalnem pomenu, kot oviro približevanja gledališča k umetnosti. Pozitivna je po njegovem prepričanju lahko šele takrat, kadar je teoretsko reflektirana. Dr. Denis Poniž je spregovoril o Tekstu v tekstu in tekstu v predstavi ter se vprašal, ali je smisel teatralnega skrit v besedilu ali je od njega njegovem gre v teatru v bistvu vedno za zločin, junaki pa so lahko v vlogi Ojdipa. ki je odločilno dejanje že storil, ali Hamleta, ki svoje dejanje šele mora storiti. Za konec je o Telesnih tehnikah Marcela Maussa, Clauda Le-vi-Straussa in Eugenia Barbe kritično spregovoril Aldo Milohnič. SLAVKO PEZDIR knjige Sokolov malteser Antho-nyja Horovritza se začenja uveljavljati mladi prevajalec Jakob Jaša Kenda. Na predstavitvi je bilo delo ponujeno kot izrazito branje, ki vlečene, ena kriminalka, polna temačnih skrivnosti, spletk, preobratov in vsega, kar nas odvrača od spanja. Darinka Koderman je ena prvih diplomiranih prevajalk z ljubljanske Filozofske fakultete. Njen prevodni prvenec je romanca Moj divji fant. Pisatelj Sam White jo je zasnoval kot popolnoma razvedrilno branje, njen iztek pa zasukal tako. da si glavna junakinja Nikki, skupaj z mladim bralcem seveda, zastavi tudi kakšno tehtnejše vprašanje. V zbirki Knjigožer je izšlo že nekaj del domačih avtorjev in ta tradicija se bo, po besedah urednika Vasje Cerarja, nadaljevala tudi v prihodnje. V tujini je izšla že vrsta del, celo slikanic, ki obravnavajo kočljivejše teme, med katere nedvomno sodi vprašanje homose- ksualnih in lezbičnih nagnjenj.Ta spoznanja o drugačnosti so za mladostnika še posebej boleča. V tem okviru je novo delo v zbirki Odisej: Pismo za Annie sodobne ameriške pisateljice Nancy Garden pripoved o dilemah in strahovih dveh deklet, ki spoznavata, da njuno prijateljstvo ni več običajna prijateljska navezanost, in ju njuno nagnjenje privede v hud konflikt z okoljem. Knjigo je prevedla Dušanka Zabukovec, spremno besedo Ali je lahko ljubezen nekaj slabega? pa je napisala Metka Cotič. MARJETA NOVAK KAJZER Pesnika glasbe Krasa Ob sedemdeseti obletnici smrti Srečka Kosovela bo danes ob 19. uri v Kosovelovi sobi Ljudske univerze v Sežani predstavitev knjige Marije Gombač Pesnika glasbe Krasa, v kateri avtorica na poljuden način odstira pogled na tisti del Kosovelove poezije, ki si jo je za uglasbitev izbral tržaški skladatelj Pavle Merku. Predstavitve se bodo poleg avtorice in skladatelja udeležili še recenzentka Meta Kušar in predstavnica izdajatelja Barbara Verdnik, Kosovelove verze pa bo bral igralec Jurij Souček. Veliki met galerije Hest V novem salonu galerije Rotovž in v galeriji Hest v Mariboru so sinoči odprli tematsko razstavo slik, risb in plastik z naslovom Umetniška podoba Maribora. Vse skupaj si je zamislil Emil Šarkanj. lastnik prodajnih galerij Hest na mariborskem Lentu in v stari Ljubljani, ki bo kmalu odprl svoj razstavni prostor še v Celju. Vabilu se je odzvalo 32 uveljavljenih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in BiH. Likovni kritiki Meta Gabršek-Prosenc, Milojka Kline in Aleksander Bassin so tik pred zdajci izbrali tri najbolj uspela umetniška dela, katerih avtorje čakajo odkupne nagrade Slovenskih novic. Mobitela in galerije Hest. Na ogled so dela Zvesta Apol-lonia, Nikolaja Beera, Mersada Berberja, Jožeta Ciuhe, Dragice Cvek Jordan, Petra Černeta, Stefana Galiča, Zdenka Huzjana, Zmaga Jeraja, Vasilija Jordana, Janeza Kneza, Rudolfa Kotnika, Lojzeta Logarja, Erika Lovka, Vladimirja Makuca, Mattea Massagran-deja, Ludvika Pandurja, Vojka Pogačarja, Otona Polaka, Ota Rime-leja, Branka Simčiča, Emirja Sken-derja, Mojce Smerdu, Viktorja Šesta, Jožeta Šubica, Jožeta Tisnikarja, Veljka Tomana, Rudija Urana, Marija Vrenka. Franca Vozla, Borisa Zaplatila in Karla Zelenka. Predavanje skupine Odprti krog V okviru predavanj Vesele znanosti bo nocoj ob 20. uri v Kudu France Prešeren v Ljubljani predavanje skupine Odprti krog, ki jo sestavljajo Aleksander S. Ostan, Janko Rožič in Ira Zorko. S tem predavanjem se bo zaključil kratek sklop predavanj o urbanizmu in arhitekturi. Skupina bo predstavila pogled na mesto, v katerem zgodovinske in stilne sledi različnih obdobij niso več ločene, nasprotno, razločno so povezane v celovitost, arhitektura pa postaja arheologija prihodnosti. Novi razstavi Jakopičeva galerija v Ljubljani: danes ob 17.30 bodo predstavili mapo replik originalnih načrtov arhitekta Jožeta Plečnika z naslovom Risbe kelihov arhitekta Jožeta Plečnika in replik muzejskih eksponatov iz Plečnikove zbirke Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, ki so zbrane v Katalogu poslovnih daril Plečnik ‘97; o poslovnih darilih in o novi mapi replik bodo govorili dr. Janez Bogataj, Jani Bavčer, Miljenko Licul in dr. Peter Krečič. Batičev salon v Muzeju v Trbovljah: sinoči so odprli razstavo Janeza, Janeza Miše in Aleša Dejana Kneza. Literarni večer pesnikov V Galeriji Loterije Slovenije, mladem ljubljanskem razstavišču, bodo pripravljali tudi literarne večer. Prvi bo na programu nocoj ob 20. uri, ko se bodo predstavili Taja Kramberger, Grega Podlogar in Jaka Košir, ki bodo brali svoje verze. Glasbeni utrinek bo prispeval kitarist Vasja Lebarič. Tiibinger Kammerchor v Ljubljani V Evangeličanski cerkvi Ljubljani na Gosposvetski 9 bo nocoj ob 19. uri na celovečernem koncertu nastopil anasambel Tiibinger Kammerchor. Zbor. ki je lani praznoval že četrt stoletja delova- nja, že od vsega začetka vodi Gerhard Steiff. Na ljubljanskem koncertu bodo izvajali dela Gallusa. Schiitza, Scheina, Regerja in Bacha. Vstop je prost. Območno srečanje pesnikov in pisateljev Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Vodnikova domačija vabita v sredo. 29. maja. ob 19. uri na območno srečanje pesnikov in pisateljev. Pogovor z njimi bosta vodila Vlado Žabot in Goran Gluvič. Koncert pulskih rockerjev V Klubu B-51 v Ljubljani bo drevi ob 23. koncert skupine Distrozija iz Pule. Do sedaj so posneli dve demonstrativni kaseti, svojo zvrst glasbe pa označujejo absolutni rock. Pričevanja goriških beguncev V kulturnem domu v Gorici v ulici Brass bo v sredo, 29. maja, ob 20. uri v okviru srečanj z avtorji predstavitev knjige Vilija Prinčiča Pregnani - Prva svetovna vojna, pričevanja goriških beguncev, ki jo je te dni izdala založba Devin. Avtor je v njej zbral pričevanja šestinšestdeset ljudi, ki so prvo svetovno vojno preživeli v begunstvu. Na predstavitvi bodo poleg avtorja spregovorili še prof. Aldo Rupel, dr. Drago Sedmak in predstavniki založbe. Prireditev prirejajo upravni odbor Kulturnega doma,k založba Devin in kulturna zadruga Maja iz Gorice. Prvo slikarsko srečanje v Mengšu V preddverju kulturnega doma Mengeš so sinoči odprli razstavo del, ki so nastala na 1. slikarskem srečanju Mengeš, ki je bilo od 16. do 19. maja letos, udeležili pa so se ga številni pomembni ustvarjalci. V kulturnem programu so na sam predvečer L občinskega praznika nastopili vokalna skupina Kvarta pod vodstvom Mihaele Pihler, likovna kritičarka Smiljana Mayer-Škofic in ansambel Živel je mož iz Mengša. SOVRETOVI NAGRADI Za prevod Maga in Bukolike Letošnjo nagrado za prevajalske dosežke je žirija Društva slovenskih književnih prevajalcev namenila Kseniji Dolinar in Marku Marinčiču V žiriji Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki je odločala o letošnji Sovretovi nagradi, s katero že vrsto let opozarjajo javnost, da je kakovostno prevajanje leposlovja pomemben del slovenske kulture, so bili predsednica Majda Stanovnik, dr. Katarina Bogataj Gradišnik, Marija Javoršek, Branko Madžarevič in Marjan Strojan. Višina letošnjih nagrad - objavljamo bistvene odlomke iz utemeljitev - je dvesto dvajset tisoč tolarjev, polovico denarja zanje so prispevale založbe Mladinska knjiga, DZS in Cankarjeva založba, polovico pa ministrstvo za kulturo. Roman Mag (The Magus) angleškega pisatelja Johna Fowlesa velja dobrih trideset let po izidu za paradigmatični tekst metafikcije in eno najpomembnejših del britanskega postmodernizma, s prevajalskega vidika pa tudi za najzahtevnejše delo tega avtorja. Prevajalka Ksenija Dolinar, glavna urednica Cankarjeve založbe, se je zahtevnega besedila — izšlo je v zbirki CZ XX. stoletje -lotila dobro pripravljena. Oborožena z znanjem, ki ga razkrivajo že njeni prejšnji prevodi - med njimi še posebno prevoda Fowlesovih Mušic in Ade Vladimirja Nabokova - je pripoved, ki se »dosledno ukvarja z obkroževanjem neizrekljivega« in nenehno menjuje literarne ravni ter po svoji zgradbi upravičeno spominja na labirint klasičnih literarnih, humanističnih psevdoznanstve-nih in magičnih aluzij, prevedla tako, da se nikoli ni postavila med avtorja in bralca, s tem pa za- dnjemu omogočila poln in avtentičen bralski užitek. Fovvlesov obsežni roman, utemeljen na igrah videza v trikotniku med »stvarnostjo«, iluzijo in resničnostjo, je Ksenija Dolinar poslovenila zvesto, tekoče in poznavalsko. Marko Marinčič, asistent na oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete, je za zbirko založbe Mladinska knjiga Lirika prepesnil prevod Vergiiijeve prve objavljene zbirke Bukolika. Prevajalec je bogato niansirano in večplastno ubesedeno pesnitev prevedel z izrednim ustvarjalnim naporom, razsežnosti izvirnika - navidezno preprostost in naivnost, impresivno niansiranost zastrtih simboličnih odtenkov, neponovljivo muzi-kalnost heksametrov - pa je dojel in posnel celovito in večplastno. Kot odličnemu poznavalcu latinščine se mu ni izmuznil kak pomenski odtenek izvirnika, pri tem pa tudi ni zabredel v filološko pedantnost in dobesednost, ampak je s presenetljivimi povezavami poustvaril enakovredno poetično umetnino v slovenščini. Prepesnitvi Bukolik je dodal še obsežen izbor odlomkov iz drugega pomembnega Vergilovega dela, iz Georgik, in poslovenil še nekaj krajših pesmi iz t. i. dodatka, in tako največjega rimskega epskega pesnika predstavil v mladostnem »liričnem« oblikovanju in zorenju. Marinčičeve zrele prevajalske stvaritve predstavljajo nov člen v verigi slovenskih srečanj z. antiko, organsko pa se navezujejo na žlahtno Sovretovo izročilo. I. B. Pred novo glasbeno sezono Slovenska filharmonija je razpisala v sezoni 1996/97 dva abonmaja - Spet približno 4800 abonentov - Koncertna turneja v Angliji? - Uspešni v Pragi Slovenska filharmonija je že pred časom razposlala starim abonentom vabila za ponovni vpis abonmajev v sezoni 1996/97. Kot je bilo pričakovati, je bil tudi tokrat odmev velik, tako da pričakujejo v dveh abonmajih okrog 4800 abonentov. Težave nastajajo, ker bi marsikdo, ki ima trenutno slabši sedež, svoj prostor rad zamenjal, a mu to ne uspe. V dveh tradicionalnih abonmajih, modrem in oranžnem, bo po devet koncertov, seveda s po dvema nastopoma. Morda pa bi bilo treba ob posameznih koncertih pomisliti tudi na tretjo ponovitev za izven, za vse, ki nimajo abonmajev ali pa so zainteresirani le za določen program ali nekaj koncertov na leto. Direktor Slovenske filharmonije Boris Šinigoj je na tiskovni konferenci omenil poslovne rezultate, ki so pozitivni, saj se glasbena ustanova drži načrtov in porabe v okviru proračunskih sredstev, pri tem pa je izrazil svoj protest proti ravnanju nekaterih ustanov, konkretno SNG v Mariboru. ki si je z nevestnim poslovanjem ustvarilo 400 milijonov tolarjev izgube. Šinigoj je terjal, naj tak denar kot nagrado država nameni tudi njim, ker v zadnjih petnajstih letih niso imeli primanjkljaja. Poleg tega SF zahteva kategorizacijo državnih kulturnih ustanov. Problem stimulacij in nagrajevanja Letos je Slovenska filharmonija imela v gosteh posebno komisijo evropskih držav iz Bruslja, ki jo je zanimal način dela in financiranja Slovenske filharmonije. Ustanova je državna, financirana iz proračuna, del sredstev pa ustvari tudi sama s prodajo abonmajev, delno s snemanji in ploščami. Glede poslovanja je zakon jasen, saj ne dovoljuje izgub. Tu pa nastopijo problemi stimulacije, nagrajevanja po delu (npr. če delajo ob nedeljah in praznikih),predvsem pa honoriranje tujih gostov, solistov in dirigentov, ki ne želijo več prihajati k nam za »bagatelo«. Cene na trgu za dobre glasbenike so mednarodne, kar velja tudi za slovenske, ki več kot doma nastopajo na tujem. To bi morala kulturna politika v celoti upoštevati, sicer se bo izbor gostov samo še slabšal, namesto da bi se izboljševal, v skladu z rastjo orkestra. Nemogoče je pričakovati, da bodo svetovno znani umetniki kdaj želeli nastopati v Ljubljani z orkestrom Slovenske filharmonije, pri tem pa še globoko pod svojo ceno. Slovenska filharmonija se dobro zaveda svoje umetniške odgovornosti in dviguje kriterije pri avdicijah za nove člane orkestra. Izkazalo pa se je, da ljubljanska Akademija za glasbo nc dajo dovolj dobrih kadrov, zlasti za godala, tako da si že pomagajo s tujci (ki pa tudi niso vsi dovolj dobri, saj pred kratkim nista naredila avdicije dva violinista s končanim konservatorijem Čajkovskega v Moskvi). Havlova pohvala v Pragi Gostovanje Slovenske filharmonije v Pragi na slavnostnem koncertu v Španski dvorani v sklopu praškega gradu in po otvoritvi Plečnikove razstave je pomenilo novo afirmacijo v elitnih političnih in kulturnih krogih (med petsto osebno povabljenimi gosti predsednika Vaclava Havla). Orkester je nastopil s Straussovim Don Juanom. Belo krajino Marjana Kozine in Dvorža-kovimi Simfoničnimi variacijami. Ob dveh svetovnih skladateljih se je Kozinova pri nas znana in priljubljena kompozicija potrdila kot vrhunsko, delo, s katerim lahko gremo v svet. saj je bila njena izvedba še najbolj prepričljiva in za tujce zanimiva. Po koncertu je direktorju SF in dirigentu Milanu Horvatu zahvalo in priznanje izrekel sam predsednik Havel, podobno mnenje o Beli krajini pa je imel tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Ob tej priložnosti so se odprle možnosti za ponovni nastop SF na Praški pomladi, ki sicer poteka ravno zdaj. Direktor Šinigoj je še omenil nadaljevanje snemanj in izdajanj zgoščenk s posnetki koncertov v živo. V pripravi so posnetki Ma-hlerjeve simfonije št. 9 z dirigentom Haenchnom ter Mahlerje-vih simfonij št. 3 in 10 pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica, potem Beethovnove Eroice z dirigentom Janosem Kovacsem ter program komornih ansamblov. Program obeh abonmajev Slovenska filharmonije je namreč ustanovila tri komorne ansamble: godalni kvartet, pihalni kvintet in komorni godalni orkester. Vsi trije se bodo predstavili na koncertu drevi ob 19.30 v Slovenski filharmoniji. V tej sezoni imajo koncerte v desetih slovenskih krajih, v novi pa jih pripravljajo enajst. Še vedno velja usmeritev, da bodo vsi koncerti snemani oziroma predvajani v okviru radijskega programa, za šest koncertov pa so zagotovili tudi televizijsko snemanje. Kako pomembno je to. kaže podatek, da imamo prav z eminentnimi slovenskimi umetniki (dirigenti in solisti) premalo videoposnetkov. To pomanjkljivost bodo skušali odpraviti s snemanjem koncerta, ki ga bo po dolgih letih vodil dirigent Samo Hubad. Umetniški direktor SF, dirigent Marko Letonja, je predstavil program obeh abonmajev. Ker ga je skoraj v celoti pripravil že nekdanji umetniški vodja Ivo Petrič, je sam lahko sodeloval le z nekaj dopolnitvami oziroma spremembami. zlasti v zvezi s pomembnimi glasbenimi jubileji. Tako bo SF počastila stoletnico smrti Antona Brucknerja z izvedbo njegove Simfonije št. 0 in Te Deuma ter Simfonije za tolkala in simfonični orkester v počastitev Antona Brucknerja Alojza Ajdiča. Dirigiral bo Theodor Guschlba-uer. Sicer pa bodo izvedli še Bruc-knerjevo Simfonijo št. 3 (Milan Horvat) in Mašo v f-molu (Herbert Bock). Drugi jubilej bo Schubertov (Nemške pesmi. Uvertura v D-duru, Simfoniji št. 6 in 7), tretji pa Brahmsov (Koncerta za klavir št. 1 in 2, Koncert za violino, violončelo in orkester). Med dirigenti je Letonja še posebej omenil ponovno gostovanje slavnega francoskega glasbenika Ser-gea Baudoa, ki si je za svoj nastop v Ljubljani izbral Debussv-jevo Iberio in Mahlerjevo Prvo simfonijo. Gostovanje v Angliji in Trstu Slovenska filharmonija pripravlja v januarju 1997 gostovanje v Angliji s predvidoma šestimi koncerti v velikih mestih, med njimi v Londonu. Solistka bi bila pianistka Dubravka Tomšič. Poleg tega napovedujejo še poseben koncert v sklopu Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997, ko naj bi k nam prišel slavni dirigent Carlos Kleiber. Za svoj program si je izbral Mozartovo Simfonijo št. 39, Beethovnovo uverturo Co-riolan ter Brahmsovo Simfonijo št. 4. Slovenska filharmonija pa bo že v kratkem znova gostovala v Trstu, na otvoritvenem koncertu festivala Trieste contemporanea, na katerem bodo izvedli tudi Štiri letne čase Iva Petric'a (22. junija). Letonja je napovedal začetek studijskih snemanj, s poudarkom na delih, ki jih še nimamo v arhivih ali pa gre za posebnosti v svetovnem merilu, kot je Funt-kova orkestracija Slik z razstav, ki jih bo posnel Uroš Lajovic. Tradicionalno bo sodelovanje z GMS in GML. Slovenska filharmonija bo nadaljevala izvajanje del slovenskih skladateljev, zlasti novitet, tako so napovedane tri krstne izvedbe: Alda Kumarja. Iva Petriča in Alojza Ajdiča. Povejmo še, da bo v novi sezoni v Ljubljani vnovič gostovala Marjana Lipovšek. Za koncerta 23. in 24. januarja si je izbrala cikel Pesmi in plesi smrti v Šosta-kovičevi priredbi Modesta Mu-sorgskega (ki jih pri nas še ni pela, po svetu pa veliko, tudi v milanski Scali in Salzburgu). Posebna zanimivost pa bo še pol-scenska izvedba opere oratorija Igorja Stravinskega Kralj Ojdip (ki doživlja z vrhunskimi izvedbami - Japonska. Salzburg) novo renesanso. MARIJAN ZLOBEC Izsiljevanje »Možakar še ima neka j pod palcem. da bi šel kar na sodišče.« in »Gotovo ima z osnovnošolskimi učitelji slabe osebne izkušnje, da jim je tako gorak.« me je. g. Gorkič. preblisnilo ob vašem odgovoru. Nato sem dobila še boljšo idejo: denar bi namesto za plačevanje odvetnikov namenili Rdečemu križu ali Karitasu, ki skrbita za najbolj revne, morda kaki bolnici, saj sklepam, da ga šoli za nakup nujne opreme ne bi bili pripravljeni nameniti. kajti našega dela očitno ne cenite. Tudi na to. da bi sama ne zmogla plačevati odvetnika, sem pomislila in ovrgla vse sume. da ste morda žalili moj »ugled«. Da so se okorajžili branitelji šolnikov. opažava oba in zahvaljujem se vsem staršem, ki ste me (podpisani ali anonimni) podprli v mojem mnenju. - izobrazba šteje od nepopolne OŠ prek 2-. 3- in 4-Ietmh srednjih šol do višje in visoke pa še naprej. Prosim, primerjajte me z dipl. inženirji v tovarnah (pri 53'C delavcem gotovo pripada benificiran delovni staž. pri nočnem delu tudi prosti dnevi: »tovarniška« stanovanja so pod ugodnimi pogoji odkupili v glavnem delavci:če za vasyugi, ka-trce in avti z dvomestno številko starosti spadajo med avtomobile višjega razreda, tudi prav: pri moji plači ni nobenih dodatkov za vse delo. ki ga opravim in naštevam v prvem pismu). - Kronike redno zgrožena prebiram. No. kaj me je pri vaših no- vih očitkih najbolj zbodlo v oči? Opravim dvakrat več razrednih ur z učenci, kot mi jih predpisuje naše ministrstvo (seveda z dovoljenjem staršev in če se učenci strinjajo) in se lahko pri mojih učencih prepričate. da smo veliko časa namenili pogovorom o škodljivosti kajenja, pitja alkohola in drogiranja, o izboljšanju medsebojnih odnosov... Učencem namenjene besede potrjujem z lastnim zgledom in verjemite. ni ga učitelja, ki bi učil: »Otroci. samo z goljufijo, krajo, lumparijami, uničevanjem imetja, pijančevanjem in nedelom boste kam prišli.« Otroci preživijo v šoli nekaj ur. ves preostali čas ste zanje odgovorni starši (sklepam. da bi želeli, da smo z njimi tudi popoldan in ponoči). AH so starši odpovedali? Ali je družba odpovedala? Šele zdaj razumem punčko, ki mi je pri krožku rekla:» Tršica, sem pa mislila, da nimate svojih otrok, ko ste še popoldan v šoli.« - Ko že govorite o pometanju pred pragom našega enosobnega stanovanja: imam pridna, olikana, delovna otroka, ki jima z možem (kakšna »smola«, tudi šolnikom) vcepljava, da največ veljajo poštenost, v delo vloženi trud, vztrajnost in skromnost ter sta zadovoljna z marsičem, s čimer sosednji »delavski« otroci niso. - Učila sem tako na vasi (izhajam iz vaške, skromne, številne delavske družine in tovrstno življenje dobro poznam) kot v predmestju in v »uglednejših« šolah in vam rečem: Ni opaziti hudih materialnih razlik. Otroci so povsod do- stojno oblečeni in obuti, za prehrano najrevnejših je poskrbljeno vsaj v šoli, povsod se najdejo dela-voljni in manj pripravljeni za delo, v mestnih šolah se več ukvarjamo z disciplinskimi težavami, ker so ti otroci bolj prepuščeni sami sebi in ulici: da si tu najdejo prej slabo kot dobro družbo, pa nismo krivi učitelji. Skratka, g. Dušan, če bi si še dolgo dopisovala, bi skupaj ugotovila. da je »kriv« nekdo ali nekaj drugega, ne najina bregova, ki se ne srečata. Sama pravim, da je krivo poveličevanje materialnih dobrin, ob katerem smo od otroka najprej vsi nesrečni, ker si ne moremo privoščiti vsega, kar nam ponujajo trgovine, in se starši namesto z otroki ukvarjajo s tem. kako bi prišli (naravnost ali »postrani«) do večjega zaslužka, vlada, ki je s svojo politiko dopustila sistem, ki omogoča tako strašanske razlike med plačami, kajti le ona ima moč. da kroji naše plače, in naša miselnost: Nič hudega, če je meni krava poginila, samo da sta sosedu dve. Še vedno ste toplo vabljeni na našo šolo. kajti tudi moji kolegi bi radi z vami izmenjali kako argumentirano misel. MARIJA PLAZAR SOMRAK, Angelce Ocepkove 17, Ljubljana Davek na firmo Davek na firmo je za majhne firme kvečjemu (pre)velika obremenitev. ne pa razbremenitev. Pri eni osebi v firmi znese namreč 75. (XX) SIT, v podjetju s tisoč zaposlenimi pa 70 SIT na osebo! Očitno gre za akcijo »Udari po malih!«. ki naj bi po tv komentarju tudi »očistila« (verjetno uničila?) firme. Zato menim, da je ta davek krivičen. Država ne bi smela »čistiti« firm, ki niso v njeni lasti. Ali ne bi morda prej »čistila« pri sebi. pri milijardnih investicijah, ki niso dale nobenih pravih rezultatov? V Ameriki so se razvile znane multinacionalke prav iz malih firm, v zelo skromnih razmerah in z nekaj sto dolarji kapitala. Če bi skoraj ves denar že takoj na začetku porabili za davek »na tablo«, je veliko vprašanje, kako bi zadeva potekala, če sploh bi. Prihodki so v veliki meri odvisni od zahtevnosti razvoja. Tri deske lahko takoj zabijete in izstavite račun. pri zahtevnih rečeh pa bodo prva leta predvsem stroški, kasneje pa nekateri celo uspejo. Tak je normalen potek in vsakršno histerično hlastanje po takojšnjih dobičkih je uničujoče. Inženir Hewlett je v garaži sredi tridesetih let razvil RC generator. Prvi dve leti je kazalo bolj slabo, dokler ni prišlo večje naročilo Di-sneya. kije že investiral v kvaliteto zvočnega filma. Danes je »hp« tehnološka velikanka. Državo bi moralo navdušiti, če posamezniki, ki imajo znanje in hobije, v raznih garažah, predprostorih itd. počnejo zahtevne zadeve v zelo skromnih razmerah, ne pa da jim to onemogoča z raznimi birokratskimi in finančnimi ukrepi. Razvoj je dolgotrajna zgodba, takoj ni nič, še najmanj pa veliko denarja. Globalni kapitalizem in še posebno postsocialistične reforme, ki so bile slabo organizirane, brez vgrajenih zaščitnih organizacijskih mehanizmov, brez potrebne ana- litike in argumentov, največkrat kar na prigovarjanje prišepetoval-cev, so povzročile uničenje velikega števila delovnih mest, s tem prenekatero osebno katastrofo in samomore, včasih morda zavite v okolje prometnih nesreč in droge. Strategija osebne iniciative je v takih razmerah edina vsaj malo zanesljiva možnost samopomoči. Osebna iniciativa državi ne škodi, zato je ne bi smela zatirati z birokratskimi predpisi in novimi davki. Poleg tega je treba opozoriti, da od »očiščenih« firm ne bo davčnega denarja: pri teh bosta zaslužila le Uradni list in prodajalec sodnih k o le k o v. Sodobna evropska država je zbirokratizirana. Naloge ji postavljajo vplivni večji lobiji, ne pa ustvarjalna logika. Za osebno iniciativo ni veliko prostora. V zbirokratiziranosti in motečem okolju naleti na velike težave. Ni čudno, da raste število brezposelnih in zelo mladih upokojencev. Žal se pri nas nekritično kopirajo negativni aspekti Evrope. Davek na firmo je nekaj takega kot davek na ime in priimek in pri mnogih firmah je dobesedno res tako. Še posebej bodo pod pritiskom podjetja, ki so organizirana na principu neomejene osebne odgovornosti in nimajo veliko kapitala. Pri vsakem novem zakonu je treba poleg očitno pričakovanih koristi oceniti še stranske učinke (tj. škodljivost zakona) in ga v kritičnih primerih izpiliti ali. še bolje, opustiti. MIRAN NOVŠAK. Clevelandska 25, Ljubljana Dan mladosti na Jesenicah Če verjamete ali ne, res je! Na Jesenicah se je letos, 25. maja, počastilo spomin na dan mladosti. Zazdelo se mi je, da sem na radiu Triglav slišal nekaj takega, kakor poziv na proslavo dneva mladosti. Prijazen gospod mi je odgovoril, da se mi ni samo zdelo. Zares pozivajo na proslavo, ki se bo začela ob 16. uri na igrišču Pod Mežakljo. Vprašam ga. ali je mogoče, da toliko let po Titu zopet oživljajo take proslave in da Radio Triglav nikakor ne bi smel objavljati takih pozivov. Dobil sem odgovor, da se ne proslavlja Tita, pač pa imajo otroci pravico, da praznujejo svoj dan mladosti. Nisem mogel verjeti. Ko sem pozneje bolj umirjeno začel razmišljati o tem problemu, sem prišel do ugotovitve, da se pravzaprav ne dogaja nič čudnega. Saj imamo na Jesenicah še danes Cesto maršala Tita. še danes se trdovratno drži Cesta revolucije, še danes imamo krajevne skupnosti, ki so poimenovane po revolucionarjih in ne po prastarih jeseniških krajevnih imenih. Vse ulice, razen Aljaževe in Prešernove in morda še katere druge, so poimenovane po nosilcih revolucije. Kakor danes kaže, bomo v našem starem železarskem mestu prej ali slej dobili še Miloševičevo. Karadžičevo, Izet-begovičevo cesto ali pa cesto Peto g korpusa BiH in še kaj podobnega. Za vse to skrbi in bo skrbela stranka, ki je prijetno mesto v dolini Save Dolinke pripeljala na beraško palico. Z popolnoma zgre- šeno politiko vodenja in razvoja Železarne ni samo poskrbela za razpad gospodarske organizacije, ki je desetletja dajala kruh mestu in široki okolici. Poskrbela je tudi za drastično narodnostno spremembo Jesenic in okoliških vasi. Kar ni uspelo Turkom pred 500leti ter stari Avstriji in Hitlerju, je uspelo Titu in njegovim političnim potomcem. Ni čudno, da se letos slavi dan mladosti. Čudno je le to, da se slavi ja vno šele letos ali pa v svoji slepoti tega nismo opazili že prej. MA TE VŽ ŠUŠTAR, Tavčarjeva 17. Jesenice Kaj nam pa morejo... Zgodilo seje, da sem se v soboto znašel pred nakupovalnim centrom Interspar v Celju, kjer sem si iz vsakdanje zvedavosti ogledal razstavljeno vozilo g. Adolfa Štormana. Ker sem zadevo spremljal od januarja lani, bi si upal trditi, da sem v vseh slovenskih medijih, le dan po dogodku, čitai o »hudodelcu Štormanu« in nekakšnem njegovem prebijanju barikad. Kot veliko drugih, nič hudega slutečih bralcev, sem tako objavljeni resnici verjel, saj naj bi bili navsezadnje pravna država. Sam pogled na poškodovano vozilo. vrsto in mesto poškodb pa me je prepričal, da uradno stališče MNZ in poročanje večine slovenskih sredstev javnega obveščanja nima nič skupnega z dejanskim stanjem. Vozilo je poškodovano samo na obeh bokih, same poškodbe pa ne morejo biti posledica prebijan ja barikad, temveč posledica močnih naletov drugih vozil z obeh strani. Ne želim biti razsodnik, vendar se z vso resnostjo sprašujem, kakšno moč imajo nekateri ministri, da javnosti prikazujejo nekaj, kar ni in ne more biti res. Mar to pomeni, da smo vse bliže obdobju, ko bodo namesto vozil razbijali človeške glave, medtem ko bodo uradna poročila govorila o nesrečnih primerih in samomorih, sredstva javnega obveščanja pa sporočala samo eno in edino resnico — njihovo? Kot povsem nevtralnemu bralcu se mi zdi nekako čuden način poročanja naših časopisov, ki povsem legalno registriranim Republikancem Slovenije in njihovemu predsedniku g. Štormanu namenjajo prostor izključno na straneh »črne kronike«, vojnim zločincem in mednarodnim kriminalcem, kot je na-primer Željko Ražnjatovič Alkan, pa isti časopisi veliko prostora na bolj uglednih straneh. Počasi in zanesljivo me tak način poročanja prepričuje, da imajo prav tisti ki zatrjujejo, da se zoper republikance in njihovega predsednika vodi načrtna gonja in javno kriminaliziranje samo zato. ker enostavno ne sprejemajo takšne politike, ki nam v tem trenutku vlada. Takšen način obračunavanja s političnimi nasprotniki in drugače mislečimi sodržavljani a zanesljivo ne sodi v to obdobje in v državo, ki si prizadeva postati de mokra tična. Če so sredstva javnega obveščanja molčala o povojnih zločinih in umorih nedolžnih Slovencev v povojnih letih, potem enake napake ne smejo ponoviti v sedanjem obdobju. saj bi to pomenilo pravo katastrofo za nas in našo mlado državo. RUDOLF BUTINA R. Pod Kostanji IS. Celje Grizi jajček za upokojence Na srečo smo še p ra vočasno zvedeli, da bodo upokojenci prejeli v mesecu maju za desetinko odstotka višjo pokojnino. To je prvo povišanje, odkar je bil sprejet novi pokojninski zakon. Že pred sprejetjem sem s preprostim računom obvestil bralce o prebrisanosti vladinih svetovalce v pri omeje vanju izplačil zasluženega minulega dela upokojencem, zdaj pa bom s številkami ponazoril, kaj pomeni tako širokosrčno povečanje pokojnine. Upokojenci, ki bodo prejeli v petek, 31. maja, pokojnino, bodo namesto sedanjih 25.000 prejeli 25.025, tisti s 50.000 bodo presenečeni z nakazilom 50.050 in tisti s 100.000s 100.100 tolarji. Upokojenci z vmesnim prejemkom si bodo lahko na hitro izračunali povišane in ne bodo dosti pogrešili. Ali se vam ne zdi. da bosta imela SPIZ in druga administracija pri izračunavanju in nakazovanju dosti več deta in stroškov kot je vredno povišanje ? LOVRO MRAK. Mrzelova 9, Ljubljana po Sloveniji Na Ljubljanskem barju nastaja gnojna jama Zeleni Ljubljane svarijo, da bodo vrtičkarske ute prerasle v črne gradnje - Barje se poseda LJUBLJANA, 28. maja - »Ob Ljubljani nastajajo barakarska naselja in ogrožajo Barje, ki bi moralo biti pod popolno zaščito. Problem Rakove jelše poznamo - tam se odplake in kurilno olje iz slabih rezervoarjev stekajo naravnost v podtalnico,« je na današnji tiskovni konferenci Zelenih Ljubljane opozoril njihov podpredsednik Jure Sterk. »Barje se posede dva centimetra na leto, v naslednjih letih ga bo mogoče spet poplavilo in vse te odplake bodo plavale po vodi. To bo prava gnojna jama,« je dodal Ljubo Mohorič iz Društva Rosika. »Na nekdanjem zemljišču Ljubljanskih Mlekarn je nastalo naselje več kot sto vrtičkarskih hišic v ograjenih prostorih na zemljišču, ki ni last tistih, ki so ograje postavili. Enako se je pred leti začela pozidava Rakove jelše,« ugotavljajo Zeleni Ljubljane v izjavi za javnost in napove'dujejo, da se bodo te ute v prihodnosti prelevile v naselje črnih gradenj z enakimi ali hujšimi posledicami kot na Rakovi jelši. »Znano je, da zaradi avtoceste ni mogoče potegniti kanalizacije, odplake iz teh ut pa že danes odtekajo v drenažne jarke, ki so postali greznice. To pa je že podtalnica v vodnem zajetju!« Po Šterkovih besedah bomo tako dobili okoli mesta tako nesnago, kot jo imajo okrog Beograda, česar si srednjeevropsko mesto ne sme privoščiti. Ljubljanski Zeleni so se po pomoč obrnili na več ustanov, na zavod za spomeniško varstvo, zavod za varstvo narave, oddelek za urbanizem in okolje MOL, podjetje Hidrotehnik, komunalno inšpekcijo MOL, vendar vsi prelagajo odgovornost drug na drugega. Ljubo Mohorič opozarja, da izgubljamo eno najzanimivejših naravnih območij v Sloveniji, saj na Barju živi največ ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. »Ljubljansko barje še ni zaščiteno, čeprav upravni organi ta projekt pripravljajo že več desetletij.« BORUT TAVČAR NEZADOVOLJNE KRAJEVNE SKUPNOSTI Odlok o financiranju KS pred ustavnim sodiščem Na dnevnem redu seje mestnega sveta, napovedane za torek, sta tudi pobuda za presojo zakonitosti odloka o financiranju KS in predlog za spremembo odloka LJUBLJANA, 28. maja - Krajevni skupnosti Nove Fužine in Moste - Selo ter sindikat delavcev KS Moste - Polje so na ustavno sodišče naslovili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka o financiranju KS iz sredstev proračuna MOL, ki so ga mestni svetniki sprejeli marca letos. Akt je poenotil merila za dodeljevanje sredstev sedanjim 95 krajevnim skupnostim na območju MOL in povzročil nezadovoljstvo v nekaterih KS, ker jim od januarja letos priznava sredstva le za enega zaposlenega. Po mnenju prizadetih KS je odlok v nasprotju s 155. členom ustave (ki govori o prepovedi povratne veljave pravnih aktov), s 4. členom zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij in z 62. členom statuta MOL. Mestni svet je pred nedavnim prejel poziv ustavnega sodišča, naj v 15 dneh odgovori na pobude, zato bo zadeva na dnevnem redu bližnje seje. Po zakonu o ustanovitvi občin krajevne skupnosti nadaljujejo delo do ustanovitve novih skupnosti, nato pa nove vaške, krajevne ali četrtne skupnosti oziroma občine prevzamejo njihovo premoženje in delavce. S spornim odlokom pa mestni svet odpravlja sredstva za drugega zaposlenega, ne da bi zanj prevzel kakršne koli obveznosti. Sveti so tako prisiljeni, da drugega delavca preprosto odpustijo in zahtevajo, naj vrne vse letošnje plače, kar je v popolnem nasprotju s 155. členom ustave, ugotavljajo KS v obrazložitvi svoje pobude. Poleg tega bi morali po njihovem mnenju to področje urediti s statutarnim sklepom, ki zahteva dvotretjinsko večino, in ne z odlokom. Statutarna komisija v predlogu odgovora, ki ga je pripravila na poziv ustavnega sodišča, ugotavlja, da je bil odlok sprejet z dvotretjinsko večino vseh svetnikov in bo v upo- rabi le do ustanovitve novih skupnosti. KS imajo poleg proračunskih tudi lastne vire financiranja, zato morajo po njihovem mnenju višja plačila ali plačila več delavcem zagotavljati same. Glede veljavnosti odloka za nazaj statutarna komisija pravi, da je v postopku sprejemanja odloka na to tudi sama opozorila predlagatelja (župana), vendar je njeno pripombo zavrnil s pojasnilom, da odlok upošteva 57. člen zakona o lokalni samoupravi in 23. člen odloka o proračunu MOL, ki pravita, da določbe višine sredstev za proračunske uporabnike veljajo od 1. januarja letos. Svetniki bodo na isti seji verjetno obravnavali tudi osnutek odloka o dopolnitvi spornega odloka, ki bi omogočal KS zaposlitev še drugega delavca: za to se zavzemata kar dva predlagatelja -župan in ZLSD. NEVENKA ŽOLNIR Darilo za otroke v domu Dolfke Boštjančič LJUBLJANA, 28. maja - Otrokom s hudimi in najhujšimi motnjami v duševnem razvoju, ki bivajo v Domu Dolfke Boštjančič v Dragi pri Igu, so danes predstavniki ljubljanskega podjetja Mitcom podarili risalni pribor, krede, voščenke in risalne bloke nemškega proizvajalca Faber Castell. Studio Mitcom, ki slovenski trg oskrbuje s pisalnimi in risalnimi potrebščinami, je namreč danes v vili Podrožnik s podjetjem Faber Castell sklenil ekskluzivno pogodbo o prodaji njegovega najnovejšega programa premium. Ob tej priložnosti so si darovalci ogledali dom in razstavo tapiserij, kipcev in slik, ki so jo pripravili tamkajšnji otroci. (K. H., foto: Tina Deu) Izšel novi katalog obrti in podjetništva Zbrani so najnovejši podatki o obrtnikih in podjetnikih iz štirih občin DOMŽALE. 2,S. maja - Ob-močna obrtna zbornica Domžale je na današnji tiskovni konferenci predstavila najnovejši katalog obrti in podjetništva. V njem je več kot 8(X) družb z omejeno odgovornostjo in blizu 1650 obrtnikov iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Katalog, v katerem so obrtnike in podjetnike razvrstili po dejavnostih. je izšel v nakladi 3000 izvodov in ga bodo brezplačno delili obiskovalcem na razstavi obrti in podjetništva, ki bo v Domžalah med 7. in 14. junijem. Na konferenci pa so predstavniki omenjenih občin nakazali tudi nekaj problemov, s katerimi se ubadajo zlasti obrtniki. Manjše občine, kot sta Moravče in Lukovica, bi sicer obrtnikom rade pomagale. a jim ne morejo ne z ugodnimi posojili ne z zemljišči, na katerih bi lahko opravljali svojo dejavnost. Njihovi proračuni so namreč zelo skromni, večjih obrtnih con pa še nimajo. J. P. MALO DENARJA ZA VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ Rock glasba v zakloniščih Mesto jih oddaja za skladiščenje in nekaterim glasbenim skupinam za vaje - Za vzdrževanje je premalo denarja - 47 javnih zaklonišč sameva LJUBLJANA, 28. maja - Na območju mestne občine Ljubljana je 692 zaklonišč, od tega 65 klasičnih javnih zaklonišč, za katera mora skrbeti MOL. Preostala so v blokih, vrtcih, osnovnih šolah, podjetjih in podobno. Kot pravijo v mestnem oddelku za zaščito in reševanje, je večina že potrebna temeljite obnove. Toda zato v mestu nikoli ni dovolj denarja. Letos, na primer, so pripravljavci mestnega proračuna za vzdrževanje mestnih zaklonišč namenili samo približno pet milijo-nov tolarjev. »Denarja bo dovolj le za najnujnejše vzdrževanje,« ugotavlja načelnik mestnega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus. Dodaja pa, da bo še letos nared natančen pregled razmer v zakloniščih oziroma kaj bi bilo treba v katerem popraviti. Kot predvideva, bo to najverjetneje zelo zajeten pregled. »V zadnjih devetih mesecih smo morali večkrat izčrpavati podtalno vodo v zaklonišču v Kljunovi ulici, popraviti oziroma v celoti preurediti vhodna vrata zaklonišča na Linhartovi cesti, uredili smo okolico zaklonišča v Sattnerjevi ulici, kupili smo šest novih filtrov za kolektivno zaščito in popisali vso opremo, ki je v zakloniščih. Čim prej bomo morali popraviti streho na zaklonišču pod ljubljanskim gradom, na najnujnejša popravila pa čaka še vrsta drugih,« je povedal Kus. Sicer pa jih med 65 mestnimi zaklonišči sameva 47. Preostale pa bodisi oddajajo nekaterim podjetjem bodisi glasbenim skupinam za vaje. Kot pravi Kus, za zdaj podjetjem oddajajo pet zaklonišč. Najemniki jih uporabljajo predvsem za skladiščne prostore, vsi pa, kot zagotavlja, plačujejo najemnino po dogovorjenem znesku. Tako naj bi letos z najemninami od oddanih prostorov v zakloniščih iztržili približno poltretji milijon tolarjev. Glasbene skupine v glavnem ne plačujejo najemnine, morajo pa plačevati vse stroške za porabljeno elektriko ter vzdrževati in čuvati vso opremo. Kus k temu dodaja, da bi morali najemniki ob naravnih ali drugih nesrečah najpozneje v dvanajstih urah sprazniti zaklonišče oziroma ga preurediti, da bi bilo znova tako, kot je bilo pred oddajo. Z oddajanjem pa nastajajo tudi večji ali manjši zapleti. Eden se je zgodil pred kratkim v Novih Jaršah ob Kodrovi ulici. Del tamkajšnjega zaklonišča namreč uporablja krajevna skupnost, del pa je mestni oddelek za zaščito in reševanje oddal nekemu zasebniku za skladiščne prostore. Kot nam je zagotovil Robert Kus, bo zaklonišče še naprej zaklonišče, kar pa se dogaja nad njim in ob njem, pa je po njegovem mnenju stvar drugih mestnih organov. Koliko denarja je bilo v Ljubljani vloženega v gradnjo zaklonišč, ki so bila včasih nujen sestavni del vseh novogradenj, je težko sešteti. Po nekaterih neuradnih seštevkih pa naj bi vsota znašala približno 10 milijonov mark. Vsa vgrajena oprema pa ima seveda določen rok uporabe in veljavnosti. Koliko opreme je zastarele in mogoče povsem neuporabne, bo pokazal za jesen napovedani popis. DEJAN VODOVNIK ZAKLONIŠČE V DRENIKOVI ULICI -To zaklonišče sodi v skupino večnamenskih ljubljanskih javnih zaklonišč. Zdaj ga začasno uporablja strelska družina Ljuba Šercerja. V njem ima urejeno strelišče. Kot so nam povedali, so morali prostor enkrat že izprazniti in ga urediti tako, kakor je bil pred oddajo v najem. To je namreč eden od pogojev, pod katerimi mestni oddelek za zaščito in reševanje oddaja zaklonišča. Mesto zasluži z oddajanjem zaklonišča približno 600 mark na mesec. Zbrani denar nameravajo letos v celoti nameniti za najnujnejše vzdrževanje zaklonišč. (D. V., Foto: Aleš Černivec) Uvedba enotne vozovnice v petih občinah vse bližja Domžalski svet je soglašal s pogodbo o uvedbi enotne vozovnice na kamničanu in avtobusih Kam-busa DOMŽALE, 28. maja - Svetniki domžalskega občinskega sveta so na včerajšnjem nadaljevanju osemnajste redne seje, ki so jo tokrat tudi končali, dali pozitivno mnenje oziroma soglasje k podpisu pogodbe o izvajanju primestnega potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče in Mengeš. Tako so se zavezali, da bodo subvencionirali enotno vozovnico na vlaku (kamničanu) oziroma avtobusih podjetja Kam-bus. Zaradi omenjene pogodbe bodo potniki lahko po lastni želji in presoji potovali zdaj z vlakom zdaj z avtobusom (uvedli naj bi jo najpozneje v treh mesecih po podpisu pogodbe vseh sedmih sopodpisnikov) in tako prihranili dragoceni čas. Bistvo uvedbe enotne vozovnice pa je, da bo z usklajenim voznim redom obeh prevoznikov dosežen glavni cilj,toje preusmeritev potnikov z osebnega na javni prevoz. Za avtobusno podjetje Kam-bus je pogodba pomembna še zaradi člena, s katerim se Slovenske železnice zavezujejo, da bodo ob širjenju sistema enotne vozovnice po drugih krajih v Sloveniji dajale Kam-busu prednost pred drugimi avtobusnimi prevozniki. Po tej pogodbi naj bi uvedli dva tipa enotne vozovnice — za enkratno oziroma večkratno potovanje. Slednje bodo tedenske, mesečne in letne oziroma splošne in posebne, veljavne le za šolsko mladino. Letos naj bi ceno enotne vozovnice izračunali na temelju povprečne lanske cene avtobusnega prevoznika. Na seji so svetniki sprejeli še informacijo o povišanju cene oskrbnin v vrtcih za 3,78 odstotka oziroma prispevka staršev za 8,62 odstotka. Med pobudami in vprašanji svetnikov pa je izstopalo vprašanje svetnika Bogdana Osolina. Od županje Cvete Zalokar - Oražem bi rad dobil odgovor, zakaj in s kom je nedavno potovala na Švedsko, kaj je tam počela, na čigave stroške je šla in kakšno korist bo imela občina od njenega potovanja. JANEZ PETKOVŠEK Ali lahko v Ljubljani vsak gradi, kakor mu ustreza? LJUBLJANA. 2S. maja - Prebivalci Murgel so v petek in soboto presenečeni opazovali dogajanje za trgovskim in poslovnim centrom (TPC) - gradbeni stroji so za zgradbo v nekaj urah del travnika spremenili v širok pas. nasut s peskom. Po besedah Mitje Lenassija. predsednika nadzornega odbora TPC Murgle, so se zaradi kroničnega pomanjkanja parkirišč okoli centra odločili, v dobri veri, da s tem nikomur ne škodijo, urediti parkirišče še na zadnji strani centra. Pavel Pip, vodja prodajne službe na Imos inženiringu, d. d., pa je razložil, da so med solastniki zemljišča tudi oni in da so ustno dovolili ureditev začasnega parkirišča, pod pogojem, da sc po potrebi, na njihovo zahtevo, vzpostavi prejšnje stanje. Na Upravni enoti Ljubljana, izpostava Vič. o kakršnih koli gradbenih posegih na tem območju ne vedo nič in. kot pravi vodja izpostave Egon Breitenberger, niso izdali nobenega dovoljenja za opravljena dela. Okoliške stanovalce pa je veliko bolj kot novo parkirišče zmotila postavitev letnega vrta, ki si ga je omislil lastnik gostinskega lokala Spidi Gonzales. Zdaj s strahom pričakujejo še večjo gnečo in nočni hrup, kot so ga že deležni zaradi 14gostinskih lokalov v tem centru. (Kr. H., foto: Tina Deu) V občinskih stanovanjih so neredni plačniki najemnin Litijska občina oddaja 169 stanovanj - Neki dolžnik ni imel niti za rubež nič primernega LITIJA, 28. maja - V litijskem stanovanjsko komunalnem podjetju, katerega edini lastnik je občina, so lani od najemnikov stanovanj prejeli 7,3 milijona tolarjev, to je za skoraj 15 odstotkov manj od obračunanih najemnin. V začetku lanskega leta je bilo za plačilo stanarine zavezanih 169 najemnikov, vendar je občina čez leto štiri stanovanja prodala. Kar 106 najemnikov je konec decembra lani dolgovalo občini 2,22 milijona tolarjev stanarin, od tega 934 tisočakov še iz preteklih let. Večina dolžnikov pa je stanarino poravnala v začetku tega leta. Zaradi neplačevanja stanarine in obratovalnih stroškov je občina vložila deset tožb. Izvršilni postopek proti neki najemnici je sodišče ustavilo z obrazložitvijo, »da rubež ni bil uspešen, ker se je dolžnica preselila v neznano«. Prav tako so ustavili sodni postopek proti nekemu neplačniku, pri katerem niso našli prav nič, kar bi mu lahko zarubili. Kot je bilo slišati na nedavni seji občinskega sveta, se je stanarina za neprofitna občinska stanovanja v zadnjih štirih mesecih lani podražila za dobrih 50 odstotkov. Občina ima v lasti tudi 30 poslovnih prostorov in 13 garaž. Od tega je 21 poslovnih prostorov oddanih v najem, štirje so ne- • Na stanovanjsko komunalnem podjetju v Litiji so nam povedali, da več kot 50 odstotkov vseh neplačanih stanarin izvira iz revščine najemnikov, kijih pred deložacijo učinkovito brani zakon. Kljub temu bodo od teh dolžnikov zahtevali plačilo dolga s pripadajočimi obrestmi vred. zasedeni, preostalih pet pa uporablja občina za svoje dejavnosti. Obračunana najemnina zanje za lani znaša 7,61 milijona tolarjev, od tega je dobrih pet odstotkov neplačanih najemnih; z dolgovi iz preteklih let znašajo 676 tisočakov. BOJAN RAJŠEK Predstava za novo pediatrično kliniko LJUBLJANA, 28. maja -Otroška gledališka skupina Škatlica domišljije v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana vabi na predstavo Leopolda Suhodolčana Figole Fa-gole, in sicer jutri, v sredo, 29. maja ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Vižmarje - Brod. Vstopnino si bodo gledalci določili sami, saj je prireditev dobrodelna. Izkupiček bodo namenili skladu za gradnjo nove pediatrične klinike. (B. T.) Likovna kolonija v Novi Ljubljanski banki LJUBLJANA, 28. maja - Ljubljanska banka je danes pripravila že tradicionalno likovno kolonijo otrok, na katero se je letos prijavilo 40 osnovnih šol iz Ljubljane, Kamnika, Litije, Cerknice, Grosuplja in okoliških krajev. Vsako šolo sta zastopala dva učenca s svojim mentorjem. V stari Ljubljani so si izbrali svoj motiv in ga narisali, v galeriji avle Nove LB pa so sami pripravili tudi razstavo; odprta bo do 8. junija. (U. J. ) Pravica vedeti Koncert v rakovniški cerkvi LJUBLJANA, 28. maja —V četrtek, 30. maja, ob 19.30 bo v rakovniški cerkvi koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora osnovne šole Oskarja Kovačiča. (U. J.) Sklepni koncert glasbenega ateljeja Etera IG, 28. maja - Glasbeni atelje Etera. ki deluje na Igu že štiri leta, pripravlja v sredo, 29. maja, ob 19. uri v dvorani Mokerc sklepni koncert, na katerem se bodo predstavili učenci violine, flavte, klavirja, harmonike, kitare in sintesizerja. Nove člane pa bodo vpisovali od srede, 5. junija, v osnovni šoli Ig. (U. J.) Srečanje z dediščino na Muljavi MULJAVA. 28. maja _ Grosupeljska zveza kulturnih organizacij prireja jutri, v sredo. 29. maja. zanimivo srečanje mladih umetnikov. Ob deveti uri se bodo namreč učenci iz dobrepoljske, ivanške in grosupeljske osnovne šole ter učenci šentviškega zavoda zbrali pred Jurčičevo galerijo na Muljavi. Njihovi slikarski izdelki pa bodo na razstavi do 20. junija. Ob tej priložnosti se bodo o likovni dediščini pogovarjali z etnologom dr. Borisom Kuharjem. Organizator bo poskrbel za prevoz, malico in strokovno vodenje srečanja mladih ustvarjalcev. (B. R.) Rock kabaret za Šent LJUBLJANA. 28. maja-V sredo, 29. maja, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Španski borci na Zaloški 61 Rock kabaret Gojmirja Lešnjaka -Gojca in Borisa Kobala z naslovom Domovina ljubezen moja. Izkupiček od prodanih vstopnic bo namenjen stanovalcem stanovanjskih skupin Šent. (K. H.) Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v sredo, 29. maja, pokopali 60-le-tnega upokojenca Vladimirja Darisa (ob 9. uri), 74-letnega upokojenca Franca Kenka (ob 10. uri), 78-letno upokojenko Alojzijo Židan (ob 11. uri), 62-letnega upokojenca Dominika Perka (ob 12. uri), 45-letnega pečarja Milana Kušarja (ob 13. uri),70-letnega upokojenca Alberta Lipolda (ob 14. uri), 18-letnega gradbenika Zorana Radovanoviča (ob 15. uri) in 73-letno upokojenko Ljubo Mihaelo Herman (ob 16. uri). (J. S.) Vodovodne cevi v Litiji spet pokajo Za popravilo nezanesljivega vodovoda ni v litijskem proračunu niti tolarja LITIJA. 28. maja - To, kar se dogaja z litijskim vodovodom, meji že na pravo katastrofo. Konec prejšnjega tedna so namreč spet pokale vodovodne cevi. Nekateri mestni predeli, na primer Rozmanov trg. Graška dobrava in Sitarjevška cesta, so bili kar do sobotnega večera brez vode. Kot nam je povedal direktor litijskega komunalnega podjetja Janez Baš, je glavni cevovod počil na treh mestih - dvakrat v Zavrstniku in še v Gozdu - Reki. Odkar so pred 14 leti zgradili litijski vodovod od vodnega zajetja v naselju Gozd - Reka do rezervoarja v naselju Sitarjevec, so z njim vseskozi same težave. Baš nam je sicer zatrdil, da je bila oskrba z vodo v preteklih mesecih zadovoljiva in da se je pred dnevi zgodila šele prva večja okvara po tisti januarski. Kdaj bo občina začela sanirati vodovod, pa je vprašanje, na katero ni mogoče dobiti odgovora. Svetniki namreč niso namenili iz letošnjega proračuna za ta namen niti tolarja. B. R. WHIT MASTERSON: Krik v noči 33. nadaljevanje Blossom ga je prijel za rokav in ga prav nič nežno potisnil skozi odprta vrata v administracijo. Na mizi je ležala Loftusova mapa, odprl jo je in s prstom potrkal po fotografijah. »Poglej tega moškega. Si ga že kdaj videl?« Clark je nagubal čelo. »Ne vem. Mislite, da je to tisti človek, ki ...« »To nam boš ti povedal.« »Ne bi mogel reči. Bilo je zelo temno in si ga nisem mogel dobro ogledati. Poleg tega je imel na glavi klobuk ali nekaj podobnega.« Clark je odkimal. »Ta moški je videti visok in suh, moški v parku pa je bil gotovo za glavo manjši od mene.« Blossom seje spogledal s kolegi. Ovven Clark je bil visok najmanj meter osemdeset in če je bil moški za glavo manjši od njega, potem bi to popolnoma ustrezalo Loftusovemu metru petinšestdeset. Blossom je zaprl mapo in rekel:«Hvala.« Ko se je napotil proti komunikacijam, mu je Clark sledil in vprašal: »Sem vam kaj pomagal? Mislite, da je to tisti človek, ki ga iščete?« »Če bo kaj novega, te bom obvestil,« je bil Blossom kratek in je izginil v sobo z oddajniki. Naročil je presenečeni Trudy Ernst, da naj svoj oddajnik in sprejemnik rezervira samo za eno nalogo, vse ostalo pa preveže na Doris. Prek ramena je ukazal: »Jensen. takoj obvestite obalno stražo, šerifovo pisarno in vse druge, ki so v kakršnikoli povezavi z našim primerom in jim pošljite popoln opis Hilla Loftusa. Opozorite jih, da je možak verjetno oborožen, zato naj bodo skrajno previ- dni. Ogilvie, določi na zemljevidu njegov naslov in takoj tja pošlji ustrezno število ljudi v patruljnem avtomobilu. Če se vrne domov, ga takoj aretirajte. Če se ne bo, obkolite hišo in čakajte. Če je poročen, takoj pripeljite njegovo ženo na postajo, da jo zaslišimo. Morda nam bo lahko pomagala.« Ne da bi prekinil tok svojih navodil, se je obrnil k Trudy Ernst in ji začel narekovati uradni opis osumljenca. Oba narednika sta pohitela vsak na svojo stran, da bi izvršila njegova povelja. Patrick je prihitel v sobo ravno v trenutku, ko je Blossom narekoval razširjeni opis Hilla Loftusa. Nemirno se je prestopal v ozadju, dokler poročnik ni končal in se obrnil k njemu. »No, Sam, kaj je?« »Govoril sem z dr. Sedwilom in dobil podatke o Loftusu.« »Ali si mu povedal, za kaj jih potrebujemo?« Patrick je odkimal, bil je rahlo presenečen, da ga Blossom sploh vpraša kaj takega. »Bolje, da ne dvignemo preveč prahu. Lahko se motimo. Vendar sem prepričan, da je pravi.« »Kaj je povedal dr. Sedwile?« »Povedal je, da ga je pred približno eno uro klicala Loftusova žena. Zato nas je tudi poklical. Očitno se Loftus zadnje čase čudno obnaša. Odhaja od doma sam, ob najbolj neobičajnih urah. Z delovnega mesta se vrača peš in to tudi takrat, kadar ima nočno izmeno in čeprav ima lastni avto.« »Polnoč,« se je oglasil Blossom. »Tudi ta podatek ustreza.« »Imam pa tudi slabo novico,« je dejal Patrick. »Gospa Loftus je slišala, da se je njen soprog vrnil domov okoli tretje ure, tako je vsaj povedala Sedvvilu. Ni pa ostal doma - vzel je svoj avto iz garaže in se spet odpeljal. Veš, kaj to pomeni, Mario?« »Da,« je zagodrnjal Blossom. »Zasledujemo napačen avtomobil. Ogilvie!« Narednik je prihitel iz prometnega oddelka in se ustavil pri odprtih vratih. »Takoj obvestite vse patruljne motoriste. Nujno. Loftus je zamenjal avtomobila pred približno pol ure. Takoj jim sporočite natančne podatke njegovega avtomobila.« Ogilvie se je obrnil k radiooperaterki in zaklical: »Trudy, naslov je v območju avtomobila 31. Sporoči to Gerrityju in Chavezu in naj se takoj podata tja.« Obrnil se je k Blossomu. »Poročnik, če bomo izvedli obkolitev, želite, da povečam število patruljnih avtomobilov?« »Da. Ne, počakaj. Kmalu bodo prispeli tisti, ki sojih vrgli iz spanja. Prva dva, ki se pojavita, pošlji takoj tja.« Blossom je sledil Ogilvieju v prometni oddelek in začel natančno proučevati stenski zemljevid mesta. Če Loftus prebiva na območju patruljnega avtomobila 31, potem to pomeni, da je njegova hiša čisto blizu Serra Parka. Vse se je skladalo, kot koščki mozaika. Ko je našel na zemljevidu prebivališče, je zaškrtal z zobmi. »Sam,« je zaklical, »pridi in poglej si tole.« Patrick je prišel in se postavil poleg njega. »Kaj si ugotovil?« »Tu živi Loftus, prav tukajle.« Blossom je potrkal z leseno palico, ki je visela na vrvici ob zemljevidu. »Tamle čez, na drugi strani parka, je Vulcan, kj er je zaposlen. Povedal si, da gre domov peš. Poglej si tole.« Blossom je položil palico plosko na zemljevid, kot da bi hotel potegniti ravno črto med .obema točkama. Črta je vodila prek območja, ki je bilo znano po imenu Ljubezenski kotiček. »No, pa ga imamo,« je zamrmral Patrick. »Več ne potrebujemo.« »Potrebujemo. Zdaj vemo samo, kje se je gibal. Hočem vedeti, kje je zdaj! Loftus ima hudičevo veliko časovno prednost pred nami!« »Hitro se mu bližamo, Mario.« »Ja, samo kako hitro?« Blossom je pogledal navzgor, kot da bi molil, a pogled se mu je ustavil na stenski uri. »Tri ure,« je dejal, »mi pa smo šele pričeli.« SONJA MERLJAK: Fant z ravnine 7. nadaljevanje Prišla sta do križišča. Za trenutek sta se ustavila in Andras se je sklonil k Csilli. Njune ustnice so se spet poiskale. A le za mirno slovo, polno upanja. Ko je prišla domov, je Tuma že sedel za mizo v kotu, tiho je večerjal, in ko je zagledal Csillo, se je samo namuznil. »Kje si pa ti bila do sedaj?« jo je vprašala mama. »Na Tisi, kje drugje.« »In kako, da si šele sedaj prišla domov?« »Malo sem se zaklepetala.« Irena ni več vrtala v hčer. Vesela je bila, da si je bila Csilla našla prijatelje. Vedela je, da Tuma ne bo mogel vedno biti z njo, ker je imel svoje opravke. Poleti je bilo na kmetiji vedno dovolj dela. Csilla si je v hladilniku raztreseno poiskala nekaj hrane. Sedla je za mizo in počasi žvečila kruh, namazan z mastjo, potresen s papriko ter česnom. Tudi vojvodinsko hrano je sprejela, je ugotovila mama. »Kaj ste počeli na plaži?« je vprašala. Aha, tu smo, sije rekla Csilla. Torej bo vendarle vrtala. »Kopali smo se.« »V Tisi?« »A bi se še kje drugje lahko kopali?« »Ni mi všeč, da se kopaš v Tisi.« »Saj sem z morja doma. Menda znam plavati!« »Tisa ni morje. Tisa je zahrbtna. V njenih vrtincih se je že marsikdo utopil. Mojega sošolca je enkrat potegnilo noter, vsem na očem, pa ga vendar nikoli niso več našli.« »Ah, ne teži, no, nisem več otrok,« je zagodr-njalaCsilla. Čeprav je bila srečna in je tisti večer vsem hotela samo dobro,si ni mogla kaj,da ne bi bila do mame groba. To njeno zalezovanje, ta njena nenehna skrb! To je nevarno, tistega ne smeš početi, to ti lahko škoduje... Saj imam že skoraj dvajset let, bom ja znala paziti nase! Mama jo je pogledala. Še predobro je vedela, zakaj se Csilla jezi nanjo. Sedaj je bila že bolj prepričana, kako prav je bilo, da sta s Csillo prišli v Vojvodino. Na hčeri je opazila spremembe; postala je boljše volje, kot je bila zadnje mesece. Vedela je, da Csilli samo trma preprečuje, da bi ji odpustila njeno odločitev; da namreč za vsako ceno gresta v Vojvodino. »Prav, Csilla, delaj, kar hočeš,« je skomignila z rameni, »samo nikar mi ne plavaj na drugi breg.« Csilli se je kar zaletelo, ko je slišala te besede. V mislih se je zarežala; če bi ti vedela, ji je šlo po glavi - na glas pa je rekla: »Daj mi že mir, mama!« V. Drugo jutro se je Csilla zbudila že ob osmih. Čeprav je bila bolj zaspane sorte, ni mogla več spati. Andrasa bo videla šele ob dveh popoldne. Kdo, vraga, bo čakal tako dolgo! Mame ni bilo doma. Na listku, ki ga je Csilla našla na mizi, je pisalo, daje šla na obisk k prijateljem, ki so stanovali v bližnjem mestu. Tudi Tume ni bilo. Verjetno je bil na njivi. To je bil čas, ko so v shrambi odrezala morah okopavati vrtnice. Csilla si je skuhala kavo, kos kruha in kos šunke, našla pa je tam tudi nekaj čebule. Doma ne bi nikoli kaj takega jedla za zajtrk, tu pa ji je ta čudna kombinacija šla v slast. Ko je hlastno vse snedla, je pospravila kuhinjo in stopila na dvorišče. Čupi, majhen črn mešanec, je takoj pritekel k njej, tako da ga je z veseljem pobožala. Psiček se je vedno rad igral, čeprav se za njegove želje skorajda nihče ni zmenil. Njeno prijaznost je sprejel kot vabilo k igri. Vrgel se je na hrbet in pomolil vse štiri od sebe. Csilla ga je začela praskljati po trebuhu. Vedela je, da mu to najbolj paše. Ah, saj bi setudi jaz dala komu po-čehljati. »Kaj je s teboj, Čupi, se dolgočasiš?« ga je vprašala, medtem ko ga je gladila po skodrani črni dlaki. »Jaz se tudi,« si je povedala kar sama, »saj bi lahko brala, ampak sem preveč živčna. Ti me razumeš...« In res jo je kuža opazoval, kot da jo razume. Kot da*se mu je v očeh utrnilo sočutje, se ji je zazdelo. »Ti si pravi prijatelj,« mu je rekla Csilla, »samo spregovoriti še moraš. Greva na sprehod!« Privezala je psa na vrvico, ki jo je snela z visoke hruške sredi dvorišča. Zaklenila je dvoriščna vrata in se s Čupijem odpravila kam drugam kot proti Tisi. Prečkala sta cesto, nato pa ju je pot vodila med polji. Ko sta bila dovolj na samem, ga je spustila. Čupi se je razveselil nenadejane prostosti in je veselo lajajoč zdivjal naprej. »Počakaj,« je za njim zasopihala Csilla. Čupi se je ustavil, se obrnil in nedolžno mahal z repom. Csilla ga je dohitela. »Tu hodi, poleg mene!« mu je ukazala. Počasi sta prišla do nasipa. Povzpela sta se nanj in zavila na desno. Pred njima, za njima, na desno in na levo, povsod se je razgrinjala panonska ravnica. Nikjer niti grička, niti holma, še gomile ne. Enoličnost pokrajine so razbijale le hiše Ade in bližnjih vasi, in seveda Tisa, ki je leno tekla mimo njiju. Še vedno je bila čudovito modre barve. Iz nove številke MM Tit Doberšek: Petnajst let skušnjav • Nekaj napotkov za kreativne direktorje, ki od svojih NAROČNIKOV PRIČAKUJEJO PREVEČ • FENOMEN: POSTMODERNI MARKETING NE PADE DALEČ OD POSTMODERNE družbe • Jožko Čuk: Stavke so preveč spolitizirane • Koliko je vredna zlata ura • MMov petnajsti ROJSTNI DAN: ŠE POMNITE... • NATEČAJI: AVTO TRIGLAV IZBRAL TOVARNO VIZIJ • TELEKOM: SPOROČILA PRIHAJAJO IZ DALJAVE • PRIMER LEK: PRENOVLJENA CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA • BALTIŠKI TRGI: MEDIJI IN OGLAŠEVANJE • EVROPSKI TRGI: DANSKA V DVANAJSTIH SLIKAH • RAČUNALNIŠTVO VČERAJ IN JUTRI: Najboljše šele pride • Odiseja 2001 v advertisingu • PR: Na novinarsko ali poslovno šolo M M, Ljubljana, Dunajska 5, telefon: 3 18 593, faks: 302 574 . ■ - . - OGLAŠANJA V A-DURU 9 - .. . V ANNUS COMMUNIS AMORE ANALIZA ANDANTONIA ANARHIJA ANNUS COMMUNIS ALŠAFII ALTA MODA ACQUIRED IMMUNE DEFICIENCY SYNDROM AGROKOMERČEVA ŠOLA AVTORITETA ARMADA ALBANIJA AMORE ANTIČI PIHANJE ANTON DOLENC ANTIČNE PRAVLJICE APOLITIČNOST AMERIŠKI POSLOVNEŽ ANTAGONIZEM AMITIE ARA ANALIZA ANTIINFLACIJSKI PROGRAM ALUANCE INTERNATIONAL ...... H AGELAST ANTI- AVANTGARDEN ATTENTION INTEREST DECISION ACTION c reklami m ekonomski propagandi o tržnem komuniciranju in dogovornem gospodarjenju o Deželi, o Jugoslaviji, o Sloveniji in o Novi Evropi o praporščakih slovenskega ' podjetništva o snubačih : ■ i-i-mifi'-:nhl>:»: ANDANTONIA ANGAŽIRANJE ALKALNA PLIMA ALTERNATOR AJOLI AMAYA NACHIRO AIR CROATIA A POURAFFAIRES AMERIČAN APOKALIPTIČNI PUŠČAVSKI VIHAR ANDERSENOVA PRIPOVED AGONIJA ASOCIACIJE ARITMETIKA IN ALGEBRA ALIANSA HAPPILY AŽURNA OBALA JUNIJ 1991 ADAM ŽALOST ALFONZO ARAGNOSKI ARIANALIBERTIN ARS EROTICA AMARCORD ARTSTETEN ARGO ALLES APIH JURE ANARHIJA AMABILE APRES NOUS LE DELUGE AMBICIJA ANARHOLIBERALCI ANATEMA ATENA AMERIŠKE TETE ANGLEŠKA TRATA AKO ANTAGONIZEM APRILA AVTOEROTIKA AGENCIJE AVTORSKO DELO ALPADRIA AD FRIGIDUM AVTENTIČNI IZRAZ ALEKSANDER ALFA IN OMEGA ARANŽERSKA DELAVNICA AHIL ADMAN ALI ADVVOMEN AVGUST AVTORSTVO ANNUS INTERCALARIS ANTAGONIZEM ALEKSEJ Naročilnica izvodov knjige Naročam.......... ... Jureta Apiha Oglašanja v A-duru. Ime in priimek_______ Naslov__________- Kraj_____________. Telefon Datum _ Podpis. Pokličite po telefonu 061/13 29 320 Naročilnico pošljite na naslov Založba Delo Slon, Dunajska 5,1000 Ljubljana. Republiški zavod za zaposlovanje GLINŠKA ULICA 12 61000 Ljubljana Iščemo tri nove sodelavce v Službi za informatiko, in sicer za delovna področja: 1. razvoj in vzdrževanje računalniških aplikacij 2. sistemska podpora v LAN in WAN okolju 3. podpora pri informativni dejavnosti Zavoda na Internetu Pogoji: • pod tč. 1: - visoka izobrazba ustrezne smeri, - delovne izkušnje na področju razvoja in vzdrževanje računalniških aplikacij - znanje programskih jezikov, - poznavanje podatkovnih zbirk in izkušnje z delom v Windows okolju, - komunikativnost in sposobnost sodelovanja z uporabniki, - zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika • pod tč. 2: - visoka izobrazba naravoslovne smeri, - delovne izkušnje pri vzdrževanju LAN in WAN okolja, - poznavanje Novell NET Ware in WINDOWS NT okolja, - poznavanje Internet okolja, - komunikativnost in sposobnost sodelovanja z uporabniki, - zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika. • pod tč. 3: - visoka izobrazba ustrezne smeri, - poznavanje Internet okolja, - izkušnje pri delu z računalniškimi orodji v Windows okolju, - komunikativnost in sposobnost sodelovanja z uporabniki, - zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika. Za delovna področja pod tč. 2 in 3, se lahko prijavijo tudi kandidati z ustrezno višjo izobrazbo. Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom za obdobje 1 leta ter z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Delavca za delovna področja, navedena pod tč. 1 in 3, bosta opravljala naloge v Centralni službi RZZ, delavec za delovno področje, navedeno pod tč. 2. pa bo opravljal naloge v Centralni službi RZZ in na območni enoti Ljubljani. Dokazila o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Kadrovska služba, Glinška ulica 12, 1000 Ljubljana. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. 15598-N časopis za tržno uspešnost Marketing Magazin KLADIVAR ŽIRI d.d. Industrijska c. 2 4226 ŽIRI Na podlagi 283. člena Zakona o gospodarskih družbah in točke 7.3. statuta delniške družbe sklicujem 1. SKUPŠČINO DELNIČARJEV, ki bo v soboto 29. junija 1996 ob 9. uri na sedežu družbe v Zireh, Industrijska c. 2. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti delničarjev in zastopanega osnovnega kapitala 2. Izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa: Izvolijo se predsednik skupščine in dva preštevalca glasov ter imenuje notarja v vlogi zapisnikarja. 3. Potrditev dnevnega reda Predlog sklepa: Potrdi se predlagani dnevni red. 4. Informacija komisije za lastninjenje o poteku lastninskega preoblikovanja podjetja Predlog sklepa: Delničarji informacijo o poteku lastninskega preoblikovanja vzamejo na znanje. 5. Imenovanje pooblaščenega revizorja družbe Predlog sklepa: Za pooblaščenega revizorja se imenuje predlagana revizijska družba. 6. Letno poročilo za leto 1995 Predlog sklepa: Skupščina sprejme letno poročilo o poslovanju KladivarŽiri d.d. v letu 1995. 7. Razporeditev dobička iz poslovnih let 1993, 1994, 1995 Predlog sklepa: Dobiček iz poslovnega leta 1995, kakor tudi nerazporejeni dobiček iz poslovnih iet 1993 in 1994, se razporedi v skladu s predlogom uprave. 8. Izvolitev članov nadzornega sveta - predstavnikov delničarjev Predlog sklepa: Izvolijo se 4 člani nadzornega sveta. 9. Nagrade članom_nadzornega sveta Predlog sklepa: Članom nadzornega sveta se določi nagrada v predlagani višini. Predlagatelj sklepov o imenovanju pooblaščenega revizorja in članov nadzornega sveta je začasni nadzorni svet, za vse druge sklepe pa sta predlagatelja usklajenih predlogov začasna uprava in začasni nadzorni svet. Na skupščini se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Vsak nov predlog delničarjev mora biti v pisni obliki, ustrezno obrazložen in vložen v 7 dneh po objavi tega sklica. Pravico sodelovanja in glasovanja na skupščini imajo delničarji, ki imajo delnice razreda A, B in D. Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda skupščine delničarjev je na vpogled od 29.5.1996 dalje na sedežu družbe vsak dan od 10. do 12. ure ter na oglasnih deskah. Skupščine se lahko udeležijo delničarji ali njihovi pooblaščenci, če najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine svojo udeležbo na skupščini pisno prijavijo upravi družbe. Pooblastila za zastopanje na skupščini morajo biti dana v hrambo na sedežu družbe vsaj 3 dni pred zasedanjem le-te. Glasuje se osebno oziroma po pooblaščencu ali zastopniku na podlagi glasovnice, ki jo prejme delničar ob vstopu na skupščino. O točkah 2 in 3 se glasuje z dvigom rok, o točkah 5, 6, 7, 8 in 9 z glasovnicami, o točki 4 se ne glasuje. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje (drugi sklic) istega dne ob 10. uri na istem kraju. Skupščina bo tokrat veljavno odločala ne glede na število prisotnih delnic. Vljudno vabljeni! Kladivar Žiri d.d. Začasna uprava - direktor Milan Kopač, dipl. inž. 15580-N Na podlagi sprejetega sklepa skupščine družbe z dne 10. aprila 1996 družba NOVA VOZILA GORICA, d.o.o., Šempeter pri Gorici, objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za dokapitalizacijo družbe NOVA VOZILA GORICA d.o.o., Šempeter pri Gorici, Cesta Goriške fronte 46 1. Lastniška struktura družbe pred načrtovano dokapitalizacijo je naslednja: lastnik 67,2% poslovnega deleža družbe je krovna družba Vozila Gorica d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj. Lastniki 32,8% poslovnega deleža družbe je 26 pravnih ter privatnih oseb. 2. Dejavnost družbe je proizvodnja prikolic, polprikolic, cistern, kamionskih nadgradenj ter osi in vzmetenj za cestne tovorne prikolice. Družba zaposluje 250 ljudi. 3. Družba izdaja po sklepu skupščine nove osnovne vložke na način, da se bo osnovni kapital družbe povečal s sedanjih 73,990.000,00 SIT za 80,000.000,00 SIT, tako da bo znašal 153,990.000,00 SIT. Lastniška struktura po vplačilu novo izdanih vložkov bo naslednja: 52-odstotni lastnik osnovnega kapitala družbe bo(do) postal(i) zainteresirani investitor(ji), dosedanji družbeniki pa bodo imeli vsi skupaj 49-odstotni delež osnovnega kapitala družbe. 4. Za povečani osnovni kapital družba izdaja 8 (osem) osnovnih vložkov v višini 10,000.000,00 SIT, ki bodo imeli enake lastnosti kot sedanji osnovni vložki oziroma poslovni deleži. 5. Pogoji sodelovanja na razpisu: 5.1. Na razpisu lahko sodelujejo tuje in domače fizične in pravne osebe. Ponudbe se morajo nanašati na nakup vseh novo izdanih deležev družbe. 5.2. Novo izdani vložki se lahko vplačajo le v denarju. 5.3. Od zainteresiranih ponudnikov pričakujemo, da bodo poleg ponudbe za nakup novo izdanih vložkov v svoji ponudbi opredelili še: - poslovni in razvojni načrt družbe po prevzemu večinskega lastništva, - predloge glede nadaljnjih investicij, - politiko zaposlovanja ter garancije v zvezi s tem - morebitno dosedanje poslovno sodelovanje. 6. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za oceno ponudb. Pri izbiri bodo imeli prednost aktivni investitoiji, ki bodo priložili opis svojih dosedanjih operativnih izkušenj v dejavnosti, s katero se družba ukvarja. 7. Odločitev o najboljšem ponudniku bo na podlagi priporočila komisija za oceno ponudb sprejeta predvidoma v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. Dodatne informacije prejmejo potencialni kupci v družbi Nova Vozila Gorica d.o.o., Šempeter pri Gorici, Cesta Goriške fronte 46, tel.: 065 31 411, faks: 065 32 121, pri g. Vasiliju Možini. ali na Skladu Republike Slovenije za razvoj d.d., Ljubljana, Kotnikova 28, tel.: 061 13 16 027, faks: 061 13 16 011, pri ge. Metki Kandrič. Ta objava ne zavezuje družbe Nova Vozila Gorica d.o.o. in/ali katerega koli družbenika, da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o pristopu novih družbenikov in dokapitalizaciji. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko v družbo Nova Vozila Gorica d.o.o., 5 290 Šempeter pri Gorici, Cesta Goriške fronte 46, do 30. junija 1996, in sicer v zapečatenih ovojnicah s pripisom »Projekt dokapitalizacija«. Delo&Do m GISDATA d.o.o., vodilno podjetje za aeoinformacijske sisteme, tehnologije in storitve, išče nove sodefavce za naslednja dela in naloge: 1. marketing in prodaja geoinformacijskih sistemov 2. projektno-razvojne storitve in tehnična podpora na področju geografskih informacijskih sistemov (GIS) Pogoji Od Kandidatov pričakujemo interes za GIS, znanje angleškega jezika, samostojnost, iniciativnost in kreativnost pri delu ter željo po strokovnem izpopolnjevanju. Prijave Kratek življenjepis z opisom znani in izkušenj pošljite na naš naslov z oznako »za kadre« ali po e-mailu najkasneje v desetih dneh po objavi. Vse prijave bomo obravnavali diskretno. Začetek po dogovoru. GISDATA d.o.o. Sara novice va 12 lOOO Ljubljana gisdata.info@eunet.si 15478-N ISKRAltl Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj ISKRATEL kot vodilni dobavitelj telekomunikacijske opreme in storitev v tem delu Evrope razpisuje 2 delovni mesti v Kranju. Za uresničitev ambicioznih razvojnih načrtov in povečanega obsega poslovanja vabimo k sodelovanju DIPLOMIRANA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE IN RAČUNALNIŠTVA • za delo na področju načrtovanja in razvoja programske opreme v UNIX in Windows razvojnem okolju • za dela na področju nadzora in vzdrževanja sistemske programske opreme ter računalniških mrež. Od kandidatov pričakujemo: - aktivno znanje angleškega jezika - obvladovanje dela z osebnim računalnikom - zaželene so tudi izkušnje s področja računalniškega programiranja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, seveda z ustrezno poskusno dobo. Dodatne informacije dobite pri ge. Eli Križnarjevi, tel. 064/27 28 23. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj Kadrovski sektor 4000 Kranj Ljubljanska c. 24a 15550-N Z -N ■.. V N- O S ■ T Mnenje Peter Dolinar Kam z mladimi doktorji znanosti? H M Sloveniji že več let vlagamo precej sredstev v zelo uspešno akcijo podiplomskega ■ ? izobraževanja mladih raziskovalcev. A ob vsej zagnanosti smo se zadovoljili le z ' bleščečo platjo medalje - naraščajočim številom magistrov in doktorjev znanosti -pozabili pa smo se vprašati, zakaj si doktorjev pravzaprav želimo in kaj od njih pričakujemo. Optimistične napovedi, da se bodo zaposlili v domači industriji in ji pomagali pri tehnološkem napredku, so ob začetku akcije morda še zvenele verjetno, a danes je realnost drugačna. Le malo mladih raziskovalcev se zaposli v gospodarstvu, nekaj jih ostane im raziskovalnih inštitutih, drugi pa odidejo v tujino ali se zaposlijo zunaj stroke in jih lahko mimo štejemo med zgrešene investicije. Financiranje raziskovalne dejavnosti po svetu in tudi pri nas prehaja z institucionalne na projektno naravnano. V takem sistemu pomeni delo pri podoktorskih projektih zadnjo stopnjo izobraževanja raziskovalcev. Ti z doktoratom dokažejo, da so sposobni za samostojno znanstveno delo, a zaradi svoje mladosti kljub temu še nimajo dovolj izkušenj in referenc, da bi se pri natečajih za redne raziskovalne projekte lahko enakovredno kosali s starejšimi, že uveljavljenimi kolegi. Obenem je to potencialno najproduktivnejši sloj raziskovalcev, saj so si Že nabrali dovolj znanja za vrhunsko delo, hkrati pa so žeto motivirani z željo po uveljavitvi, da bi lahko pozneje dobili svoje lastne projekte in ustanavljali nove raziskovalne skupine. Konec lanskega leta je ministrstvo za znanost in tehnologijo objavilo razpis za podelitev podoktorskih projektov temeljnega raziskovanja, katerega namen je razvoj vrhunskega mlajšega znanstvenega kadra. O razdelitvi projektov naj bi bili predvidoma odločali januarja, a žal nanjo čakamo še danes. Uradnih informacij o poteku postopka ni, prosilec pa si iz drobcev, do katerih se dokoplje med vztrajnim povpraševanjem na ministrstvu, lahko ustvari približno tako sliko:po zamudi pri zbiranju strokovnih ocen in krajšem zastoju dela ob menjavi ministra se je konec februarja izmed več kot 60 prijavljenih v ožji izbor uvrstilo nekaj več kot 30 projektov. Ti so ustrezali vsem formalnim razpisnim pogojem in so dobili najvišje mogoče strokovne ocene. Tu pa se je začelo zapletati, kajti v proračunu MZT temu razpisu namenjena sredstva (SO milijonov tolarjev) zadoščajo le za približno 20projektov. Na ministrstvu so se jih odločili razdeliti med projekte v ožjem izboru po načelu »vsakomur malo«. Vsaki prijavljeni raziskovalni skupini (ne glede na njeno velikost ali na število prijav, ki so prišle v ožji izbor) so namenili po en, le v izjemnih primerih po dva podoktorska projekta. Če bi pri končnem izboru upoštevali samo strokovne kriterije, bi namreč po mnenju nekaterih prevelik del sredstev odtekel na področja, ki so sicer že izdatno financirana. Tako pa bodo očitno zavrnjeni nekateri kandidati, ki bi se zgolj po strokovnih kriterijih (objave v mednarodni strokovni periodiki, citiranost...) uvrstili med 20 najboljših, a imajo pač smolo, da je v njihovi skupini v zadnjem letu in pol doktoriralo preveč mladih raziskovalcev. To je seveda sprožilo proteste raziskovalcev in začele so se zamude. O tem, kako večmesečno čakanje na odločitev, ki se prelaga iz tedna v teden, vpliva na motiviranost in produktivnost mladih znanstvenikov, verjetno ni treba govoriti, prav tako tudi ne o težavah organizacij, ki morajo ta čas financirati te ljudi, kakor pač vedo in znajo. A poglejmo na problem še malo drugače in se vprašajmo, zakaj pa ne bi odobrili vseh odlično ocenjenih projektov? Navsezadnje MZT v predlogu znanstvene m tehnološke politike za leto 1996 predvideva, da bo v letu 1995 magistriralo približno 150 in doktoriralo približno 110 mladih raziskovalcev, od tega naj bi jih približno 100 ostalo v akademskih organizacijah, približno 150pa »prebežalo« v gospodarske in druge organizacije. Ker raziskovalne organizacije denarja za zaposlovanje novih kadrov nimajo, obseg temeljnoraziskovalnih projektov pa se krči, ostajajo podoktorski projekti skoraj edina možnost za zaposlitev raziskovalca takoj po doktoratu. Razlog za neskladje med ocenami in razpoložljivimi sredstvi je najverjetneje pomanjkanje denarja, zato bo zanimivo videti, kakšne vsote so pravzaprav v igri. Če prvotnih 80 milijonov tolarjev zadostuje za pokritje dobrih 20 projektov, bi bilo torej za financiranje preostalih 10 do 15 iz ožjega izbora treba zagotoviti še 40 do 60 milijonov tolarjev. Številka morda ni videti majhna, a pomeni le 1,5 odstotka vsote, ki jo MZT vsako leta namenja usposabljanju in razvoju znanstvenih kadrov (3,3 milijarde tolarjev), oziroma samo 0,3 odstotka celotnega letnega proračuna ministrstva (15 milijard tolarjev). Za primerjavo poglejmo, kakšna so ta razmerja v Evropski uniji, ki bi se ji tako radi približali. V programu EU za raziskave in tehnološki razvoj (Fourth Framework Programme) je ena poglavitnih dejavnosti, ločena od rednih raziskovalnih projektov, spodbujanje izobraževanja in mednarodne izmenjave raziskovalcev (» Trainingand Mobitity of Researchers« - TMR), ki ji pripada več kot 6 odstotkov od celotnih sredstev. Več kot polovica denarja v okviru TMR, torej več kot 3 odstotki celotnega raziskovalnega proračuna, je namenjena financiranju projektov na podoktorski ravni bi lahko omogočili nadaljnje delo tem ljudem, kakovostnemu vrhu prav tiste strukture, ki jo želimo ustvariti z dolgoletnimi vlaganji v podiplomsko izobraževanje. Če bomo tu prihranili 50 milijonov, bomo s tem na drugem koncu vrgli skozi okno tretjino od 3,3 milijarde, kolikor na leto vložimo v podiplomsko izobraževanje raziskovalcev. Optimistična ocena iz omenjenega predloga znanstvene politike za letošnje leto, da bo primerov začasne nezaposlenosti in odhodov v tujino za približno 6 odstotkov letošnje generacije mladih raziskovalcev (torej približno 15), pa bo dosežena že s kandidati iz ožjega izbora, da o vseh drugih, ki so se prijavili na razpis, niti ne govorimo. Odločiti se torej moramo, ali je število 30 novih polno (a še vedno le za določen čas) zaposlenih raziskovalcev preveč za načrtovani razvoj in pomladitev slovenske znanosti. Na tako dolgoročno odločitev pa sedanje finančne razmere ne bi smele imeti odločilnega vpliva. Predsednik akad. prof. dr. France Bernik o dosedanji in prihodnji dejavnosti SAZU »Ne le moti, tudi skrbi me dejstvo, kako težko se pri nas uveljavlja resnična kakovost Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so na skupščini, ki je bila v torek, 7. maja letos, za predsednika znova izvolili akad. prof. dr. Franceta Bernika, tako da bo tudi v naslednjem mandatu na čelu te najuglednejše znanstvene in umetnostne ustanove na Slovenskem. Ob tej priložnosti smo predsednika Bernika naprosili za pogovor. • Kakšna je osebna izkaznica SAZU danes? Po novem zakonu o SAZU, sprejetem leta 1994 v državnem zboru Republike Slovenije, je Akademija »najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova«. Kot »avtonomna ustanova znanstvenikov in umetnikov« je javna pravna oseba. Pogoje za njeno delo in razvoj zagotavlja Republika Slovenija. Ta hip šteje Akademija enaindevetdeset slovenskih članov, 69 rednih in 22 izrednih - v numerus clausus po zakonu ne štejemo članov, starejših od petinsedemdeset let. Dopisnih, to je tujih članov imamo 85, tudi pod zgornjo mejo, ki jo določa novi zakon. V notranji strukturi SAZU je omembe vredna sprememba v zadnjem času ta, da sta se znotraj tretjega razreda oblikovala dva samostojna oddelka, ob oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede še oddelek za tehniške vede. Delitev je bila potrebna spričo pomembne vloge, ki jo imajo tehniške znanosti. •Zadnja volilna skupščina SAZU je v javnosti izzvala nekaj odmevov, najprej zaradi nenapredovanja izrednega člana prof. dr. Jožeta Toporišiča v rednega, potem so postali predmet očitkov še drugi člani, nato so nekateri očitali usmeritev SAZU - predvsem po drugi svetovni vojni. Kako presojate omenjeno dogajanje? Odzivi na zadnje volitve novih članov lani, zlasti odzivi na neizvolitev enega izrednega člana v rednega, so bili nedvomno pretirani, deloma tudi zaradi senzacionalističnega poročanja s te skupščine v delu našega tiska. Izvršilni odbor SAZU je v tej zvezi poudaril stališče, da so tajne volitve najbolj demokratičen način izražanja mnenj in jih je zato treba spoštovati. Kar pa zadeva druge očitke, je izvršilni odbor pojasnil svoj pogled na povojno dogajanje v Akademiji s posebno izjavo Iz zgodovine SAZU, objavljeno med drugim tudi v Delu 6. aprila letos. Sestavek je s potrebno dokumentacijo natisnjen tudi v Letopisu SAZU za leto 1995. •Z nedavno, vnovično izvolitvijo za predsednika SAZU ste brez dvoma dobili priznanje za delo v minulem mandatnem obdobju. Hkrati je to tudi ponudba za ohranjanje kontinuitete pri prihodnji dejavnosti akademije. Kljub temu je vsako novo mandatno obdobje priložnost za takšne in drugačne spremembe oziroma nove začetke... Rezultati volitev 7. maja letos so gotovo priznanje izvršilnemu odboru za uspešno vodenje Akademije v preteklem mandatu. Velika večina akademikov je namreč zelo pozitivno ocenila delo vseh, ne samo mene - tudi delo obeh podpredsednikov, Roberta Blinca in Cirila Zlobca, ter glavnega tajnika Matije Drovenika. Prizadevno in uspešno angažiranje v minulih letih je vzrok, da so se akademiki odločili za dosedanje vodstvo, da so izrazili ponovno zau- panje izvršilnemu odboru in ga zavezali za vodenje ustanove v naslednjih treh letih. • Ena izmed pomembnih sestavin dela SAZUje tudi izdajateljska dejavnost. Kateri so bili največji »zalogaji« na tem področju v zadnjem času? Lahko razkrijete kakšen večji projekt, ki naj bi bil uresničen v naslednjih letih? V obdobju zadnjega mandata je izdajateljska dejavnost Akademije, tudi soizdaja-nje knjig z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, ostala v količinskem in kakovostnem pogledu na ravni predzadnjega mandatnega obdobja. Sproti in brez večjih zamud so izhajale periodične publikacije in dela članov tistih razredov, ki praviloma objavljajo znanstvena dogajanja v Akademiji, članov prvega, drugega, četrtega in šestega razreda. Z najmanj tveganja bi morda izločil eno publikacijo med njimi, pomembnejšo od drugih - znanstve-nokritično izdajo Brižinskih spomenikov (1993) in Zbornik o Brižinskih spomenikih, knjigo razprav z velikega mednarodnega simpozija v Ljubljani pred dvema letoma. Z zbornikom se je sklenil eden osrednjih projektov naše humanistike, ki že nekaj časa odmeva v naši in tuji strokovni javnosti. Od publikacij, načrtovanih za naslednja leta, bi omenil predvsem periodiko, od zu-najserijskih pa slovarski del Slovenskega pravopisa, ki ga pospešeno pripravlja skupina jezikoslovcev, specialistov. Velika želja vseh pišočih Slovencev j e, da bi pravopis čimprej izšel. Potreba po njem je več kot pereča. • Veliko težo imajo tudi znanstveni posveti, saj SAZU tematike, o kateri se ji zdi tehtno razpravljati, ne izbira mimogrede oziroma po naključju... Res je, kar pravite, saj so posveti in simpoziji ena uspešnih oblik uveljavljanja znanosti. V zadnjih štirih letih je Akademija pripravila osem znanstvenih posvetov, doslej daleč največ v enem mandatnem obdobju. Mislim na simpozije, ki jih je organizirala Akademija sama ali skupaj z ZRC, sodelovala pa je še pri drugih mednarodnih znanstvenih posvetovanjih ali je bila njihova pokroviteljica, zlasti pri tistih s področja fizikalnih, kemijskih in tehničnih ved. Vseh osem simpozijev v minulih štirih letih je bilo aktualnih v znanstvenem smislu, takih torej,ki jih je zahtevala stroka, bodisi daje šlo za nove poglede na neko tematiko ali za popravo starih, ne več ustreznih razlag iz posamičnih ved. Osrednji znanstveni dogodek letos pa bo nedvomno mednarodni simpozij o interpretaciji Biblije od 18. do 20. septembra v organizaciji SAZU in pod pokroviteljstvom Izraelske akademije znanosti in humanistike, Združenja bibličnih ved iz Londona, Orientalnega inštituta iz Rima in Univerze v Ljubljani. Pripravljalni odbor za simpozij vodi svetovno znani biblicist, akad. prof. dr. Jože Krašovec. • Čeprav je omenjanje mlade države vča- sih že nekoliko utrujajoče, je vendar s samostojnostjo Slovenije niz nalog na mednarodnem področju dobila tudi Akademija. Katere bi poudarili? Državna osamosvojitev je največ obveznosti naložila prav naši mednarodni dejavnosti. Do razpada Jugoslavije je mednaro- ved, Madžarsko akademijo znanosti, Kraljevskim društvom iz Londona, Akademijo znanosti Francoskega inštituta, Poljsko akademijo znanosti. Britansko akademijo, Evropsko akademijo znanosti in umetnosti iz Salzburga, Mednarodno akademijo tehniških ved v Moskvi. Od nek- Akad. prof, dr. France Bernik dno sodelovanje vodil Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ, potem je prešla ta dolžnost v našo pristojnost in veliko prizadevanj je bilo vloženih za obnovitev pretrganih stikov. Za primerjavo: Leta 1992, na začetku mandata, smo imeli komaj pet samostojnih pogodb o sodelovanju s tujimi akademijami. Zdaj poznamo samo tako obliko sodelovanja, in to z 18 nacionalnimi in mednarodnimi akademijami, med drugim z Avstrijsko akademijo znanosti, Švicarsko akademijo naravoslovnih Foto: TOMI LOMBAR danjih jugoslovanskih akademij smo v zadnjem času sodelovali le z dvema - s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti, z njo imamo sklenjenih več skupnih raziskovalnih projektov, vsi pa so v začetni fazi, in z Makedonsko akademijo. Sodelovanje z njo je omejeno za zdaj na izmenjavo publikacij. S petimi tujimi akademijami smo v dogovoru za sklenitev pogodbe o sodelovanju, med drugim z Rusko akademijo znanosti, Izraelsko akademijo znanosti in humanističnih ved ter Kraljevsko Nov korak v minimalno invazivni kirurgiji Robot postaja zanesljiv kirurgov pomočnik Ni prav dolgo tega, kar je izkušen in ugleden kirurg »klasične kirurške šole«, za katero velja znana krilatica o »hitrem rezanju po dolgem in počez«, pojasnjeval, kako se tudi pri nas začenja postopno uveljavljati nova, temeljito spremenjena metoda — endoskopska kirurgija. Hitro se je ob ginekologiji, kjer sojo osvojili med prvimi, uveljavila v nizu specialističnih dejavnosti, predvsem v urologiji, gastroenterologiji in tudi drugod. mmm e izjemno razširjena metoda mi-nimalne invazivne kirurgije danes ■■■■ spet doživlja pomemben kakovosten preskok, zdaj namreč v Kliničnem centru v Ljubljani, celo pred nekaterimi razvitimi državami v soseščini, uvajajo AESOP, tako imenovano robotsko asistenco - avtomatiziran endoskopski sistem za optimalno nastavitev optike, strokovno pozicioniranje; gre za ameriško opremo, darilo, ki ga je podarilo največje slovensko podjetje za oglaševanje na prostem Metropolis Media iz Ljubljane v okviru svoje humanitarne dejavnosti. »Gre predvsem za nadgradnjo projekta, ki smo se ga lotili pred petimi leti, ko smo v okviru minimalne invazivne kirurgije uvedli tako imenovane endoskopske kirurške posege,« pripoveduje o tem prof. dr. Vladislav Pegan, direktor kirurških klinik KC v Ljubljani. Operacija v telesni votlini ali posameznem organu je enaka kot prej, le do bolnika mnogo »prijaznejša«, saj za poseg ni treba delati velikih rezov bližno 300 avtomatiziranih endoskopskih sistemov in hitro se jih je prijelo ime robotski asistenti za minimalno invazivno kirurgijo. Podjetje, ki se z razvojem medicinske robotske tehnologije in tehnologije računalniško vodenega gibanja ukvarja od leta 1989, je sistem razvilo z Nasino finančno pomočjo. Med prvimi v Evropi Za delo s tem sodobnim aparatom v endoskopski (minimalno invazivni) kirurgiji se jev Santa Barbari v Kaliforniji že strokovno izpopolnjeval doc. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., vodja oddelka na kirurški gastroente-rološki kliniki v KC v Ljubljani. Podrobno je pojasnil svoje prve izkušnje pri delu s to opremo v bolnišnici in pri proizvajalcih ter potrdil, da so kolegi po stroki z velikim zadovoljstvom sprejeli to novost. Tako zdaj aparat že precej uporabljajo v ZDA, v Evropi pa ga imajo po dosegljivih podatkih le v Belgiji in Nemčiji. Torej je utemeljena trditev, da gre resnično za pomembno pridobitev kirurške gastroen-terološke klinike v KC. Ta klinika ima 194 postelj, za paciente skrbi 27 zdravnikov kirurgov in približno 100 medicinskih sester, negovalk in drugega osebja. Na leto zdravijo približno 7 tisoč bolnikov in opravijo več kot 5 tisoč operacij; najzahtevnejše posege opravljajo za bolnike iz vse Slovenije, približno 45-odstoten pa je delež ljubljanskega območja. Pogoste so operacije zaradi obolenj žolčnika, ki prizadenejo zlasti ljudi srednjih let, predvsem ženske. Kot je pojasnil prof. dr. Vladislav Pegan, so doslej samo obdominalni kirurgi v Sloveniji, torej v vseh slovenskih bolnišnicah, skupaj opravili približno 6 tisoč laparo-skopskih holecistektomij, ob tem pa še vr- Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med. in potem številnih šivov, ampak zadoščajo tri majhne zareze, le tolikšne, da skoznje uvedejo osnovni kirurški instrument, luč in miniaturno snemalno napravo; vse na treh dolgih ceveh. Kirug tako ne gleda neposredno v telesno votlino oziroma operacijsko polje, ampak na televizijski zaslon. Seveda je pri tem postopku treba znotraj telesne votline oziroma posameznega organa dobro osvetliti operacijsko polje in zagotoviti natančno preglednost, prenos slike na zaslon za operacijski poseg, za arhiviranje, poznejše analize in izobraževanje. Po navadi je delo kirurške skupine organizirano tako, da za pravilno osvetljavo in snemanje skrbi Naslednji korak - robot uboga človeški glas Leta 1989 so v Kaliforniji ustanovili podjetje Dynamic Microsystems, pozneje preimenovano v Computer Motion. To podjetje se že od začetka ukvarja z raziskavami in razvojem tehnologije za računalniško vodeno gibanje. Pri tem sodeluje z mnogimi vladnimi agencijami in zasebnimi podjetji. Sodeluje z NASO, nacionalnimi zdravstvenimi inštituti, ameriško vojno mornarico, proizvajalci zračnih plovil, avtomobilskimi tovarnami, kot je Toyota, in drugimi. Številna podjetja so robotsko medicinsko opremo razvijala predvsem s predelovanjem industrijskih robotov, pri podjetju Computer Motion pa so leta 1991 začeli svoje lastne intenzivne raziskave, ki naj bi omogočile razvoj robotskih sistemov predvsem za medicino, še zlasti kirurgijo. Te raziskave in razvoj tehnologije so z namenskim denarjem podprli tudi pri Nasi. V dobrih dveh letih jim je uspelo razviti EASOP -Automated Endoscopic System for Optimal Positioning (avtomatiziran endoskopski sistem za optimalno nastavitev optike). Zanj so dobili tudi dovoljenje znamenite ameriške FDA - Food & Drug Administration (agencije za hrano in zdravila) in leta 1994 začeli njegovo prodajo. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje so nadaljevali raziskovanje -predvsem možnosti vodenja »robota« s človeškim glasom. Tako so že razvili sistem, pri katerem bo kirurg robotsko napravo upravljal z govorom. Doc. dr. Alojz Pleskovič, dr. med. kirurgov asistent, ki »delno sam ve, presoja in določa, kako med operacijo premikati instrument za osvetlitev in prenos slike na monitor, v glavnem pa seveda upošteva kirurgova navodila«. Naprava AESOP Pomemben napredek na tem področju je AESOP, avtomatiziran endoskopski sistem za optimalno nastavitev optike, zasnovan torej za optimalno držanje in gibanje la-paroskopa med kirurškim posegom. Kirurg lahko sam vodi členasto kovinsko »roko« z nožnim vzvodom ali z ročnim upravljalcem. Laparoskopske slike in položaje lahko vnaša v spomin za poznejše preglede in vrnitev v katerega od prejšnjih položajev. Instrument se na kirurgov gib premika v vse smeri, prav tako lahko poljubno uravnava hitrost, pri tem se ohranja temeljna vertikalna ali horizontalna orientacija. Celotno napravo nadzoruje računalnik s programom, ki zapisuje podatke v spomin ROM. Naprava, ki temelji na izkušnjah robotike in računalništva, torej lahko nadomešča asistenta, zelo pomembno pri tem je, da robotska roka drži laparoskop mirneje in ga premika zanesljiveje kot človek. Vmesna navodila niso potrebna, kirurg, kot omenjeno, sam nadzoruje celoten postopek, ob operacijski mizi je več prostora, operacije so praviloma hitrejše. AESOP je podjetje Computer Motion, Inc., iz Goleta v Kaliforniji, začelo prodajati januarja 1994. Prvo leto so prodali pri- sto drugih posegov v trebušni votlini. To število pa se hitro povečuje; bolnišnice se vse bolj opremljajo s tovrstnim instrumen-tarijem, kirurgi pa usposabljajo za sodobno tehniko. Tudi endoskopska revija Prav na tem področju so te dni predstavili tudi novo, istoimensko strokovno publikacijo - Endoskopsko revijo. Štirikrat na leto bodo v razmeroma veliki nakladi 600 izvodov publicirali najpomembnejše raziskovalne in pregledne članke za vsa področja minimalne invazivne kirurgije. Sodobna endoskopska tehnika je, pojasnjuje njen zgodovinski razvoj glavni urednik prof. Pegan, že pred nekaj desetletji omogočila diagnostične postopke, ki so pomenili preobrat pri odkrivanju bolezni telesnih votlin in notranjih votlih organov. Diagnostično laparoskopijo, ki so jo razvili ginekologi, so tako že v sedemdesetih letih dokaj množično pričeli uporabljati tudi za manjše kirurške posege, prav tako gastro-enterologi že desetletja s pomočjo endo-skopa opravljajo papilotomijo, litotripsijo kamnov v žolčevodih, elektroresekcijo li-pomov in adenomov v želodcu in debelem črevesu, podobno so jo pred leti začeli uvajati tudi urologi, torakalni kirurgi, otorinolaringologi, pa ortopedi in travmatologi. Sodelujejo torej zdravniki številnih specialističnih strok; ti so se tudi sicer že organizirali v posebno sekcijo. Sodelovali bodo tudi priznani pisci iz tujine. Dragica Bošnjak tehniško akademijo v Edinburghu na Škotskem. Naša Akademija je članica Združenja evropskih akademij znanosti (ALLEA), od lanskega leta tudi članica Evropske znanstvene fundacije. • SAZU se je v minulem obdobju angažirala tudi kot soustanoviteljica Slovenske znanstvene fundacije in Inštituta akad. Antona Trstenjaka. Gre predvsem za — nedvomno tudi pomembno — simbolno podporo ali je sodelovanje s tovrstnimi »zunanjimi« inštitucijami tudi konkretnejše? SAZU se je v resnici angažirala kot soustanoviteljica Slovenske znanstvene fundacije, skupaj z njo si je prizadevala za članstvo v Evropski znanstveni fundaciji in obe sta uspeli. Od leta 1995 sta evropski članici tako SAZU kot Slovenska znanstvena fundacija. Konkretno sodelovanje med njima pa še ni steklo, na začetku so tudi strokovni stiki z Inštitutom akad. Antona Trstenjaka. • Kaj menite o položaju tako imenovane znanosti in raziskovalne dejavnosti nacionalnega pomena, ki je v marsičem specifična in potrebna predvsem nam samim, Slovencem in Sloveniji? Nekateri pravijo, daje znanost lahko le univerzalna? Ne vem, ali je znanost lahko univerzalna, zagotovo pa ni univerzalne znanosti. Obstaja samo znanost kot zbirni pojem za številne znanosti. Ta.zbirni pojem se pogosto uporablja, največkrat v pomenu pars pro toto - del namesto celote - ali kadar znanost primerjamo z njenim nasprotjem, z neznanostjo. Upravičeno lahko govorimo tudi o raziskovalni dejavnosti nacionalnega pomena, zlasti pri narodih, kot je slovenski. Do nedavnega smo uporabljali pojem nacionalne vede in pri tem mislili na tiste humanistične, družboslovne, celo naravoslovne vede, katerih predmet je osredotočen na nacionalni prostor, metodologija raziskovanja pa je nadnacionalna, mednarodno veljavna in preverljiva. Pomembno vlogo teh znanosti vidimo pri nas v raziskovanju slovenske identitete, ne nazadnje v njeni krepitvi. • V minulem mandatnem obdobju je bil v parlamentu sprejet tudi novi zakon o SAZU. Se je s tem položaj akademije spremenil? Ni velika samo razlika med starim zakonom o SAZU iz leta 1980 in novim, bistveno 'drugačen je danes tudi dejanski položaj Akademije. Vse pove že na začetku omenjeno temeljno načelo o avtonomnosti, to pomeni, da Akademije ne more utesnjevati nobena ideologija, da volitev novih članov ne nadzoruje družbenopolitična organizacija, da ni mogoča akumulacija vodilnih funkcij, saj so člani izvršilnega odbora izvoljeni samo za triletno obdobje z možnostjo enkratne vnovične izvolitve, in da funkcije lahko opravljajo samo do petinsedemdesetega leta starosti. Tudi statut sprejema Akademija sama,prej gaje potrjevala republiška skupščina. Edina omejitev bi lahko bilo določilo v novem zakonu, da vlada Republike Slovenije daje soglasje k tistim določbam statuta, ki zadevajo financiranje SAZU. Če pa pomislimo, da država tudi zagotavlja sredstva za redno delovanje Akademije, je omenjeno določilo razumljivo. • Ne glede na načelni položaj SAZU, ta naj ne bi bila vpeta v takšno ali drugačno dogajanje za sprotno, »dnevnopolitično rabo«, so verjetno - še posebno v zdajšnjem začetnem, ali če hočete, prehodnem obdobju, v katerem je slovenska država - tudi teme, ki so »dnevne«, hkrati pa tudi »akademijske«. Se strinjate s takim mnenjem? Akademija ne posega in ne bo posegala v dnevno politiko, zavezana ostaja znanosti in umetnosti. Morda je samo enkrat napravila kretnjo, ki bi površnemu opazovalcu lahko dala vtis, da ravna drugače. Vendar se je tudi takrat opredelila do bistvenega, eksistenčno in eksistencialno pomembnega vprašanja. V sporočilu za javnost je v Delu 17. novembra lani, torej pred več kot pol leta, ugotovila, da »zaostajamo na poti v Evropo prihodnosti« in da sta s tem ogroženi - naj se sliši še tako absurdno - naša nacionalna samobitnost in samostojnost. Poznejši razvoj dogodkov niti trenutno stanje stvari teh ugotovitev nista zanikala. • V preteklem mandatnem obdobju smo vas poznali predvsem kot izjemno preudarnega, umirjenega sogovornika. Seveda ste »vedno« predsednik SAZU, pa vendar, vas kot državljana, zasebnika kaj (z)moti tudi v aktualnem, dnevnem dogajanju v Sloveniji? Ne le moti, tudi skrbi me dejstvo, kako težko se pri nas uveljavlja resnična kakovost. Še vedno smo družba brez predstave o pravih vrednotah - strokovnih, civilizacijskih, predvsem pa moralnih. Življenje v politiki, gpspodarstvu in sploh v javnosti poteka po vedenjskih vzorcih iz prejšnjega nedemokratičnega obdobja naše zgodovine. Kot da se zavirajo spremembe v pozitivni smeri... Gregor Pucelj Vabilo na kolokvij ob sredah na Institutu »Jožef Stefan« mm • • • • m Danes, v sredo, 29. maja letos bo ob 13. uri v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«, Jamova 39, predavanje prof. dr. Karla H. Michela, Univerza Antvverpen, Oddelek za fiziko, Belgija, z naslovom: Dinamika orientacijskega faznega prehoda v trdnem ogljiku-60 Podan bo pregled eksperimentalno ugotovljenih statičnih in dinamičnih lastnosti, ki označujejo trdni ogljik-60. Obravnavan bo tudi novi model, ki razloži orientacijsko dinamiko, ravnovesne lastnosti in orientacijski fazni prehod trdnega ogljika-60. Vljudno vabljeni! EASOP (Automated Endoscopic System for Optimal Positioning) na kirurški gastroenterološki kliniki v Ljubljani. Vabilo na predavanje na Institutu »Jožef Stefan« • • • • • • • V četrtek, 30. maja 1996 bo ob 13. uri v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«, Jamova 39, predaval prof. dr. Jerome L. Duggan, Univerza North Texas, Oddelek za fiziko, ZDA. Naslov predavanja: Uporaba nizko energijskih pospeševalnikov v industriji, raziskavah in pri izobraževanju Uporaba nizkoenergijskih pospeševalnikov, ki pospešujejo nabite delce do energij nekaj MeV, močno narašča. V predavanju bodo prikazane zmogljivosti takih pospeševalnikov ter možnosti za njihovo uporabo na različnih področjih modernega življenja. Podani bodo številni primeri njihove uporabnosti pri osnovnih raziskavah, v izobraževanju ter v industriji. Kako do učinkovitih raziskovalnih (in pedagoških) skupin? Pameten gospodar bi z univerze dobil čim več (odličnih) znanstvenih rezultatov Leta 1989 je neki kandidat za rektorja napisal, da »mora (naša) univerza postati zaželeno mesto službovanja«, če želimo, da se njena kakovost dvigne. Leta 1993 pa je kar šest mladih znanstvenic in znanstvenikov odklonilo prestop z raziskovalnega inštituta na Oddelek za biologijo, torej na univerzo. Večini smo ponujali učiteljska mesta. Podobni dogodki so se vrstili še naprej, postajajo torej kronični — pa tudi tragikomični. e sem prav obveščen, je ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) sicer sposobnega, mladega strokovnjaka, ki pa je odklonil že dve ponujeni mesti na univerzi, »ker bi ga pedagoške obremenitve ovirale pri raziskovalnem delu«, lani posebej obremenilo: v uk in oskrbo je dobil kar dve mladi raziskovalki; na raziskovalnem inštitutu, seveda. Tretjega mladega raziskovalca so prav tam zaupali mentorju, ki smo se mu morali na univerzi odreči, ker ni zadovoljeval meril za učitelja; sicer pa, saj tudi tisti mladi raziskovalec ne izpolnjuje postavljenih meril. V tem radodarnem letu ni v »polju biologija« na gredo Oddelka za biologijo kanilo nič! Z denarjem pa gredo drugam tudi najboljši kandidati. Ti in podobni pojavi mi povzročajo trajnejšo zaskrbljenost nad usodo univerze (mislim na slovensko, ne le ljubljansko) ali pa vsaj tistega dela univerze, kjer delam. Ne želim preveč posploševati. Kot naravoslovec sem vajen delati s konkretnimi podatki, moje poznavanje univerze pa je danes precej omejeno na Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete (OB). Zavedam se, da je ta organizacija nekoliko svojevrstna. Bežna pisna anketa med lanskimi dekani je pokazala, da večina drugih fakultet nima težav s kadrovanjem, teologi se celo pritožujejo, da bi preveč njihovih kolegov rado prišlo na univerzo. Pa vendar domnevam, da se bo v podobi, ki jo slikam, prepoznala še kakšna univerzna enota. Zato posebej o biologiji na koncu. Zakaj sploh univerza? Pri svojih razmišljanjih izhajam iz predpostavke, da je danes univerza nujno »zlo«. Ker je malce nesmiselno o tem dolgoveziti, naj le spomnim: brez univerze sodobna družba ne more, na njej se morajo izobraževati ne le vrhunski strokovnjaki, temveč tudi osnovni kadri za opravljanje že kar številnih poklicev. Temu strošku se torej ne moremo izogniti, pa bi ga bilo vredno čim bolj izrabiti. Če je tako, bi predpostavil tudi splošno željo, da pridejo na univerzo delat, torej učit, prav najkakovostnejši strokovnjaki, če imajo le smisel tudi za pedagoško delo. Za vsako stroko in državo je samomorilsko, če zvablja kakovostne strokovnjake stran od univerze. Kdo bo vendar zaupal (sebe, svoje otroke, prihodnje učitelje svojih otrok, svoje prihodnje sodelavce) slabim učiteljem? Narava univerze pa zahteva, da se njeni učitelji ukvarjajo tudi z raziskovalnim delom. Še več, biti morajo prav pri vrhu, slediti morajo tokovom po svetu ali jih prehitevati. Sicer ne morejo biti dobri učitelji. In v tem grmu tiči zajec. Na univerzi naletimo kar na dva problema hkrati: problem denarja in problem kadrov. Le-ta je seveda le delno samostojen, sicer pa vsaj po dveh kanalih povezan s prvim (denar za delovna mesta, od denarja odvisne delovne možnosti). Na univerzi je torej nujno vzdrževati precej zajeten park raziskovalne opreme, ki bi ga morali tudi obnavljati in posodabljati. In to, šele zadnja leta, nekako, za silo, teče. Če je tako, bi pameten gospodar nedvomno najprej premislil, kako izrabiti univerzo in njene ljudi še dodatno, iz nje dobiti čim več (odličnih) znanstvenih, a po možnosti tudi neposredno uporabnih rezultatov. Smiselno, gospodarno bi bilo okoli univerznih učiteljev, ali vsaj v njihovi bližini, oblikovati raziskovalne skupine. Univerzni učitelj, ki je vreden svojega imena (in takšne bi radi imeli, mar ne?), ima vedno več idej. kot jih je fizično zmožen sam uresničiti. Če je ločitev na pretežno pedagoške in na čisto raziskovalne ustanove zaradi česar koli že res nujna, ostaja tudi za raziskovalne še dovolj dela. Šolsko ministrstvo je seveda pripravljeno plačati le pedagoško delo in kar je še nujnega zraven. Za odobritev delovnega mesta učitelja ali asistenta zahteva vsaj minimalno pedagoško obremenitev, kot jo predvideva zakon, navadno pa še kaj čez. Da pri tem ravna kar najbolj skopo, je nekoliko razumljivo. Ni pa razumljivo, da se ne skuša z MZT dogovoriti za racionalnejšo pot. Na univerzi moramo pokrivati skoraj vse stroke, pa je zato zelo heterogena, učitelji raziskovalci imajo zato le omejene možnosti za združevanje in delitev dejavnosti. Oblikovanje skupin, sestavljenih iz več habilitiranih asistentov in učiteljev za isto ožje področje, bi omogočalo smotrno delitev raziskovalnih in pedagoških obremenitev. Takšne skupine pa bi seveda morali omenjeni ministrstvi sofinancirati. V ta na- -men bi se morali tudi dogovoriti bodisi za združevanje samostojnih inštitutov z uni-verznimi enotami ali pa za »pravičen« režim pri financiranju, tako da bi lahko le kakovostnejša stran prej ali slej pritegnila obojestransko dejavnost. Trdim, da danes v marsikateri stroki univerzitetni učitelji, kljub svojim dodatnim (pedagoškim) obremenitvam, dajejo višjo dobit znanstvenih del kot »čisti« znanstveniki. Kolikor mi je znano, si ni upal še noben minister doslej preveriti te trditve, čeprav sem jo že nekaterim podtikal. Trdim tudi, da je vztrajanje pri izrecnem pratežiranju samostojnih (pravzaprav državnih) inštitutov lahko le v interesu ministrskega uradni-štva, ki laže obvladuje takšne ustanove kot pa razmeroma avtonomno univerzo. Nikakor pa ne more biti v interesu države kot skupnosti. Kakšne so danes možnosti za opravljanje in financiranje temeljnih raziskav na univerzi? Učitelji in asistenti moramo priznati kar precej socialne varnosti. Rednim profesorjem v ta namen celo ni treba več dokazovati, da smo kaj vredni; a to je zgodba zase. Imamo torej plačane stroške življenja, ne bom pa se spuščal v vprašanje, ali je naše delo prav vrednoteno. Poleg tega: (1) vsak učitelj dobiva 300.000 tolarjev na leto, to v nekaterih strokah omogoča skromno raziskovalno delo: nekaj knjig in udeležbo na mednarodnem znanstvenem sestanku; to je vsekakor hvale vredna pridobitev zadnjih let. Smešno vsoto 85 »jurčkov« je lani v isti namen dobil tudi vsakdo od naših s pedagoškim delom preobremenjenih asistentov - ti pa morajo v določenem času izdelati magistrsko in doktorsko delo. (2) Z malo sreče nam ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) odobri in plačuje »asistenta pripravnika«, ki se bo podiplomsko izobraževal, prevzel nekaj ur pedagoškega bremena od asistenta in ob pripravljanju magistrske (in doktorske) naloge lahko sodeloval z mentorjem. Letos bo vsakdo za materialne stroške in morebitno podiplomsko šolnino dobil še 150.000 tolarjev (to veselo novico sem izvedel prav med pisanjem članka). (3) Z več sreče pa bo MZT odobrilo mesto »mladega raziskovalca«; ta bo imel ob podobnih zadolžitvah kot asistent pripravnik plačanih tudi kar nekaj izdatkov za materialne potrebe in podiplomski šolnino: 420.000 tolarjev pri naših. (4) Univerzni učitelj lahko s svojo raziskovalno skupino na natečaju dobi raziskovalno nalogo, ki jo (skoraj) v celoti plača MZT. So seveda nekatere omejitve. Na univerzi smemo dobiti plačanih le po 567 ur na raziskovalca. Kolikor gre ta denar za dopol-njevanje osebnih dohodkov, me seveda ne moti (oziroma me ne sme motiti). Vendar je na vsako odobreno uro pripetih tudi nekaj takšnih stroškov, ki jih s pedagoškim delom zasedeni čas nikakor ne zmanjšuje; literatura, oprema, udeležba na znanstvenih sestankih. Enako učinkovit raziskovalec na inštitutu zato dobi za takšne stroške približno trikrat toliko denarja kot univerzitetni. Ko sem to dodatno nelogičnost nekako dopovedal prejšnjemu ministru, se je iskreno začudil, a učinka ni bilo. Druga omejitev je pri kakovosti in velikosti raziskovalne skupine. Veljavni pravilnik MZT zahteva takšno velikost, kot bi jo pri večini nalog iz maloštevilnih pedagogov raziskovalcev le težko sestavili. Seveda, pa še »dota« je problem. In prav tukaj se navežemo na problem iz zgornjega poglavja mojega zapisa. Zakaj je biologija netipična in potrebna še posebne pozornosti? (1) Biologija je ena izmed »znanosti o življenju«, ki so pri nas v polpreteklem obdobju dobivale le 17,6 odstotka sredstev za raziskovalno delo. V »Evropi« in ZDA so tem znanostim namenjali po 33 do 49 odsotkov denarja! Pri tem niso upoštevane »znanosti o okolju«, kjer je v tujini tudi skrite nekaj biologije (vsi podatki po: Raziskovalec, 1990/10-12). Sodeč po sicer hvale vredni skrbi, ki jo je naša družba namenjala zdravstvu oziroma medicini, pa se je biologija najbrž tudi znotraj te skupine razmeroma slabo odrezala. Kolikor mi je znano, se tako ministrstvo kot pomožna telesa (in seveda tisti, ki bi jih lahko prizadelo) uspešno upirajo prestrukturiranju financiranja. Glavni kriterij za grobo razporejanje de- narja je še vedno »dota« (bogatim bogato, revnim skromno). Menim, da je naravnost grozljivo, pustiti neko panogo životariti le zaradi neuravnotežene raziskovalne politike v preteklosti. (2) Biologija je danes izjemno obsežno področje, vsaka od številnih panog zahteva svojevrstno metodiko, tehniko, predvsem pa poznavanje zelo bogate, čisto specifične literature. Za ilustracijo naj naštejem le nekaj panog iz spektra: sistematika - ekologija - fiziologija - genetika - molekularna biologija - biokemija ... In ves ta spekter mora biologija na univerzi hočeš nočeš pokrivati. Delitev na več specializiranih študijev zaradi naše majhnosti ne pride v poštev. Učitelji pa moramo na vseh področjih tudi raziskovati. (3) Biološki oddelek (zdaj je na Biotehniški fakulteti) je bil v šestdesetih letih z ukazom od zgoraj razdeljen na pedagoški »oddelek« in raziskovalni »inštitut«. Seveda so oddelčni ljudje še dolgo vodili vse raziskovalne projekte inštituta in mu vzgajali kader. Politika dosedanjih vodstev obeh enot je postopno pripeljala do vse večjih razhajanj. Posledica je bila popolna ločitev, ta je oddelku v marsičem izboljšala razmere, a raziskovalne skupine so ostale skrajno oskubljene. Morda je takšna (tukaj zelo skopo podana) zgodovina razlog, da je oblikovanje raziskovalno-učnih skupin prav na univerzi za biologe pomembnejše kot za druge. Tista nesoglasja pa bi se končala čisto drugače, če bi bila politika RŠ in MZT primerna. Večkrat dano navodilo, naj »se biologi vendar sami med sabo dogovorimo«, je golo sprenevedanje, dokler smo prisiljeni med seboj konkurirati ob skopih virih, pa še v neenakopravnem položaju. (4) Zaradi načela »dote« imamo na oddelku še zdaj le enega raziskovalca, ki ga plačuje le MZT. Vsi drugi so učitelji z več kot polno pedagoško obremenitvijo! Kaj si torej na univerzi želimo? Govoril bom le v svojem imenu. Sodelovanje MZT in MŠŠ naj bi na omenjeni način omogočilo povečanje raziskovalnih skupin, tako bi samodejno omogočili gospodarnejšo obremenitev učiteljev in asistentov. »Pasovno« ali podobne oblike financiranja bi zahteval le toliko, kot jih imajotudi druge raziskovalne ustanove;zaradi pravičnosti in ravnovesja. Želim si vsaj enakopraven položaj s samostojnimi inštituti, kar zadeva financiranje raziskovalnega dela. Financiranje raziskovalnih nalog naj ne bi bilo odvisno od dote iz prejšnjih let. Univerza pa bi morala biti tudi sama zavzeta za zunanje preverjanje in ocenjevanje rezultatov svojega raziskovalnega dela. Ne pozabimo, da smo nekateri vendar že zunaj dometa reelekcij, pa bi zato bilo ocenjevanje raziskovalnega dela lepa prisila za ohranjanje (ali pa dvig) kondicije. Spoštovani, če je kdo bral ta zapis kot napad na inštitute, je teh pet minut preživel v zmoti. Tudi ga nisem pisal kot napad na kolege, ki so se vedli, kot jim razmere dopuščajo. Ali pa celo velevajo. Pisal sem ga zgolj v želji izgovoriti univerzi, še posebej pa univerzitetni in neuniverzitetni biologiji, položaj, kot ji gre. Da bi res zaživela. Boris Šket Odmev Razvojno-tehnološki načrti naše industrije - malo drugače V prilogi Znanost 22. maja letos je prof. dr. Marko Kos objavil obsežen članek o raziskovalno-razvojnih problemih in dilemah. Naj najprej v uvodu poudarim, da spoštujem njegova prizadevanja, da bi v slovenski gospodarski prostor, predvsem pa v raziskovalno-razvojno srenjo vnesel nekaj novega duha. Pomemben je tudi njegov osebni prispevek pri snovanju in obdelavi ankete, ki jo pričujoči članek razlaga in zlasti interpretira nekatere izsledke. Prav pri interpretaciji se ne ujemava v celoti. Če bi hotel komentirati vse pripombe, ki se mi porajajo ob branju omenjenega prispevka, bi napisal preobsežen članek. Naj navrženi le osebno kritično mnenje, da so zbirne tabele zaradi (nepotrebne) večplastnosti slabo pregledne, še slabše razumljive in bi bolje ilustrirale sedanje gospodarske razmere, če bi v njih obdelovali manL a ključnih podatkov. voj drugačni pogled na obravna-vano snov bom skušal razložiti s komentiranjem sklepov, ki jih na koncu omenjenega članka avtor ponuja vladi kot podlago za državno raziskovalno politiko. Moja prva splošna pripomba (izrekel sem jo že večkrat tudi v pogovoru s prof. dr. Markom Kosom) leti na koncept, da je nosilec, če ne vseh, pa vsaj večine aktivnosti v RiR ter gospodarstvu vlada in naj po razmišljanju prof. dr. Marka Kosa prav ta celo posega v oblikovanje in dopolnjevanje produktivnih, procesnih in projektnih sestavin našega gospodarstva. Vedno bom prepričan, da vlada (niti kak drug državni organ) ne more opraviti take naloge. O razvoju izdelkov, programov in tržišč se lahko odloči le podjetje samo, pri odločitvah pa mu lahko pomaga stimulativno, stabilno in trajno pravno okolje, ki ga seveda oblikujeta predvsem parlament in vlada. Vlada torej ne bo mogla angažirati »raziskovalne sfere na kritičnih problemih, predvsem pa na novih proizvodih«! V celotnem razmišljanju prof. dr. Marka Kosa pogrešam tržno komponento. Res, da je nekajkrat omenjen marketing, vendar bolj kot ilustracija in ne kot obvezen način razmišljanja in delovanja našega podjetništva. Iz takega zapostavljanja tržne vloge pride avtor interpretacije an- Novi doktorji znanosti Včeraj je rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Alojz Kralj promoviral štirinajst novih doktorjev znanosti. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Peter Venturini je postal doktor znanosti z disertacijo Sinteza in raziskave lastnosti novih materialov na osnovi fulerena C6(). Nataša Gros je postala doktorica znanosti z disertacijo Razvoj splošne metodologije za določanje anionske in kationske sestave mineralnih vod in podobnih analiznih sistemov z ionsko kromatografijo. Fakulteta za matematiko in fiziko Franc Dacar je postal doktor znanosti z disertacijo Končna omrežja pogojev. Tomaž Mertelj je postal doktor znanosti z disertacijo Vpliv dopiranja na optične fonone v visokotemperaturnih superprevodnikih. Tomaž Gyergyek je postal doktor znanosti z disertacijo Analiza nelinearnih oscilacij električnega toka na pozitivno elektrodo v šibko megnetizirani razelektritveni plazmi. Fakulteta za elektrotehniko Saša Sokolič je postal doktor znanosti z disertacijo Vpliv visokih koncentracij primesi na lastnosti silicijevih in silicijevo-germanijevih struktur. Rok Rape je postal doktor znanosti z disertacijo Študija možnosti uporabe nevronskih mrež za kompleksne obdelave podatkov v metrologiji. Filozofska fakulteta Bogdan Lešnik je postal doktor znanosti z disertacijo Psihoanalitična kritika psihoterapije. Vlasta Zabukovec je postala doktorica znanosti z disertacijo Modeli komunikacije v vrtcu in na razredni stopnji osnovne šole ter oblikovanje optimalnih modelov. Igor Saksida je postal doktor znanosti z disertacijo Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost. Boris A. Novak je postal doktor znanosti z disertacijo Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Naravoslovno tehniška fakulteta Heda Kočevarje postala doktorica znanosti z disertacijo Nastanek tal na ladinijskih apnencih na področju Mežice. Dragica Kisilak je postala doktorica znanosti z disertacijo Vpliv cikličnih obremenitev na deformacijo tkanin. Uroš Eberl je postal doktor znanosti z disertacijo Vpliv strukturnih lastnosti disperznih sistemov na sposobnost tečenia. Sodobno modeliranje prodonosnih vodotokov Ali prodonosni vodotoki dosežejo ravnovesno stanje? V obdobju ene človeške generacije, torej v času, odločilnem za spremembe v morfologiji vodotoka in zato tudi pomembnem pri njegovem urejanju, ne obstaja ravnovesno stanje prodonosnih vodotokov, to potrjujejo tudi najnovejše raziskave. Ta ugotovitev še toliko bolj velja za daljša časovna obdobja. Omenjena nova spoznanja bomo morali upoštevati tudi v Sloveniji, in sicer predvsem pri načrtovanju in izvajanju ureditvenih ukrepov in del, ki zadevajo vodotoke. lbert Einstein naj bi bil svojemu sinu Hansu Albertu Einsteinu ne- • ® koč svetoval: »Pusti to pri miru, je preveč komplicirano.« in pri tem mislil na njegovo raziskovanje dinamike prodonosnih vodnih tokov. No. sin kljub temu ni sledil nasvetu svojega očeta in je svoje raziskovanje premeščanja plavin v vodotokih kronal z enačbo za račun premestitvene zmogljivosti predvsem peskonosnih vodotokov. Einsteinova enačba je v petdesetih letih tega stoletja pomenila prelomnico v razumevanju premeščanja plavin in tako tudi rečne morfologije. In kakšni so izidi najnovejših, a dolgoletnih raziskav ravnovesja prodonosnih vodotokov? Dolgo je urejanje prodonosnih vodotokov, ki je pomemben del urejanja vodnega režima v prostoru, slonelo na predpostavki in celo prepričanju, da se vodotoki približujejo ravnovesju in ga tudi dosežejo. Tako sta na primer znana švicarska hidravlika in raziskovalca zakonitosti rečne hidravlike in rečne mehanike Meyer-Peter in Lichtenhahn še v sedemdesetih letih tega stoletja pri svojih terenskih raziskavah izvirala iz predpostavke, da se lahko na vsakem vodotoku najde ravnovesni odsek, ki se niti ne poglablja niti ne zaproja. Takšno stališče smo privzeli tudi v Sloveniji in se ga držimo v praksi. Ravnovesni odsek je po navadi privzet kot vzorčni odsek za račun premestitvene zmogljivosti prodonosnih vodnih tokov. Pri tem izvedemo račun za del vodotoka ali ves vodotok. Takšna situacija je bila doslej sprejemljiva zaradi zahtevnosti simuliranja prodonosnih vodnih tokov in manj zmogljive računalniške opreme, saj je taka zasnova ob dejanskem pomanjkanju primernih terenskih meritev prodonosnih tokov sploh omogočala presoje prodne bilance naravnih vodotokov. Raziskave v zadnjih desetih letih, opravljene na Raziskovalnem inštitutu za vodno graditev, hidrologijo in glaciologijo (VAW) na Švicarski tehniški visoki šoli (ETH) v Zurichu, so relativizirale pomen ravnovesja vodotokov. Raziskave so predvsem pokazale, kako pomembno je razumeti ravnovesje vodotoka v kontekstu časa. Tako na primer v obdobju med dvema visokima vodama, ki oblikujeta strugo vodotoka, ostaja dno struge bolj ali manj nespremenjeno in zato v ravnovesju. Vendar je takšen primer za rečno morfologijo in tudi urejanje vodotokov nezanimiv. Pomembneje je vedeti, ali se dno struge po visokih vodah dviga (zaproja oziroma zamuljuje), pogreza (erodira) in ali se ta težnja po naslednji visoki vodi ohranja. Šele če to ni tako, lahko predvidevamo, da je njegovo dno navseza- kot dna vodotoka kot posledice odtočnega in prodnega režima. Program hkrati upošteva tudi procese naravnega tlakovanja dna struge ter razvrščanja in obrusa zrn plavin. S pomočjo tega programa so izvedli obsežno analizo prodne bilance reke Ren v Švici; pri njej je sodeloval tudi avtor tega prispevka. Obravnavali so skoraj 90 km * Računalniški program MORMO (Morphologisches Flussmodell), razvit na Švicarski tehniški visoki šoli v Ziirichu (VAW ETH Ziirich), je namenjen matematičnemu modeliranju morfoloških sprememb naravnih vodotokov. Z njim lahko simuliramo premeščanje plavin v naravnih vodotokih in modeliramo spremembe dna naravnih strug. Ker je model enodimenzionalen in kvazistacionaren, to pomeni, da lahko poglavitne parametre v modelu spreminjamo le vzdolž obravnavanega odseka vodotoka in privzamemo>, da je pretok vode v nekem času konstantna količina. Za podano geometrijo prečnih prerezov vodotoka in neke premere zrn plavin v dnu struge vodotoka se za vsak izbran pretok vode opravi hidravlični preračun za vodo in na podlagi tega določi premestitvena zmogljivost prodonosnih vodnih tokov. Na podlagi razlik med dotokom plavin in premestitveno zmogljivostjo se določi dejanskaprodonosnost oziroma posledično stopnje poglabljanja (erozije) ali dvigovanja (zaprojevanja) dna struge. Na podlagi tega lahko izračunamo geometrijske spremembe dna struge. Le-te upoštevamo pri naslednjem časovnem koraku. Ce lahko model umerimo na podlagi merjenih terenskih podatkov, lahko z njim dosežemo razmeroma dobre rezultate. dnje doseglo končno lego, to je ravnovesno stanje. Odgovor na to pa je težko dati na podlagi enostavne analize domnevno ravnovesnih odsekov v vodotoku. Sedanje enačbe za račun premestitvene zmogljivosti prodonosnih vodnih tokov temeljijo na tem, da odtočni in prodni režim vodotoka končno pripeljeta v ravnovesno stanje. Toda za to je potrebno veliko časa. Še do nedavnega je veljalo, da zadošča obdobje ene človeške generacije, torej 30 do 35 let, toda danes je že jasno, da bi bilo potrebno za dosego ravnovesnega stanja precej več časa. Dolgotrajna opazovanja tudi' kažejo, da se odtočni in prodni režim vodotokov spreminjata v takih časovnih intervalih. Pri tem nimamo v mislih stohastične in sporadične narave dotoka in pretokov plavin v vodotokih, temveč njihove enoznačne spremembe v eno ali drugo smer. Vzroki takih sprememb so geogeni in antropogeni. Glede na te vzroke oziroma vplive se spremeni tudi ravnovesno stanje, h kateremu teži vsak vodotok. Tako ravnovesno stanje je implicitno vgrajeno v enačbe premestitvene zmogljivosti prodonosnih vodnih tokov. Ravnovesna lega dna struge vodotoka dobi tako le teoretičen pomen in izgubi svoj pomen kot dejansko ravnovesno stanje, to je kot končno stanje v razvoju nekega vodotoka. Zato naj bi v vodarski praksi bolj upoštevali pravilo, da je vodotok sestavljen iz odsekov, ki se poglabljajo oziroma erodirajo, in odsekov, ki se dvigujejo oziroma zaprojajo ali zamuljujejo. Tovrstni odseki se vzdolž vodotoka medsebojno izmenjujejo, tako v prostoru kot v času. Nova spoznanja o možnostih matematičnega modeliranja pri urejanju vodotokov Na ETH v Zurichu so razvili računalniški program MORMO (glej okvir), ki omogoča matematično modeliranje sprememb dolg odsek od kraja Domat/Ems do izliva reke Ren v Bodensko jezero. Omenjena študija je pokazala na možnosti in omejitve pri matematičnem modeliranju prodonosnih vodotokov. Ker je bil matematični model reke Ren umerjen na podlagi merjenih sprememb dna v preteklosti, lahko razmeroma dobro napovemo prihodnji razvoj nivelete dna struge. Zanesljivost takih napovedi je odvisna od kakovosti umeritve modela. Med modeliranjem smo ugotovili, daje treba čim natančneje in v čim večjem obsegu določiti osnove za umerjanje modela, s pomočjo katerega napovedujemo odziv vodotoka na različne scenarije razvoja odtočnega in prodnega režima. To pa zahteva veliko časa in sredstev. Zato bi ministrstvo za okolje in prostor moralo nameniti precej več pozornosti ureditvi ustreznega monitoringa vodnega režima v Sloveniji, saj lahko le kakovosten in sodoben monitoring omogoči uporabo modernih matematičnih orodij pri urejanju vodotokov. Enodimenzionalno matematično modeliranje premeščanja plavin v prodonosnih vodotokih Tok voda in plavin v naravnih vodotokih je izrazito tridimenzionalne narave. Simuliranje naravnih pojavov v vodotokih bi torej zahtevalo uporabo tridimenzionalnih matematičnih modelov. Vendar se v slovenski inženirski praksi večinoma še vedno uporabljajo predvsem enodimenzionalni modeli, ki so razmeroma enostavni in zahtevajo tisto mero podatkov, ki je za praktične potrebe še »sprejemljiva«. Zahtevnejši modeli se tako še naprej uporabljajo predvsem v raziskovanju, vendar je v novejšem času pri modeliranju naravnih pojavov v vodotokih kljub temu opaziti premik od enodimenzionalnih k dvodimenzionalnim modelom. Tako so na primer dvodimenzionalni modeli gibanja voda že dobro razviti, zaostajajo pa ustrezni dvodimenzionalni modeli gibanja plavin, saj so skoraj vse empirične enačbe premeščanja plavin, ki se uporabljajo v matematičnih modelih, značilno enodimenzionalne. Rešitve tega problema išče hidrotehnična znanost: • s pospešenim raziskovanjem premeščanja plavin v dveh dimenzijah, in sicer predvsem v strmih hudourniških strugah (brežine vodotokov se pogosto intenzivno spreminjajo; tok voda in plavin je dvodimenzionalen), v razvejenih vodnih tokovih (v prodnih žepih se odlagajo viški plavin), pri zasipavanju akumulacij in drugih obsežnejših vodnih teles: • s stohastičnim modeliranjem gibanja plavin, ko gibanje le-teh opišemo s pomočjo fizikalnih in ne le empiričnih zakonitosti, in sicer tako, da v simulaciji upoštevamo neko množico zrn plavin, ki jim sledimo; zato se ta metoda imenuje v angleškem izvirniku tudi »particle tracking« (sledenje delcev); zaradi večjih računalniških zmogljivosti in nove merske opreme se bodo možnosti tovrstnega modeliranja nenehno povečevale. V vodarski stroki se še uporabljajo predvsem enodimenzionalni modeli, ki empirično povezujejo količino (maso, prostornino) plavin v gibanju (lebdečem gibanju z vodnim tokom ali rinjenem gibanju po dnu vodotoka) in hidravlične parametre vodnega toka (vlečna sila voda, pretočna hitrost vode, energija vodnega toka). Sodelovanje Katedre za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pri razvoju modelov za simulacijo naravnih vodotokov poteka v okviru evropskega projekta EROSLOPE in domačih temeljnih in aplikativnih projektov, ki jih financirajo MZT, MO in večji uporabniki v Sloveniji. Optimiranje ureditvenih konceptov vodotokov Prodna bilanca pomeni pomembno podlago za izdelavo načrtov ureditve vodotoka. Z modelom lahko raziščemo tudi posledice najrazličnejših ukrepov na kratkoročno in srednjeročno stabilnost dna vodotoka. Tako lahko optimiramo ureditvene koncepte vodotoka in obvodnega sveta ali jih vsaj preverimo. Tudi terenske strokovne službe lahko ukrepajo še pred erodiranjem dna in brežin ali pred prekomernim za-stajanjem in odlaganjem plavin. Prav tako lahko vodarji s takim simulacijskim modelom presodijo delovanje kakega ureditvenega ukrepa, ko bi sicer brez tega orodja morali zaupati preskušeni metodi učenja na napakah. Tako preskušanje je pravzaprav modelni preskus v merilu 1 : 1 in je lahko zelo drago. Pogosto se tudi odvzemajo plavine (prod in pesek) iz vodotokov, prepogosto kot divje »robkanje«, ko odjemalci plavin reki odvzamejo le plavine izbrane zrnavosti, preostala največkrat neuporabna groba zrna plavin pa vračajo v vodotok. Posledice takega odvzemanja plavin in spremenjenih dotokov plavin se lahko kvantitativno zanesljivo ocenijo, le če se pri umerjanju modela kot kriterij uporabljajo spremembe kot dna struge, povzročene s takimi posegi. Lahko se izvedejo kvantitativne ocene o vplivu različnih scenarijev na premestitveno zmogljivost prodonosnih vodnih tokov, pri tem dobimo le primerjalne in ne absolutnih vrednosti. Velikokrat se človeški posegi v vodni režim zabrišejo in je tudi teoretično težko dokazati, daje sprememba v dinamiki prodnatega vodotoka le posledica človeških posegov in ne tudi hkratnih naravnih sprememb v odtočnem in prodnem režimu. Hidrotehnična stroka tako v svetu kot tudi v Sloveniji si prizadeva bolje razumeti dina- miko naravnih vodotokov, čeprav se strinja z mnenjem Alberta Einsteina, da je problematika zahtevna. Matjaž Mikoš (m.n.v.) (mj B 5 6 ® — - - izhodiščna kota Diagram sprememb kot dna poglabljanje ©1 dvigovanje j ravnovesje kilometraža Slika 2. Diagram sprememb kot dna vodotoka. [m3] |km] S. -e 1 X/> 0 1 cL & ■ Diagram plavin v premeščanju v premeščanju količin plavin zaradi obrusa poglabljanje dvigovanje ravnovesje kilometraža [km) Slika 3. Diagram plavin v premeščanju. Rezultati matematične simulacije premeščanja plavin Najpomembnejši rezultat simulacije poljubnega prodonosnega ali peskonosnega vodotoka so diagrami: vzdolžnega profila (slika 1), sprememb kot dna vodotoka (slika 2) in plavin v premeščanju (slika 3). Ti grafični prikazi so pomembno sredstvo, da lahko dobimo pregled nad prodno bilanco in splošnim odzivom vodotoka na premeščanje plavin. Prvi vtis o razvoju dna vodotoka lahko dobimo že iz vzdolžnega profila (slika 1), vendar spremembe kot dna vodotoka (slika 2) ponavadi dajejo boljši vpogled v dogajanje v vodotoku. Spremembe (razlike) srednje kote dna struge vzdolž obravnavanega odseka vodotoka so podane v odvisnosti od računskega časa in glede na začetno stanje dna vodotoka. Diagram plavin v premeščanju (slika 3) prikazuje vsotno maso plavin v premeščanju v kubičnem metru. Na sliki 3 je na zgornjem koncu obravnavanega odseka vodotoka mogoče opaziti dotok plavin, ki dotekajo v obravnavani odsek iz gorvodno ležečega dela vodotoka ali iz zaledja, predvsem iz erozijskih območij. Dolvodno od začetka obravnavanega odseka se računska premestitvena zmogljivost prodonosnih vodnih tokov povečuje zaradi erodiranja dna (ustrezno sliki 1 in 2) in posledičnega odplavljanja plavin z dna vodotoka. Sele pod pragom se zaradi odlaganja premeščanih plavin premestitvena zmogljivost prodonosnih vodnih tokov zmanjša. V spodnjem delu obravnavanega odseka, kjer je struga stabilna, bi lahko računali na konstantno premestitveno zmogljivost in zato vodoravni potek v diagramu premestitvene zmogljivosti na sliki 3. Toda zaradi mehanskega obrusa plavin se tudi na tem odseku premestitvena zmogljivost zmanjšuje. Ce bi se v diagramu premestitvene zmogljivosti pojavila nenadna sprememba v njenem poteku, bi to bila posledica dotoka plavin iz stranskega pritoka ali pa lokalnega odvzemanja plavin (proda in peska, na primer z lovilnimi jamami). kete do ocenjevanja izdelkov in procesov, skoraj nepovezanih in neodvisnih drug od drugega, ter pri tem mirno in v celoti zanemari dejstvo, da je tehnološka raven proizvodnih procesov odvisna predvsem, če ne v celoti, od količine izdelkov, ki jih gospodarski družbi uspe prodati doma in v tujini. Količina proizvedenih izdelkov bo praviloma vedno določala vrsto in tip izbranega tehnološkega procesa in tako stopnjo njegove tehnološke zahtevnosti. Razkoraka med tehnološko zahtevnostjo izdelkov in procesov torej ne bo mogoče zmanjšati s sofinanciranjem podjetniških projektov za zahtevne izdelke, ampak bodo slovenski podjetniki morali najti tržišču prilagojene, kupčevemu okusu prirejene posodobljene ali nove izdelke, s katerimi bomo posegli (končno) v višji cenovni razred, ustvarili ali povečali dobiček in ga del namenili posodabljanju tehnološkega procesa, kadar bo to tržni delež utemeljil. Nerealno pričakovanje Pridružujem se sicer želji prof. dr. Marka Kosa, da bi država namenila podpori tehnološkega razvoja 72 milijonov mark, bojim pa se, da njegovo pričakovanje ni realno. Če bi želeli to zahtevo uresničiti, ne da bi pri tem posegali v sredstva, namenjena znanosti v različnih pojavnih oblikah, potem bi moral državni zbor za večino tega zneska povečati proračun MZT. V tako povečanem proračunu pa bi vsi drugi proračunski porabniki morali ostati na zatečenih pozicijah. Niti ena niti druga predpostavka se mi ne zdi realna, še manj verjetna pa je alternativa, da bi MZT znotraj sedanjega proračuna prerazporedilo sredstva približno tako, kot utemeljuje prof. dr. Marko Kos. Namesto neuresničljivih ciljev ponudimo državnemu zboru, vladi in MZT konsistentno politiko, ki bo v razumnem obdobju spremenila strukturna razmerja v korist tehnološkega razvoja, ne da bi pri tem ogrožala znanost. Tudi v tem članku ponuja prof. dr. Marko Kos selekcijo kritičnih projektov in tehnologij kot redno novo prakso MZT pri razpisih za javne podpore RiR dejavnosti in tudi tokrat nasprotujem vmešavanju države v opredeljevanje in selektivno podpiranje tehnologij. Država nikoli ni bila in nikoli ne bo dober gospodar, zato naj nima pravice določati, kaj je in kaj ni dovolj sodobno, napredno in zahtevno, da pridobi državno podporo. Podjetnik, ki zamisel -izdelek ali proces - udejani v svojem podjetju in preskusi na mednarodnem trgu, je edini poklican, da se odloči za vse vrste tveganj pri uresničevanju zamisli. Država ima pravico, da njegove zamisli ne podpre, če gre za vsebinsko revno in tržno sumljivo idejo. Če pa razvojni projekt vzdrži oceno tehničnega in ekonomskega ocenjevalca, potem naj tak projekt država podpre ne glede na to, v katero vrsto tehnologije zamisel sodi. Strinjam se sicer s prof. dr. Markom Kosom. da zahtevnejši izdelki prinašajo večjo dodano vrednost. Upam pa, da se bo strinjal z mano, da dodana vrednost nastaja na tržišču! Zato je toliko pomembneje, da gospodarske družbe obvladajo vse potrebne sestavine marketinških metod, da načrtno in korakoma utrjujejo svoj položaj v vedno višjih cenovnih razredih in da jim uspe prodati količine, ki vsaj približno zasedajo proizvodne kapacitete. Dvig tehnološke zahtevnosti torej ni edina pot k povečanju BDP, ampak je predvsem posledica proizvodnega obsega, ki utemeljuje izbrano in izvedeno tehnološko ra- Državna podpora - za koga? Iz vsega povedanega bom končno dal v premislek tudi globalni sklep predstavljene analize, ki zahteva državno podporo predvsem podjetjem, ki težijo k procesom višje zahtevnosti in ekonomičnosti ter več vlagajo v RiR. Prepričan sem, da ne moremo (pa tudi koristno ni) s še tako podrobno anketo določiti le nekaterih vrst in tipov podjetij, ki »zaslužijo državno podporo«. Če bi bile gospodarske razmere v državi že dolgoročno normalne, potem bi kazalo zagovarjati tezo, naj se država umakne iz neposrednih stimulacij, ki jih bo zagotavljalo vitalno, v posodabljanje izdelka in procesa usmerjeno gospodarstvo, ter naj zagotovi le stabilno, stimulativno in trajno pravno okolje za razmah sodelovanja med podjetniki in predstavniki slovenske pameti. Ker žal takega gospodarskega udobja še nismo dosegli, naj država podpira razvojne, tehnološke, ciljno usmerjene raziskovalne projekte in izbrane temeljne programe po načelih kakovosti, zainteresiranosti gospodarstva in nacionalne relevancc. Upam, da sem prepričal tudi prof. dr. Marka Kosa, da vladi ne kaže dajati v roko neposrednih pristojnosti pri uresničevanju razvojnih perspektiv, če ne želimo znova izoblikovati neke vrste državnega gospodarstva. Marko Vraničar Nespečnost Kronične motnje spanja so pogost pojav v sodobni družbi. Strokovnjaki sodijo, da je najmanj vsak deseti Nemec ogrožen zaradi teh težav. Priznani nemški fiziolog in psiholog dr. Dietmar Schaefer iz ruhrske univerze priporoča, naj človek izčrpa vse naravne možnosti, preden seže po zdravilih. Med te uvrščamo predvsem sprostitvene tehnike (avtogeni trening, joga, meditacija, dihalne vaje), telesno aktivnost, primeren sistem hranjenja in spoštovanje bioritma in življenjskih navad posameznika. Če vse našteto ne da želenega uspeha, se je modro zateči k sredstvom iz domače lekarne - preparatom baldrijana, melise in hmelja. Dr. Schaefer priporoča tudi akupunkturo, hipnozo in hoemote-rapijo. Kemijske substance (umetna pomirjevala in uspavala) so le izhod v sili. Sovražniki dobrega spanca so med drugim tudi alkohol, nikotin, tablete, stres in obilna prehrana. V današnji prilogi Znanost poleg novinarjev Dela sodelujejo še: dr. Peter Dolinar, Institut Jožef Stefan, Ljubljana; doc. dr. Matjaž Mikoš, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; prof. dr. Boris Šket, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; inž. Marko Vraničar, Cryoref d.o.o. Škofja Loka; arh. Marjan Vrhovec, Ljubljanski urbanistični zavod. Železna cesta sto petdeset let pozneje - nekatera vprašanja železniškega vozlišča in potniške postaje Ljubljana Analiza je pokazala, da je smotrno nadaljevati dosedanji razvoj in ohraniti tire na postaji v ravnini mesta Ljubljana se je na začetku lahko pohvalila z več kot solidno ravnjo storitev, ki jih je dajala železnica. Zaokrožen in popoln kompleks nedaleč od mesta, velika postajna stavba in za današnje razmere nezaslišano udobje pokritega perona, vse to je bil lep začetek, ki je lahko zadovoljil potnike peščice tedanjih vlakov. Vse od tistih časov pa je šlo pravzaprav samo navzdol. Lopo nad tiri je nadomestila nadstrešnica, čakalnice so izginjale, dostop do peronov seje na začetku šestdesetih let našega stoletja izgubil nekam na vzhod, zaprli so nekaj prog ... eprav sta tako postajno območje kot B vloga železnice nasploh doživljala svojevrstno nazadovanje in razkroj v zelo dolgem obdobju, priča smo mu še danes, smo se vse to obdobje odvračali od priznanja resničnega stanja in skušali z nekakšnimi veleprojekti nadomestiti oziroma premostiti, kar je bilo prvotnim načrtovalcem železnic kristalno jasno, preprosto spoznanje o tem, da sta najpomembnejša potnikovo udobje in odnos do njega in mesta. Odprtje novega severnega krila podhoda pod peroni na postaji Ljubljana decembra lani, podaljšanje pod prvi peron proti jugu, statična sanacija in obnova starega železniškega postajnega poslopja z novo uro, proslava 150. obletnice prihoda prvega vlaka na slovenska tla junija letos, to bi lahko bili znanilci oživljenega zanimanja mesta za odločilen premik pri reševanju vprašanja potniške postaje in železniškega vozlišča Ljubljana. Strokovnemu šoku zaradi politične odločitve leta 1958 - o rešitvi križanj osrednjih mestnih cest z železnico s podvozi na Dunajski, Celovški, Drenikovi in Erjavčevi cesti — je sledilo skoraj 35-letno obdobje mirovanja. Reševala se je potniška postaja, pozornost se je posvečala tehničnim postajam od Šmartinske do Zaloga in nekaterim novim podvozom in nadvozom mestnih cest na mestnem območju, z obvozno avtocesto vred. Med prizadevanja za pridobitev realnega, skladnega, vsestransko prožnega koncepta železniškega vozlišča in potniške postaje Ljubljana sodi tudi kritična presoja strokovne komisije mesta iz leta 1991 za preučitev izhodišč in rešitev v zazidalnem načrtu za potniško postajo in vozlišče iz leta 1984. Omenjena komisija je ugotovila, da projekt ne more biti podlaga za realizacijo. Ljubljana je ostala brez realne vizije o rešitvi tega vprašanja. Leta 1992 sta Mestna urbanistična služba in Sklad stavbnih zemljišč oblikovala posebno delovno skupino s podskupinami s sedežem na Ljubljanskem urbanističnem zavodu (LUZ) z nalogo, da se enakovredno obdelajo vse smiselne in smotrne različice železniškega vozlišča in potniške postaje, s tem da sta sedanje stanje in predvidena velikopotezna rešitev iz leta 1984 skrajni primerjalni različici. Čeprav delo ni potekalo tako. kot je bilo prvotno zamišljeno, sodelovanje železnice je bilo razširjeno na daljše obdobje, so bila prvič po letu 1958 na široko odprta vrata vsem trasnim in niveletnim tehnološko smotrnim in smiselnim različicam. Različne trasne in niveletne rešitve so preučili z vidika železniške tehnologije in prometa (Projektivno podjetje SŽ in Prometni inštitut SŽ), z vidika geologije in hidrotehnike (ZRMK), z vidika vplivov na okolje (SEPO - Inštitut J. Stefan), posebno skrbno pa z vidika vplivov na razvoj mesta in urbanizacijo območja (LUZ). Poleg tega so izdelali primerjalno investicijsko študijo (v 8 zvezkih) stroškov in koristi posamezne variante z rangiranjem variant (ITEO). V delovnem procesu je sodelovalo več kot 40 vrhunskih strokovnjakov različnih strok. Zadnja obravnava reševanja problemov vozlišča in potniške postaje se pomembno razlikuje od vseh dosedanjih, s prvo obravnavo inž. Stanka Dimnika leta 1929 in z za- dnjo v letih 1978-84 vred. Opustila je ozko preučevanje ene same rešitve z ohranitvijo tirnih naprav v ravnini mesta in reševanje cestnih križanj s podvozi ali nadvozi. Problematiko je na široko odprla in preučila: • vse trasno in niveletno funkcionalne, smiselne in smotrne radialne, obvozne in predorske rešitve železniškega vozlišča Ljubljana; • vse niveletno in prostorsko značilne rešitve potniške postaje Ljubljana z vsemi funkcionalnimi elementi, kot so železniška postaja, avtobusna postaja, avtovlaki, brzo-voz, glavni poštni center, centralna posta-vljalnica, parkirne kapacitete in mestni program, obodne mestne ceste. Ne glede na okoliščino, da je bila sporazumno z upravo SŽ privzeta dimenzija in geometrija tirnih naprav potniške postaje Ljubljana v maksimalni razsežnosti iz leta 1984 (16 + 3 tiri v prerezu, 6 potniških peronov), je bil kritično ocenjen vpliv alternativne ureditve tirnega prometa oziroma sodobnega tramvaja v mestnem in primestnem prometu na potniško postajo Ljubljana in vozlišče. Razlogi za spremembe Če se bo znatno povečal promet potniških in tovornih vlakov in če se bo morala zelo povečati operativna hitrost vlakov, bo treba precej razviti, dopolniti ali spremeniti železniške proge v severnem in zahodnem delu mesta, kjer sta zmanjšanje prečne prehodnosti in razvrednotenje prostora zaradi prog največji - mislimo predvsem na zaledji postaj Ljubljana in Šiška, Notranjsko in Gorenjsko progo skozi mesto. Mesto tedaj lahko postavi zahtevo, da se zmanjšajo ali odpravijo motilni vplivi na mestno okolje v obliki ločevanja in slabših prečnih povezav mestnih delov na obeh straneh proge, zmanjšajo hrupna obremenitev, tresljaji in podobno. Promet na železniškem vozlišču in postaji Ljubljana je dosegel dosedanji vrhunec leta 1989 s približno 22 tisoč potniki na dan na postaji Ljubljana in s 23 milijoni ton v letnem tovornem prometu. Tedaj so se pokazali prvi znaki ozkega grla na Gorenjski progi, kjer imamo le enotirno progo, in na ranžirni postaji Zalog, kjer je promet urejen enosmerno. Realen scenarij prometne napovedi potniškega in tovornega prometa obeta obnovitev prometa iz leta 1989 šele približno leta 2025. Bati se je, da je omenjena napoved le preveč črnogleda. Povečanje potniškega in tovornega prometa je odvisno predvsem od miru na Balkanu, postopne oživitve gospodarstva in vsestranskega sodelovanja v južni in vzhodni Evropi, od strategije vključevanja držav vzhoda in juga v Evropsko unijo. Zaradi mogočnega zasebnega in podjetniško-druž-benega avtomobilskega lobija, s katerim je železniški neprimerljiv, bo žal podobno kot v razviti Evropi uveljavljena prednost graditve sodobnega cestnega in avtocestnega omrežja, šele v drugem razvojnem krogu bo sledila graditev smotrnejšega in zmogljivejšega železniškega omrežja. Zdaj pospešeno izvajamo nacionalni projekt graditve avtocest, ki velja 2,5 milijarde dolarjev in bo trajal vsaj desetletje. V istem terminu si ne moremo naložiti še nacionalnega programa graditve hitrih železnic. Vse povedano in še marsikaj bo pomembno vplivalo na razvoj ljubljanskega železniškega vozlišča in postaje, na interes države in EU za graditev infrastrukturnih omrežij, na čas aktualne graditve, na stopnjo zahtevnosti rešitev in končno na status projekta in potrebno sprejetje zakona za njegovo uresničitev. Rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča in postaje je tako velik in vpliven projekt, da ne bo mogoče neutemeljeno želeti, zahtevati in izsiliti ničesar, kar ne bo v korektnem skladu z velikostjo in vlogo mesta v omrežju evropskih mest in železniškega vozlišča v evropskem železniškem omrežju. Nobenega upanja ni, da bo mestu kdor koli pomagal financirati idealen ali nerealen projekt. Sami pa tega zalogaja ne zmoremo. Kriterij učinkov stroškov in koristi oziroma donosnosti rešitve je neusmiljen, neizpro- sno selektiven, omogoča ali onemogoča uresničevanje projektov na vseh ravneh od mestne prek državne in medcelinske. Edini korektiv te zakonitosti postaja sprejemljivost rešitve v okolju. To velja tudi za vizijo in rešitev ljubljanskega vozlišča in potniške postaje. Zato je smotrno, da se tega zavedamo vedno in povsod. Razvoj kriterija za kakovostno rešitev Z nenehnim večanjem prometa se je zaradi večje ozaveščenosti in zahtev glede varovanja okolja pomembno spremenil pogled na kakovostno rešitev. Zelo seje povečala zahtevnost. Pred sto petdesetimi leti se je zdela daljnovidna oziroma optimalna rešitev dovolj oddaljena od historičnega mesta. Pred drugo svetovno vojno in še dolgo po njej je veljala poglobitev železnice za najboljšo rešitev za mesto in potnika, in to ne glede na problematične linearne razreze mesta. Danes, ko je promet, predvsem motorni in manj železniški, narasel čez vse razumne meje in še vedno narašča z vsemi motilnimi vplivi (hrup, tresljaji, onesnažen zrak, varnost), je najboljša rešitev potek železnice v predoru oziroma pod mestom. Z drugimi besedami, zahtevnost kakovostne rešitve se veča, cena viša. Odločilen ne bo prag absolutno optimalne rešitve, ampak relativne sprejemljivosti, uresničljivosti in prožnosti rešitve za mesto, državo, mednarodni interes. Uresničljiva je vsestransko uravnotežena rešitev: prostorsko, časovno, tehnično, tehnološko, prometno, okoljevarstveno in investicijsko. Variantne zasnove železniškega vozlišča 1994 Preglejmo, kako smo po pregledu in primerjavi vseh funkcionalno smiselnih in smotrnih rešitev sposobni odgovoriti na povečanje železniškega prometa, potniškega in tovornega, na zahtevo po večjih potovalnih hitrostih v ljubljanskem vozlišču, na potniški postaji pa predvsem na zahteve potnika in mesta. Preučitev obratovanja in razvoja ranžirne postaje v Zalogu je potrdila, da jo je mogoče preurediti na račun manjše prometne zmogljivosti, ta pa še dolgo ne bo kritična, v dvosmerno postajo. Tako se znebimo desetkilometrske vzhodne tovorne pentlje od Podgrada do Beričevega in Šentjakoba pod industrijsko cono Moste, predvsem pa nesprejemljivega premostitvenega posega v naravnem okolju sotočja Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Rešitev je upoštevana v vseh obvoznih in drugih variantah in je bistvena sprememba variante iz leta 1984. Varianta 1: Dokler se tovorni in potniški promet bistveno ne povečata in ne presežeta ravni iz leta 1989, lahko ostaneta v ravnini mesta, v sedanjih radialnih trasah in niveletah pod pogojem, da obvezno dopolnimo sedanje prečne cestne in ulične povezave in uredimo protihrupno zaščito v potekih skozi stanovanjska območja na dolžini 18 kilometrov in aktiviramo približno 25 hektarov razvrednotenega mestnega prostora v zaledju glavne in šišenske postaje. To je dragocen razvojni rezervat za tretje tisočletje. Doslej smo na trasah železnice na mestnem območju zgradili 27 cestnih in uličnih podvozov ali nadvozov, 6 podhodov in nadhodov. Po dolgoročnem planu je neuresničenih še približno 20 cestnih in uličnih podvozov in nadvozov in 5 podhodov in nadhodov za pešce in kolesarje. Po osamosvojitvi sta se tovorni in potniški promet domala prepolovila, danes pa oba že kažeta odločno težnjo oživljanja. Če upoštevamo sanacijo sedanjega stanja prog z manjkajočimi tiri, cestnimi in uličnimi povezavami, podhodi in nadhodi za pešce in kolesarje in ureditev potrebne protihrupne zaščite, dobimo izhodiščno primerjalno varianto in izhodišče relativne neto vrednosti učinkov po kombinacijah variant. Prva varianta ima neto vrednost 474.854.000 mark in primerjalno izhodiščno vrednost 1. Na precej večji razvoj železniškega prometa od dosedanjega vrhunca leta 1989, na večje hitrosti vlakov, ki pomenijo večje obremenitve okolja, lahko odgovorimo na več načinov, in sicer: , Varianta 2\ S poglobitvijo radialnih prog za potniški (do Drenikove, Kajuhove in Šestove, Jadranske) in tovorni promet do (mestne obvoznice oziroma avtoceste) in poglobitvijo potniške postaje. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 1.659.872 mark in primerjalno vrednost 3,40. Varianta 3: Z ločitvijo tovornega prometa in graditvijo tovorne obvozne proge okrog mesta (od Viča do Savelj poglobljena), ohranitvijo potniških prog in postaje v ravnini mesta. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 1.570.350 mark in primerjalno vrednost 3,30. Varianta 4: Z obvoznico za tovorni promet, poglobitvijo radialnih prog za potniški promet in postaje. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 2.916.076 milijonov mark in primerjalno vrednost 6,16. Varianta 5: Z združitvijo tovornih prog za Rožnikom in trinivojskim predorom pod Rožnikom in Šišenskim hribom radialne proge in potniška postaja ostanejo v ravnini mesta. Ta varianta z obvoznico je najbližja varianti v zazidalnem načrtu 1984, le da je reducirana za vzhodno tovorno pentljo od Podgrada, Beričevega do ranžirne postaje. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 2.065.423 milijonov mark in primerjalno vrednost 4,34. Varianta 6: Z združitvijo tovornih prog za Rožnikom in trinivojskim predorom pod Rožnikom in Šišenskim hribom, radialne proge za potniški promet in postaja poglobljeni. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 3.126.128 milijonov mark in primerjalno vrednost 6,60. Varianta 7: Z združitvijo tovornih in potniških prog za Rožnikom, predorom pod Rožnikom in Šišenskim hribom, potniška postaja poglobljena, tovorni promet pod njo. Varianta ima neto primerjalno vrednost učinkov 3.550.000 milijonov mark in primerjalno vrednost 7,40. Poleg navedenih variant železniškega vozlišča sta bili preučeni še dve možnosti: • krajša tovorna obvoznica pod eno polovico mestne obvoznice in avtoceste; izkazalo se je, da ne more konkurirati drugim, saj med drugim pomembno poseže v doseženo prometno pretočnost mesta in Slovenije med graditvijo, to bi povzročilo prometni infarkt mesta; • različica krajšega predora V-Z pod Rožnikom in Šišenskim hribom s čimprejšnjim priključkom na Gorenjsko in Notranjsko progo; izkazalo se je, da ima različica enako dolžino predora kot različica s predorom do obvozne proge za Rožnikom^ da pomeni rešitev 5 tirov v prerezu skozi Šiško in Rožno dolino, to pa je prostorsko nesprejemljivo. Čelna železniška postaja za mesta, velika kot Ljubljana, ni funcionalna, aktualne pa so ugodne lastnosti čelne postaje za potnike. Nekatere značilnosti radialnih, obvoznih in predorskih variant Rešitev radialnih prog v ravnini mesta — potniški in tovorni promet že imamo. Gorenjsko in Notranjsko progo v sedanjem koridorju na območju mesta lahko razširimo največ na širino 3 tirov. Nadaljevati moramo postopno graditev 20 manjkajočih cestnih in uličnih prečnih povezav, pa tudi povezav za pešce in kolesarje. Postopno lahko uredimo protihrupno zaščito stanovanjskih predelov vzdolž prog. Hrupna obremenitev je znatno nižja v primerjavi s hrupnimi 3. TOVORNEGA PROMETA ZAHODNEM DELU MESTA OBSTOJEČE RADIALNE PROGE SO ZA PRIMESTNI POTNIŠKI PROMET A54 - OBVOZ TOVORNEGA IN POTNIŠKEGA PROMETA ZA ROŽNIKOM IN ŠIŠENSKIM HRIBOM (PREDOR 1100 m} OBSTOJEČE RADIALNE PROGE DO ŠENTVIDA IN DOLGEGA MOSTU ZA PRIMESTNI PROMET LEGENDA: O P H T PP RP PRIM -OBVOZNE VARIANTE -POTNIŠKI PROMET -RADIALNE VARIANTE -TOVORNI PROMET -POTNIŠKA POŠTAM •RANŽIRANA POSTAJA -POTNIŠKI PRIMESTNI PROMET Razvoj zasnove železniškega vozlišča na območju Ljubljane. Trasne variante zasnove vozlišča so preverjene v M 1 : 10.000, v IVI 1: 5000, mestoma v IVI 1 :1000. Niveletne zasnove vozlišča so preverjene v M 1 : 500/5000. obremenitvami cestnega prometa. Temeljna značilnost razvoja radialnih variant je njihova omejena prometna zmogljivost oziroma pretočnost, njihova vraščenost v mestno tkivo, mogoči sta prožna postopna graditev prečnih povezav na cestah in ulicah ter prožna postopna ureditev protihrupnih zaščit. Prostorsko, časovno in investicijsko prožnost rešitve dokazuje 35-letni postopni razvoj. Variante poglobljenih radialnih prog podirajo večji del sedanjih zunajnivojskih prečnih povezav cest in ulic in zahtevajo uvodno graditev lokalnih cestnih obvoznih odsekov v nadvozih. Poglabljanje železniških prog pod prometom pomeni lokalno deviacijo proge v ravnmi v sedanjem koridorju, obvezno opiranje stene na gradbeno jamo poglobljene proge in poglobitev proge. Sledila bi graditev mostov prečnih mestnih cest in ulic. V resnici gre za obsežno rekonstrukcijo mesta. Ker daljša ustavitev obratovanja prečnih mestnih povezav zaradi motenj v cestnem in železniškem prometu ni sprejemljiva, lahko ugotovimo, da so poglobljene variante prostorsko, časovno in investicijsko neprožne, toge, zahtevajo celotno izvedbo v enem zamahu, v najkrajšem mogočem času. Variante z obvoznimi tovornimi in potniškimi progami kažejo veliko prostorsko, časovno in investicijsko prožnost in postopnost, saj promet medtem nemoteno poteka po radialnih progah. Variante s predori za tovorne in potniške proge kažejo veliko prostorsko, časovno in investicijsko prožnost in postopnost, saj promet medtem nemoteno poteka po radialnih prograh. Potniška postaja Ljubljana -izhodišča Vse predstavljene-trasne in niveletne različice vozlišča se kažejo tudi v mogočih rešitvah ljubljanske potniške postaje. Med preučevanjem so se kot vodilo oblikovala temeljna izhodišča variantnih rešitev postaje, ki imajo skupni imenovalec v teh točkah: • Ljubljana ni več severna uvozno-izvozna potniška in ranžirna postaja za bivšo Jugoslavijo, ampak ima novo državno funkcijo in dimenzijo za Slovenijo; • v evropskem omrežju železnic ima ljubljansko železniško vozlišče za tovorni promet sekundarno vlogo in pomen, za potniški promet primarno vlogo in pomen; • potniška postaja Ljubljana, locirana med Dunajsko in Šmartinsko cesto, ima dve ni-veletni različici: (1) tirne naprave v ravnini mesta in (2) poglobljene tirne naprave; • obvezno je spoštovanje sedanjih tras Ma-sarykove in Vilharjeve ceste, pri tem je izhodišče za Masarykovo sedanji južni robnik proti severu ter za Vilharjevo cesto severni robnik proti jugu s priključkom v os Livarske ulice; • stara postaja je zgodovinsko in funkcionalno izhodišče za lociranje in oblikovanje nove dvorane železniške postaje in dostopov na potniške perone; • kljub tranzitni naravi ljubljanske železniške postaje je za potnike ugodna sorodna tehnologija čelnega kolodvora ne glede na niveleto (ravnino) železniške dvorane; • za vse funkcionalne programe postaje je obvezno smotrno in daljnovidno dimenzioniranje, v skladu z velikostjo mesta in države; izhodišče velja za tirne naprave na postaji Ljubljane, za avtobusno postajo, br-zovozno skladišče s spremljajočim programom, avtovlake in centralno postavljalnico; • pri številu tirov in geometriji potniške postaje si moramo prizadevati za prometno realno in perspektivno zasnovo; za mesto je ugodno čim manjše število tirov zaradi ugodnejših možnosti za morebitno prometno premostitev mestnih cest, tirnega prostora in za povezavo mesta in postaje; • zaradi najkrajših zvez potnikov z mestnim središčem, to je pretežni cilj, s progami mestnega javnega prometa na Slovenski, Dunajski in Masarykovi cesti in z železniško postajo je najfunkcionalnejša lokacija avtobusne postaje na jugozahodnem območju potniške postaje v vogalu podvoza Dunajske in Masarykove ceste; zmogljivost lokacije je približno 45 odhodnih in prihodnih mest. • Pošta Slovenije gradi glavni poštni center na lokaciji ob južni obvozni avtocesti in ne računa na lokacijo za to dejavnost na območju potniške postaje. Navedena izhodišča veljajo za tirne naprave v ravnini mesta ali poglobljene. Izhodišča seveda ne pomenijo umika v provincialne okvire, ampak spoštovanje logike dosedanjega razvoja in velikosti mesta v omrežju evropskih mest in vloge in pomena vozlišča v evropskem železniškem omrežju. Variantne zasnove potniške postaje Poglavitna člena potniške postaje sta železniška in avtobusna postaja. Poglejmo, kaj jima ponujata ohranitev tirnih naprav v ravnini mesta in poglobitev: • Pri ohranitvi tirnih naprav v ravnini mesta lahko z izhodiščem v stari postaji uredimo glavno postajno dvorano v podhodu ali nad tiri, obakrat s tehnologijo navezav na perone za potnike, kije sorodna čelnemu kolodvoru, le daje širina manjša zaradi dejansko ohranjene tranzitne narave tirov na postaji. Geometrija dvorane se lahko opre na zgodovinske morfološke mestne smeri. Dvorana ostane usmerjena z glavnim vhodom na Masarykovo cesto in sekundarnim na Vilharjevo cesto. Pred postajo je mogoče urediti trg, vendar ne na Masarykovi cesti, ampak na krilih stare postaje ob cesti. Prečne povezave S-J za pešce in kolesarje lahko uredimo v severnih podaljških Miklošičeve, Resljeve in Metelkove ulice — bodisi v podhodih ali nadhodih. Cestne prečne povezave na istih lokacijah so hendikepirane zaradi premajhne razdalje med obodno cesto in tirnimi napravami. Mogoči so le lokalni dovozi. Razmere se nekoliko izboljšajo, če zmanjšamo število tirov na postaji, tedaj so mogoče prečne povezave za osebna vozila. • Pri poglobitvi tirnih naprav na postaji Ljubljana lahko prav tako z izhodiščem v stari postajni stavbi uredimo glavno postajno dvorano v ravnini mesta s tehnologijo navezav na perone za potnike, ki je sorodna čelnemu kolodvoru. Pomembna razlika te opcije je, da lahko dvorano orientiramo na severni podaljšek Miklošičeve ceste z novim trgom pred postajo ob njej. Skratka, lahko zapustimo sedanji zgodovinski glavni vhod v postajno stavbo. Prečne povezave cest proti severu Miklošičeve, Resljeve in Metelkove so neovirane. Prehodnost območja precej povečamo. V obeh primerih nivelet tirnih naprav lahko prekrijemo del tirnih naprav, na primer od Resljeve do Metelkove, kjer so mogoče sistematične statične podpore, in nad tiri 3 PO PREUČITVI 1994 * ROBNA ZAZIDAVA MESTNIH CEST 2 PO ZN 1984 4 PO PREUČITVI 1994 * VEČN1VOJSKA IZRABA MESTNIH POVRŠIN PREKRITJE TIRNIH NAPRAV Primerjava stopnje urbaniziranosti območja ljubljanske potniške postaje. Situacije variantnih zasnov potniške postaje Ljubljana in Šiška so preverjene v M 1 : 1000. Variantne zasnove železniške in avtobusne postaje so preverjene v M 1 : 500 in M 1 : 200. zgradimo nov mestni del in tako obogatimo robno zazidavo med cestami in tiri. Če želimo glavni vhod železniške postaje obrniti proti Dunajski cesti, moramo telo tirnih naprav poglobiti in pomakniti za 172 m proti zahodu, vendar je nato obvezen izhod v predor skozi Rožnik in Šišenski hrib. Pred postajo uredimo obsežen trg. Avtobusna postaja, s približno 5-krat več potniki kot železniška, zopet dobi manj funkcionalno lokacijo, bolj oddaljeno od mestnega središča. Avtobusna postaja Ne glede na ravnino tirnih naprav na postaji Ljubljana lahko uredimo za potnika naj-funkcionalnejšo lokacijo avtobusne postaje v vogalu Dunajske in Masarykove ceste na dva načina: • dvorana za potnike v ravnini mesta — avtobusni peroni poglobljeni (problematično prezračevanje); • dvorana za potnike poglobljena (križišče Bavarski dvor za en meter poglobljeno), avtobusni peroni v ravnini mesta. Potniki se usmerjajo proti križiščema Bavarski dvor in Miklošičeva cesta. Dostop za avtobuse je pri prvi z Vilharjeve pod tiri, pri drugi s severnega podaljška Miklošičeve ceste. Zmogljivost avtobusne postaje na lokaciji je 45 odhodnih in prihodnih mest, to presega sedanjo zmogljivost za 50 odstotkov. Pri poglobitvi postaje je še več mogočih lokacij avtobusne postaje (pod GR, ob podaljšku Miklošičeve./ob podaljšku Resljeve), vendar so vse za potnike funkcionalno manj ugodne. investicijsko (denarno) kar se le da prožna, odvisna od razvoja železniškega prometa in razvoja gospodarstva in interesov na vseh ravneh. • Radikalna ustavitev dosedanjega razvoja in sanacija stanja s poglobitvijo tirnih naprav za potniški promet na postaji Ljubljana, ki sega do Drenikove, Jadranske in Kajuhove. Sedanji podvozi in podhodi se odstranijo, potrebne so deviacije cest med poglabljanjem, nastale bi velike motnje v mestnem cestnem in železniškemu prometu. Hkrati se tovorni promet uredi ali s poglobitvijo tovornih tirov do mestne obvoznice, ali s tovorno obvoznico okrog mesta, ali s predorom skozi Rožnik in Šišenski hrib na poglobljeno postajo Ljubljana ali pod njo na ravnini - 2 do ranžirne postaje Zalog. Hitra proga Trst-Zagreb skozi postajo Ljubljana poteka po radialni progi od Jadranske poglobljena skozi Tivoli in na postajo Ljubljana ali po obvoznici od Viča za Rožnikom v predoru skozi Rožnik in Šišenski hrib na poglobljeno postajo Ljubljana. V načelu gre za obsežno rekonstrukcijo mesta vzdolž prog in na območju postaje. Opcija zahteva celostno rešitev potniškega in tovornega prometa v najkrajšem mogočem času, saj pomembno vpliva na obratovanje mesta in mestnega središča. Prostorsko je podobno prožna kot konkurenčna rešitev, časovno in investicijsko pa je skrajno neprožna, zahteva odlično organizacijo mestnega in železniškega prometa med poglabljanjem in koncentracijo večjih sredstev od konkurenčne opcije v kratkem časovnem intervalu (recimo dveh let). Sklep - dve opciji V koncipiranju dolgoročnega razvoja ljubljanskega železniškega vozlišča in potniške postaje sta mogoči dve temeljni opciji: • Nadaljevanje in prostorska dopolnitev dosedanjega več kot tridesetletnega razvoja in ohranitev tirnih naprav na mestnem območju v sedanji ravnini. Potniški in tovorni promet potekata - dokler promet ne naraste do kritične meje - skupaj po sedanjih radialnih progah. Dolgoročno se tovorni promet loči, in sicer z obvoznico okrog mesta ali s predorom skozi Rožnik in Šišenski hrib pod potniško postajo Ljubljana na ravnini - 2 (sedanji podvozi in podhodi ostanejo) do ranžirne postaje Zalog. Hitra proga Trst-Zagreb skozi postajo Ljubljana poteka ali po radialni progi v ravnini mesta s protihrupno zaščito steklenega predora skozi Rožno dolino in Tivoli ali po obvoznici od Viča za Rožnikom in v predoru skozi Rožnik in Šišenski hrib in se priključi postaji v ravnini mesta. Opcija je postopna, prostorsko, časovno in Po več kot štiridesetih letih od nastanka izhodiščnih variant nivojske A 54, poglobljene B 54 in minimalne M 54 smo v resnici uresničili zadnjo. To je žal tudi realen položaj železniškega prometa v integralnem prometu. Če upoštevamo prometno prognozo tovornega in potniškega prometa Prometnega inštituta ŠŽ iz leta 1994. potem se nam po realnem scenariju obeta doseči stanje v železniškem prometu v letih pred osamosvojitvijo šele v obdobju od leta 2020 do 2035. Na podlagi integralne primerjalne presoje lahko ugotovimo, da je z vidika ovrednotenih učinkov primernejša opcija nadaljevanje in dopolnitev dosedanjega razvoja in ohranitev tirnih naprav na postaji Ljubljana v ravnini mesta, s tem daje cenejša varianta z graditvijo obvoznice za tovorni promet okoli mesta. Opcija s predorom pod Rožnikom in Šišenskim hribom bolje odpravlja nasprotja med mestom in železniškimi progami. Za približno dvojno ceno obvozne proge. Marjan Vrhovec ZAG, Ljubljana (Zavod za gradbeništvo - ZRMK), Dimičeva 12, Ljubljana, vabi na predavanje v petek, 31. maja letos, ob 13. uri v dvorani v petem nadstropju. Inž. Savo Volovšek, in mag. Mihael Ramšak bosta predstavila: Laboratorij za akustiko in Raziskave vpliva lastnosti materialov na zvočno izolimost Institut za biologijo v Ljubljani vabi na predavanje prof. dr. Alfreda Goldberga (Department of Celi Biology Harvard Medical School, Boston, Massachussets) 31. maja letos ob 14. uri v predavalnici št. 3 na Biološkem središču, Večna pot 111, Ljubljana. Naslov predavanje je: The Role of Proteasome and the Ubiquitin-dependent Proteolysis in Health and Disease: Antigen Presentation and Muscle-wasting Disease Onkološki inštitut vas vabi na naslednja predavanja: 4. junija letos ob 14. uri mag. Vili Kovač, dr. med.: Vpliv onkološke terapije na fertilnost moških 11. junija letos ob 14. uri dr. Srdjan Novakovič, dipl. bioL: Razvoj avtolognih tumorskih vakcin 17. junija letos ob 13.15 uri Aleksander Pečnik, dr. med.: Tumorji ščitnice pri otrocih in v dobi adolescence 18. junija letos ob 14. uri mag. Primož Strojan, dr. med.: Pancoastov tumor - obravnava bolnikov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v obdobju 1981 - 1994. Predavanja bodo v predavalnici stavbe C. ■ naslov: ESO OPREMA d.o.o., Preloška c. 1, Velenje - kadrovska služba v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. 15548 Inštitut za celulozo in papir Ljubljana Bogišičeva 8 1000 Ljubljana išče sodelavca za vodenje strokovne knjižnice Pogoji: - VI. ali Vil. stopnja filozofske fakultete, odd. za bibliote-karstvo oziroma VI. ali Vil. stopnja kemijske tehnologije - aktivno znanje angleškega jezika - poznavanje dela z računalnikom - 3-mesečno poskusno delo - zaželeno je poznavanje sistema COBISS - zaželen je strokovni izpit iz bibliotekarstva Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Inštitut za celulozo in papir, Bogišičeva 8,1000 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili po končanem postopku. 4* 15588 r? I METREL METREL d.d. HORJUL 188 Na podlagi 46. člena Statuta Metrel d.d. uprava družbe sklicuje 2. Skupščino delničarjev, ki bo v ponedeljek, 1. julija 1996, ob 14.30 na sedežu družbe Horjul 188, in predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev Skupščine in izvolitev delovnih teles Skupščine (predsednika, verifikacijska komisija, notar) Predlog sklepa: Sprejme se predlog za imenovanje organov Skupščine. 2. Poročilo uprave o poslovanju za leto 1995, temelji poslovne politike za leto 1996, mnenje Nadzornega sveta, mnenje revizorske hiše KPMG, predlog uporabe dobička. Predlog sklepov: 2.1. Sprejme se poslovno poročilo o poslovanju družbe z zaključnim računom za leto 1995 z računovodskimi izkazi, mnenjem Nadzornega sveta in mnenjem revizorske hiše KPMG. 2.2. Sprejme se predlog uporabe dobička družbe. 2.3. Sprejmejo se temelji poslovne politike za leto 1996. 3. Predlog za imenovanje revizorja Metrel d.d. za ieto 1996. Predlog sklepa: Skupščina imenuje revizorja za revizijo poslovanja družbe za ieto 1996. 4. Vprašanja in pobude delničarjev Gradivo za Skupščino družbe je na vpogled delničarjem v tajništvu na sedežu družbe Metrel d.d., Horjul 188, in sicer vsak delovni dan od 11. do 13. ure od 5. junija naprej. Generalni direktor Anton Demšar, dipl. inž. 15528 /O LB - Banka Domžale d.d., Domžale Upravni odbor LB - Banke Domžale zaradi tehnične napake objavlja popravek dnevnega reda za 8. redno sejo zbora banke, napovedanega za 27.6. 1996. Točka 8. Sprejem sklepa o razrešitvi in izvolitvi člana upravnega in nadzornega odbora Predlog sklepa: Sprejme se sklep o razrešitvi in izvolitvi članov upravnega in nadzornega odbora Točka 9. Vprašanja delničarjev Predsednik upravnega odbora Alojz Avšič l.r. Mercator Poslovni sistem Mercator, d.d. razpisuje prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb 1 . Predmet prodaje so bremen proste nepremičnine pare. št. 15/1 dvorišče v izmeri 1 1 28 m/ poslovna stavba v izmeri 437 mz in pare. št. 1 57 travnik v izmeri 830 mz, vpisane v vi. št. 634 k.o. Prevoje. 2. Izhodiščna cena za navedene nepremičnine je 340.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju BS za DEM na dan plačila. 3. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu, oz. izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od mesec dni. 4. Vsaka pravna ali fizična oseba, ki želi sodelovati, mora plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene na ŽR 501 01 -601 -36500 Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, ali pri blagajni družbe, Dunajska 107, lil. nadstropje soba št. 323, najkasneje do 7. junija 1996. 5. Varščina bo ponudniku, ki bo uspel na licitaciji, všteta v kupnino, ostalim ponudnikom pa vrnjena v roku 8 dni od roka za prijavo. Ponudnik, ki bo uspel na licitaciji, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 1 5 dni od obvestila o dospeli ponudbi in plačati celotno kupnino v roku 30 dni od sklenitve pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil pogodbe in plačal kupnino v zgoraj določenem roku, bo varščina zadržana v celoti. 6. Ponudniki morajo ponudbe oddati neposredno na sedež družbe. Dunajska 107, v tajništvu sektorja za investicije najkasneje do 1 3. ure, dne 7. junija 1 996. 7. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 8. Nepremičnine se prodaja po sistemu videno kupljeno in poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. 9. Do roka prispele ponudbe bo obravnavala posebna komisija, ki bo vse ponudnike obvestila o rezultatih v roku 30 dni od dneva za oddajo ponudb. 10. Informacije o nakupu ponujenih nepremičnin lahko dobite pri ponudniku v sektorju za investicije. • * f m m « * n • • NA PETELINA! Na opazovanje ruševcev zdaj brez puške v roki Zlasti izstopa fotografiranje ogroženih živali. Na bohinjskem delu Triglavskega narodnega parka (TNP), recimo, že leta poteka fotolov na ruševca in velikega petelina, zvečine enih in istih fotolovcev. To je pri nekaterih lovcih v TNP zbudilo pomisleke, češ zakaj neki vsako leto zalezujejo in fotografirajo ruševce. In: »Mi smo prišli zjutraj. enega odstrelili in šli. Oni pa tod ostajajo celo dopoldne in jih motijo pri rastitvi.« V preteklem letu se je zadeva še bolj zaostrila, ker je eden od fotolovcev sumil nadzornika TNP, da je streljal na ruševca. Zadeva seje rešila tako. da je direktor Janez Bizjak z odlokom prepovedal nadzorni kom, da bi na opazovanja rušev cev hodili s puško v roki; zaloteni pa se je branil, da je sredi parka in okrog šeste zjutraj le pristreljeval puško ... A problematika fotolova na območju narodnega parka še zdaleč ni bila rešena. Bolj kot kdaj prej je prišlo do izraza dejstvo, da uprava TNP nima izdelanih meril (pravilnika) fotolova na območju narodnega parka ali da bi to dejavnost celo tržili (in se tako odpovedali pobijanju živali). Brez vznemirjanja, prosim Problematika fotolova zajema vso Slovenijo. Gotovo je, da bodo fotolovci morali upoštevati pogoje. Na ministrstvu za okolje in prostor menijo, da je fotolov lahko ena od oblik namernega vznemirjanja živali v naravnem okolju. Zato mora potekati tako, da živali tega ne opazijo. Sicer pa ministrstvo za okolje ne nasprotuje fotolovu, saj lahko v izobraževalnem in raziskovalnem smislu prispeva k varstvu okolja in je alternativa lovskemu turizmu. Da bo dejavnost fotolova pri nas šele prišla do pravega izraza, nemara pričajo organizirani javni natečaji za najboljše LIMUZINA FORD LINCOLN »Vipovska« vožnja za posebne priložnosti Po slovenskih cestah se danes vozi že tretja daljša limuzina - Na jemajo jo zlasti za poroke Štos je v pravljici? Ah, ne, kje pa, štos je v firbcih, ki se radovedno zbirajo in pogledujejo proti belemu čudesu na štirih kolesih.'Človek se počuti pomembnega in zavidanja vrednega, ko skozi zatemnjene šipe opazuje radovedne obraze, ki skušajo s pogledi prodreti v notranjost limuzine. Medtem pa se ta mirno in elegantno, kot da ji koprneči pogledi sploh ne morejo do živega, prevaža po ljubljanskih ulicah oziroma slovenskih cestah. Vožnja s skoraj desetmetrsko mestno limuzino modela lincoln. ki so jo izdelali v ameriški tovarni Ford. je lahko prijetna, a tudi draga popestritev vsakdanjega življenja. Cene vam, žal. ne smem zaupati, tako so se namreč odločili njeni lastniki iz ljubljanskega podjetja Limmo. V zameno za ta podatek bi morala objaviti številko njihovega mobitela, to pa bi bila preveč očitna reklama. Ljubitelji udobja in luksuza, ki si zaradi plitkega žepa neomejenih količin obojega ne morejo privoščiti. si lahko tako »vipovsko« vožnjo omislijo ob posebnih priložnostih; pa naj bo to poroka ali rojstvo ali pa samo presenečenje. »Za najem tega avtomobila, ki je tretja daljša limuzina v Sloveniji in druga bele barve, se odločajo različni ljudje. Povezuje jih to. da bi radi doživeli nekaj novega in drugačnega, nekaj, kar so lahko videli le na filmu.« je povedal voznik Franci Keber. To je n jegova druga limuzina take vrste: tri leta je vozil sedemmetrsko črno limuzino, sedaj pa je že mesec dni v njegovih rokah najnovejša tovrstna slovenska pridobitev. Narejena je bila leta 1992, stala pa je nekaj čez sto tisoč nemških mark. Pravzaprav nekoliko več. saj Američanom očitno ni bilo do pretiranega udobja. Tako so morali njeni novi lastniki, ki so jo ga-ražiraii v industrijski coni v Črnučah. notranji opremi še marsikaj dodati. Za prijetno temperaturo skrbi klimatska naprava, potniki pa lahko med vožnjo gledajo televizijo ali video, poslušajo glasbo na radiu ali na cedejih, uporabljajo mobitel ali pa - med uživanjem v pisani ponudbi pijač, predvsem viskija in šampanjca, a morajo dodatno plačati - samo občudujejo notranjost vozila. Sedeži so usnjeni, tla tapecirana, šipe - kot že rečeno - zatemnjene, gostje pa se lahko igrajo tudi z različnimi gumbi, ki so razvrščeni po notranjosti vozila. Morda je najzanimivejši tisti, s katerim lahko pregradijo svoj del avtomobila od voznikovega, nato pa se z njim pogovarjajo le po interfonu. Limuzina je registrirana za šest oseb. toda Franci Keber pravi, da morebitne sedme ne puščajo pred vrati. Voznikježe velikolet.imaizpit za vse kategorije. Rad se pošali, da se njegovo življenje »vali« na kolesih. Limuzina je pri njem v varnih rokah, saj se z njo znajde tudi v ozkih in skrivnostnih ulicah. Primerilo se mu je že, da je moral v neki ulici, kjer so bili av- tomobili parkirani na obeh straneh. vzvratno voziti dvesto metrov; toda stranko je pripeljal na izbrano mesto. Voznik take limuzine mora imeti tudi druge lastnosti: nevsiljivo eleganco in profesionalni odnos do ljudi, ki jih prevaža. Znati se mora tudi oblačiti. V njegovo garderobo sodita dve obleki: enostavnejša zeleno črna uniforma in nekoliko slovesnejši smoking. Niti brez belih rokavic ne gre. Vožnja s tako limuzino ni v veselje le potnikom. Tudi Franciju Kebru je lepo pri srcu, ko vidi s kakšnim spoštovanjem se pred njegovo lepotico umikajo celo mestni avtobusi. »Večina soudeležencev v prometu je zelo prijazna in solidarizira z mano, ko je potrebno,« je še pohvalil druge voznike. SONJA MERLJAK naravoslovne fotografije. Slovenski sklad za naravo in Prirodoslovno društvo sta tudi letos razpisala natečaj za rastlino (na-geljčki), žival (metulji iz skupin ovničev, zelenk in ivanjščic) in biotop (suhi travnik) leta (dodatne informacije dobite po telefonu. na številki 221-914). Uredniški odbor Lovca pa je prav v teh dneh razpisal natečaj za najboljši posnetek divjadi v naravnem okolju; sklenili ga bodo 1. junija naslednje leto. Da bi popestrili ustvarjalno raven sodelujočih, so razpisali bogat nagradni sklad: prvonagrajeni bo prejel vikend paket za dve osebi v zdravilišču v Rogaški Slatini, drugo-in tretjeuvrščeni pa 40 oziroma 25 tisočakov. Dodatne informacije dobite na uredništvu Lovca (214-948). VIKTOR LUSKOVEC GORNIŠTVO NA SMUČEH Fotolov je hvalevredna dejavnost stika z naravo, ki se v Sloveniji šele dobro uveljavlja - Temeljna merila fotografiranja in snemanja še niso dorečena LJUBLJANA, maja - V tem času planinski vrhovi nenadoma oživijo: ruševec, ta čudoviti gorski ptič, ki mu morda grozi izumrtje, ima rastitev. Na planotah - na nadmorski višini okrog 1500 metrov in več - na samo enem rastišču lahko svatuje tudi več samcev. Zaslepljeni od ljubeznijo se potegujejo za naklonjenost samice. Prizor, ki gotovo očara vsakogar, je bi! pred leti sestavni del enega najbolj mističnih odnosov s kako živaljo, ki so ga gojili lovci. »... Prav v istem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Bogati žarki so se razlili po lesketajočem se perju. Petelin je razprostrl krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu. Glavo je globoko priklonil, dnevu v pozdrav, nato pa je iztegnil vrat in zapel - pesem vzhajajočemu soncu. Spričo krasnega prizora se mi je ustavljala roka, ko sem dvigal puško. Toda nestrpni moj spremljevalec je že priganjal: 'Prižgite!' Dobrava je jeknila ... Petelinu je klonila glava na prsi, kjer je začutil pekočo bolečino ... Zadnja pesem soncu, zadnji pogled — na to vroče srce ... Nato je omahnil. Moje srce pa je prevzelo čustvo. v katerem je bila grenka kaplja ...« To črtico je že daljnega leta 1910 zapisal znameniti slovenski pisatelj Fran Šaleški Finžgar, ki je očitno imel nekoliko slabo vest zaradi odstrela. No. od te slikovite zgodbe je minilo domala devetdeset let. zdaj pa lov na ruševca in velikega petelina ni več dovoljen. Zato ni bojazni, da bi lovce še vedno grizla vest zaradi odstrela svatajočih ptic. So pa zato drugi problemi. Rivalstvu med lovci in fotografi Fotolov je ena izmed oblik stika z naravo, ki se v Sloveniji navkljub večletni tradiciji še ni povsem uveljavila, njegova merila pa tudi še niso dorečena. Po drugi strani pa je čedalje več posameznikov, ki se amatersko ukvarjajo s komercialno fotografijo živali. Potem jih tržijo z objavo v najrazličnejših koledarjih. Fotoklub Diana, ki deluje že od leta 1974. je vendarle napravil korak naprej, saj je bilo v razpisu zbiranja posnetkov za novi koledar izrecno zapisano, da ne bodo upoštevali posnetkov gnezdenja ptic. Vremensko občutljivi panda HANGZOU. maja (Reuter) - Yingying preživlja hudo krizo zaradi nenadne vročine. Petindvajsetletni panda - vitalni kosmatinec je za pet let preživel povprečje svoje vrste - je zbolel na dihalih in čuvaji živalskega vrta ob njem dežurajo 24 urna dan. Noč na luni in v snežnem bivaku Na Kaninu sem bil,« mi je pred kratkim navdušeno pripovedoval znanec, »in sem smučal skozi Krnico. Čudovito! Štiri turne smuke sem naredil v enem samem dnevu!« Poskušal sem mu pojasniti, da po mojem ni naredil niti ene, a sem kmalu odnehal. Spoznal sem, da je nesporazum posledica različnega razumevanja besed. Slovensko poimenovanje turnega smučanja je res zelo nesrečno izbrano. nega smučanja naj kot primer opišem eno od tur v svežem snegu. Zaradi nevarnosti plazov sem se moral izogibati strmim pobočjem, po položnem svetu pa v težkem mokrem snegu tudi ni bilo kaj prida smučanja. In vendar je bila to ena lepših letošnjih tur. Ta oznaka nas navaja na misel, da je turno smučanje le ena od podvrst smučanja (tako kot na primer alpsko smučanje), torej nekoliko drugačno smučanje. Ker je v zavesti večine ljudi turno smučanje le nekako povezano z gorami, kjer ni strojev za teptanje smuških prog, je le še korak do izenačitve turnega smučanja s smučanjem po nesteptanih progah. In tako zapeljan z asociacijami, je moj znanec imenoval smučanje ob žičnici po neurejeni progi kar turno smučanje. Podobno razmišljanje zaslutim tudi. kadar me prijatelji sprašujejo, kje da sem bil na turnem smučanju, koliko časa sem hodil gor in koliko časa sem nato smučal. A turno smučanje ni vrsta smučanja. Je gorništvo na smučeh. Seveda s smučmi ne samo hodimo, ampak tudi smučamo. Res je užitek spuščati se po zasneženih strminah. a to je le del. včasih celo manj pomemben, turnega smučanja. Napačnim predstavam se pogosto poskušam izogniti tako, da namesto o turnem smučanju in turnih smukah govorim raje o turah s smučmi ali celo o smuških turah. Podobno se v francoščini za to dejavnost uporablja izraz randonnees a skl. kar bi lahko prevedli kot pohodi ali ture s smučmi, enak pomen pa ima tudi nemški izraz Skitouren. Ture so lahko zelo različne. Lahko se vzpnemo na kakšen vrh in se spustimo navzdol, lahko prečimo gorsko območje, se večkrat vzpenjamo in spuščamo, včasih pa predvsem hodimo po zasneženi pokrajini. Za boljše razumevanje tur- Nekam proti Pršivcu Pod težkim nahrbtnikom se počasi vzpenjam po globoki gazi proti Vogarju. Pomladansko sonce že kar preveč greje. Časa imam dovolj, sem si zjutraj rekel, zato z zgodnjim vstajanjem nisem pretiraval. Sedaj pa imam! Planinski dom na Vogarju je odprt in kratek postanek podprem s hladnim pivom. 'A sedaj greste pa nazaj?' me prijazno povpraša oskrbnik, ko pred domom natikam smuči na noge. Povem mu, da pravzaprav še ne in sem takoj nato v zadregi, ko hoče vedeti, kam sem namenjen. Saj tega v resnici še sam ne vem. Dva dni časa imam in si želim sprehoditi se po Fužinskih planinah - nekam proti Pršivcu nameravam. Območje Fužinskih planin je visokogorski krnski svet severno od Bohinjskega jezera. Je večinoma redko poraščeno. Posebno podobo mu dajejo zveriženi viharniki, kota-njaste doline in razbrazdana pobočja. Kjer je h' malo ravnega sveta, srečamo starodavne planine. ’Kot izgubljene zde v širnih, čudovito tihih globačah, odmaknjene svetu, pogreznjene v otožnost,’ je pred osemdesetimi zapisal Kitgy, na katerega je ta pokrajina naredila zelo globok vtis. In dodaja: ’Tam gori je doma samota. Tako ti je, kot da bi njeno tiho oko nenehno počivalo na tebi... Prisluhneš in slišiš edino utrip lastnega srca. Tu je kraj, če hočeš biti sam s seboj. ’ Čeprav danes civilizacija tudi temu delu Julijskih Alp ni prizanesla, pa je pozimi območje Fužinskih planin še vedno zelo samotno. Smuči se globoko vdirajo v težak južni sneg. Nad planinskim domom pridem na cesto, ki pripelje iz Stare Fužine skozi Suho. To je tista cesta, na kateri poleti vrli Bohinjci pobirajo mitnino od avtomobilskih turistov, kijih z napisom vabijo k vožnji po Triglavskem narodnem parku in obljubljajo, da bodo za pobrani denar v tem parku še bolj gradili. A pozimi je tu popoln mir. Pred zadnjim sneženjem je verjetno nekdo že naredil gaz po cesti. Komaj jo slutim in zelo moram paziti, da smuči ne zaidejo vanjo, saj se tam globoko ugreznem. Zelo počasi napredujem Sneg se prijemlje na smuči, in ko po nekaj deset korakih postanejo le pretežke, ga s palico poskušam odstraniti. In tako gre dalje, enakomeren, a zelo utrudljiv ritem. Cesta vodi mimo planine Hebat in se nato počasi dviga skozi gozd. Nenadoma se konča. Sprva še sledim markirani poti proti planini Višev-nik, vendar se kmalu odločim, da si ogledam pobočja Gornjega Vi-ševnika. Usmerim se desno, proti severu. Gozd je vse bolj strm in pobočje je vedno bolj kraško. Le malo možnosti mi pušča pri iskanju prehodov okoli strmih grap in kotanj. Namesto navzgor se usmerjam vse bolj proti desni, okoli pobočja. Pozno popoldne je že, ko pred seboj zagledam planino Viševnik, nizko pod seboj pa planinsko kočo SNEŽNI BIVAK SREDI FUŽINSKIH PLANIN - Noč padla za vrat. (Foto:ES.) njem je bila prijetna, le kakšna kaplja mi je ČUDO NA TROMOSTOVJU - Kebrova limuzina povsod privabi firbce. (Foto: S. M.) Aforizmi • Ko spraviš veliko politično ribo na suho, ugotoviš, da je dvoživka. • Če hočeš z neznanjem priti daleč, potrebuješ veliko znanja iz blefiranja. • Medtem ko se hvalimo, da nam kompas dobro deluje, plujejo drugi s pomočjo satelitske navigacije. • Strah ima velike podočnjake. • Narobe svet:gospodarstva prvega sveta se ukvarjajo s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, gospodarstva tretjega sveta pa s primarnimi dejavnostmi. • Življenje je boljše zavoziti, kot povoziti. • Tudi denar se najlaže obrača po vetru. • Tudi najkrotkejša ovca se v obupu lahko spremeni v bojnega ovna. • Če so državljani apolitični, postanejo politiki apokaliptični. • Dokler koljejo druge, nas to prav nič ne bode v oči. • Psovke so uvod v pasje življenje. • Za nekatere je mirovni uspeh že če umirajoče dajejo v poslednje olivno olje. MILAN FRIDAUER na planini Pri jezeru. Spomin mi pravi, da je pobočje, na katerem sem, zelo strmo in do planine Viševnik težko prehodno. V svežem plazovitem snegu bi bil poskus takega prečenja še dodatno nespameten. Najenostavneje bi bilo vrniti se malo v smeri proti Vodičnemu vrhu in nato poiskati primerne prehode, po katerih bi smučal do planine Pri jezeru. Tam bi lahko prespal v zimski sobi in jutri nadaljeval turo. A ta možnost se mi, še sam ne vem, zakaj, kar nekako upira. Odločim se, da poskusim priti čim više po pobočju in da prespim na kakšnem lepem razglednem mestu, kjer me bo zjutraj zbudilo sonce in bom lahko užival pogled na ožarjene vrhove. Napredujem po strmem in razdrapanem svetu. Verjetno tudi utrujenost pripomore k temu. da se zelo hitro zadovoljim s prostorom za spanje. Na majhni ravnici je pod starim macesnom plitev jarek, j Steptam sneg in nato začnem graditi. Sele sedaj zares spoznam^ da je vrhnja, približno dvajsetcentime-trska plast mokrega snega povsem nesprijeta s podlago in le čaka na to, da se bo splazila. Res sem danes vseskozi previdno izbiral smer hoje, da bi jo plazovi čim manj ogrožali, a me taka nestabilnost vseeno preseneti. Je pa sneg zelo primeren za gradnjo. Kar z rokami oblikujem velike bloke snega in jih zlagam okoli jarka. Pravi iglu to ne bo, saj za ojačanje strehe uporabim smuči in palice. Notranjost je le tako velika, da lahko razprostrem bivak vrečo, v katero stlačim napihljivo blazino in puhasto spalno vrečo. Odprtino za vhod pa bom zaprl z nahrbtnikom. Na kuhalniku si skuham večerjo. Ob kavi nato v popolni tišini opazujem lep sončni zahod. Še nekaj časa pripravljam vodo za jutri, a se kmalu odpravim spat. Prav prijetno je v mojem domovanju. Sploh ni mraz, le kdaj pa kdaj mi kakšna kaplja kane na glavo. Cez čas se zbudim. Svetlo je - a vendar ne sončno. 'Kakšno čudno jutro,’ si mislim, 'in če je zunaj oblačno, mi pa res ni treba hiteti z vstajanjem? Ko tudi čez nekaj časa ne postane nič sve-tleje, le pogledam na uro. Tri j e. 'Velika noč je. prva nedelja po prvi pomladanski polni luni? me prešine. In luna je. ki z medlo svetlobo pre-svetljuje snežne stene mojega bivališča. Zimska soba Jutro. Skozi odprtino pri vhodu mi v oči sveti sonce. Po velikonočnem zajtrku s trdo kuhanimi jajci pospravim svoje stvari in se začnem vzpenjati. Skozi labirint grap se dvigam proti vrhu Gornjega Vi-ševnika. Pot je v južnem snegu precej naporna. Ob tem presenečeno pomislim, da je res zelo čudno, da kljub vsemu v vzponu tako uživam. Po počitku na vrhu snamem pse s smuči in se spustim po rahlo poraščenem pobočju v smeri Pršivca. Sledi še dolg vzpon skozi gozd in po grebenu in že sem nad Bohinjskim jezerom. Razgled z vrha Pršivca je nepopisno lep. Najvišji del Julijskih Alp je ravno toliko oddaljen, da ga je mogoče videti v vsej lepoti. Tri glav kraljuje nad Tičarico, Kopico, Debelim vrhom, Ogradi. Krstenica je čisto blizu. Pod menoj je jezero in na drugi strani veriga Spodnjih bohinjskih gora - od črne prsti, prek Vogla do Bogatina, pa ostri Krn ... Dolgo se zamudim na vrhu. Slišim, da nekje v Bohinju zvoni poldne. Po težkem mokrem snegu smučam mimo popolnoma zasnežene planine Viševnik v dolino pod Grivo. Po kratkem vzponu sem na letni poti in po njej hitro pri planinski koči na planini Pri jezeru. Vse je tiho. Nikjer nobenih sledi. Vse praznike ni bilo nikogar tu. Ogledam si zimsko sobo. Dve ležišči z nekaj vlažnih odej, razmajana miza in vrata, ki se slabo zapirajo, je vse, kar kaže na prav žalostno podobo lastnika koče. Ugotovim, da sem se sinoči zelo prav odločil. Noč v snežnem bivaku je bila prav gotovo prijetnejša, kot bi bila v vlažnem zidanem zavetju. Po poti navzdol bolj hodim, kot smučam. Le redko je strmina takšna, da lahko naredim celo kakšen zavoj. Ker je cesta skozi Suho še bolj položna, se odločim za pot na Vogar. Z veseljem se spustim na cesto in grem nato po njej navzgor, vse dokler ne srečam zabrisanih ostankov svojih včerajšnjih sledi. Planinski dom sameva. Na klopi pred njim nekaj časa uživam v večerni tišini. Sledi še nekaj zavojev ob poti, nato malo škrtanja pod smučmi in konec je. Sonce je danes dodobra stalilo sneg. Zadnji del poti opravim peš. In avto. ki sem ga včeraj zapeljal globoko v sneg, me je danes pričakal na kopnem, blatu. Pa je res že pomlad. FRANCE SEVŠEK Glasba krepi učne sposobnosti Šeststo švicarskim učencem v starosti od 7 do 15 let so poskusno skrajšali pouk matematike in tujih jezikov, podaljšali pa glasbeno vzgojo. Po dveh letih so se pokazali prvi rezultati: več učnih ur glasbe je pripomoglo k boljšemu znanju tujih jezikov. Učenci z več glasbene vzgoje so bili v , znanju tujih jezikov uspešnejši od sošolcev z več jezikovnega programa, medtem ko pri matematiki med prvimi in drugimi ni bilo občutne razlike. Mlajši učenci so se ob glasbi celo hitreje naučili brati, je poročala Maria Spychiger, pedagoginja z univerze v Friburgu. Glasba je blagodejno vplivala na socialne napetosti med učenci in blažila njihovo tekmovalnost. Podobne izkušnje z otroki, starimi od pet do sedem let, ima tudi Martin Gardiner, rav-natelj glasbene šole v Providencu na ameriškem Rhode Islandu. Več ur glasbene vzgoje je pripomoglo k boljšemu znanju matematike, pri branju in pisanju. Gardiner domneva, da med poslušanjem glasbe otroci pospešeno razvijajo sposobnost abstraktnega mišljenja in to jim zelo pomaga pri teoretičnih predmetih. Toda vsi psihologi nimajo enakega mnenja o blagodejnem učinku glasbe na učenje. John Sloboda, profesor na angleški univerzi Keele, pravi, da je ta teorija izvita iz trte. »Pouka matematike ne moremo prepustiti glasbenikom. Preprosto ga je treba izboljšati in učencem bolje razložiti snov,« je dejal. Disneyjeva šola Pod pokroviteljstvom družbe Walt Disney so najuglednejši ameriški pedagogi s številnih univerz ustanovili novo šolo z imenom K 12. Idejni vodja nenavadne pobude je Ralph Fessler, vodja oddelka za didaktiko univerze Johna Hopkinsa. Novo šolo bodo zgradili v mestu Celebration na Floridi, imela pa bo nekaj revolucionarnih značilnosti: ocen sploh ne bo, pa tudi ne delitve na klasične predmete, v ospredju učnega načrta bo interdisciplinarnost. Ob šoli bodo ustanovili še akademijo za permanentno izobraževanje učiteljev. Tudi starši bodo imeli možnost, da se učijo skupaj z otroki. Tuberkuloza v letalu Neka korejska turistka je med letalskim potovanjem od Chicaga do Honoluluja okužila s tuberkulozo kar šest potnikov. V Koreji je sicer ta bolezen zelo razširjena in ženska je v letalo vstopila že hudo bolna. Zdravniki so opravili izčrpno detektivsko delo in preiskali 15 ogroženih potnikov. V največji nevarnosti naj bi bili tisti, ki so sedeli v prvih dveh vrstah pred obolelo Korejko in za njo. Med njimi jih je zbolelo šest, ki sicer sploh niso sodili v rizično skupino. Letala so »idealen« prostor za širjenje nalezljivih bolezni. V ZDA vsako leto z letalom potuje 445 milijonov ljudi, 35,5 milijona pa jih tja pripotuje z mednarodnimi letali. Svetovna zdravstvena organizacija je v zadnjih desetih letih naštela okoli 90 milijonov primerov tuberkuloze. Nikogaršnji ko vanci Jemanje kovancev iz slovite rimske fontane Trevi - vanjo jih za srečo mečejo številni turisti - sploh ni kaznivo dejanje, je presodil rimski sodnik Giovanni Bombardieri in tako zbegal Itali- jane. Dejal je, da so kovanci »res nullius« - torej nikogaršnji. Policija je takoj po razsodbi spustila na prostost štiri drzne najstnike, ki so pobirali kovance iz vode. Z zbiranjem denarja iz vodnjaka se vsak mesec v tamkajšnji Rdeči križ steka med 13.000 in 19.000 dolarjev. (Reuter) Britanci proti jezi na cesti Britanska vlada je predstavila sveženj ukrepov za boj proti jezi na cesti, ki je čedalje večji problem. Časnik Sunday Times je poročal, da bodo v novem priročniku za bodoče voznike - izšel naj bi julija letos — med drugim tudi nasveti, kako se izogniti verbalnim spopadom, ki se vse prevečkrat končajo z nasiljem in smrtjo. Novi priročnik za cestnoprometne predpise bo svetoval voznikom, naj se izogibajo neposrednih medsebojnih pogledov, s čimer bodo nevtralizirali kritičen položaj ...V ministrstvu za promet trenutno razpravljajo o javni reklamni akciji s televizijskimi oglasi, plakati in letaki, ki bi voznike spodbujali, da ohranijo mirno kri. Še pred petimi leti je britanska policija jezo na cesti obravnavala kot tipično ameriški pojav. (STA) Nevesta s 400 metrov dolgo vlečko Italijanska nevesta Claudia Armillei je preteklo nedeljo ponosno zakorakala skozi mesto v cerkev, ?a 6° Pa se le v*ekla 400 metrov dolga umetnina iz čipke, trakov in tančice — najdaljša vlečka na svetu. Poročni sprevod skozi gorsko mesto, 250 kilometrov severovzhodno od Rima, je nadzoroval župan. (STA/AP) Ura za merjenje radio akti vnos ti Švicarji so izdelali uro, ki meri radioaktivnost: yperwatch. Primerna je za carinike pri preverjanju sumljivih tovorov, za gasilce, vojake, zaposlene v jedrskih elektrarnah, rentgenske tehnike, zobozdravnike in pilote, ki so v višinah izpostavljeni kozmičnim žarkom. Ko radioaktivnost preseže dovoljeno stopnjo, ura opozori imetnika z zvočnim in svetlobnim alarmom. Baterijo je treba zamenjati vsako leto, ura pa kaže tudi čas. Stane okrog 1120 ameriških dolarjev. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1917 se je rodil ameriški državnik John Fitzgerald Kennedy, demokrat, 35. predsednik Združenih držav Amerike, žrtev atentata v Dallasu leta 1963. Ko se je Kennedv sestal na Dunaju s Hruščovom, ga je vprašal, kaj pomeni medalja na njegovih prsih. »To je Leninova medalja za mir,« mu je odgovoril Rus. »Upam, da jo zelo cenite!« mu je pomenljivo rekeI Kennedv. • Kadar se je hotel Kennedy ponorčevali iz Arthurja Goldberga, ministra za delo, ki je bil si/a varčen, je povedal naslednjo zgodbico: Goldberg je v gorah zašel. Reševalci so odšli na pot. Pridružili so se jim člani Rdečega križa, ki so klicali: »Goldberg, Goldberg, tu Rdeči križ!« Čez nekaj časa se je z gora zaslišalo: »Sem že v službi plačal članarino!« 29. maj Najvišja gora na svetli se uradno imenuje po britanskem geodetu Georgeu Everestu, ki je prvi izmeril njeno točno višino, ima pa tudi več domačih imen (Čomolungma ...). Vsa prevedeno pomenijo približno isto — Kraljica gora modrega neba. Raziskovanje Mount Everesta se je začelo po prvi svetovni vojni, ko je tibetanski voditelj dalajlama dal dovoljenje za prehod ozemlja pod njegovo oblastjo. Nepal je bil za tujce takrat še z.aprt in baza za tedanje odprave je bil samostan Rongbuk ob istoimenskem ledeniku. Dolga leta so imeli izključno pravico do raziskovanja ozemlja in gora Britanci. Njihova prva odprava je šla na pot leta 1921, naslednje leto pa je bil prvi naskok na vrh Mount Everesta, pri katerem je umrlo sedem nosačev. Tri leta pozneje sta 300 metrov pred vrhom izginila britanska alpinista Mallory in Ir-vin in dalajlama je zaradi te nesreče prepovedal nadaljnje vzpone. Toda gora je magično privlačila ljudi. Ko so prepovedali poskuse iz doline, so jo začeli osvajati iz zraka. Leta 1933 je letalec Houston prvič preletel vrh gore in prinesel dragocene posnetke. Naslednja žrtev je bil samotni Američan Wilson, ki se je v spremstvu treh nosačev odpravil na Everest 1934. Leta 1935 in 1936 je slabo vreme onemogočalo vse poskuse, 1938 pa so Britanci dosegli višino 8300 metrov. Po drugi svetovni vojni se je tekma za prvi vzpon na najvišjo goro sveta nadaljevala. Kitajci so sicer zaprli alpinističnim odpravam pot s svojega ozemlja, diplomacija pa je odprla pot iz Nepala, ki je bila do tedaj še neznana. Velik uspeh je dosegla francoska odprava leta 1950, premagala je prvi osemtisočak Anapurno. Leta 1952 so brezuspešno in s hudimi žrtvami, poskušali tudi Rusi. Vesti o nesreči niso nikoli niti potrdili niti ovrgli. Dne 29. maja 1953 sta po nečloveškem prizadevanju osvojila vrh Mount Everesta Britanec Edmund P. Hillary in vodja nosačev Tensing. Leto, v katerem sta premagala Kraljico gora modrega neba, je bilo leto kronanja britanske kraljice. Elizabeta II. je Hillaryja in vodjo ekspedicije Hunta povzdignila v plemiča, šerpi Tensingu pa je poslala Jurijevo nagrado. Dogodki na današnji dan: 1433 Vojska turškega sultana Mehmeda II. je zavzela Carigrad prestolnico vzhodnorimske države. 1830 Rodil se je slovenski pisatelj Janez Trdina (umrl leta 1905), utemeljitelj slovenske umetne pripovedke na ljudski podlagi in slovenske spominske proze. 1917 Rodil se je ameriški politik in predsednik države John Fitzgerald Kennedv (ubit leta 1963). 1958 Charles de (Jaulle je ustanovi! vlado narodne rešitve v Franciji. Med hudo zunanjo in notranjo krizo je za šest mesecev sprejel mandat premiera z velikimi pooblastili. j 1 2 3 6 5 ir~ 15 M1 j 17 18 20 _ 23 26 26“ 27 30 31 33 m VODORAVNO: 1. slovenski teolog in filozof (Anton, r. 1942), 6, trizložna pesniška stopica, 12. prijeten vonj, 13. menica, ki glasi na domačo valuto, 14. prirojeno teženje k določenemu cilju. 15. oče, 16. začetnici italijanskega skladatelja Respighija, 17. pokrajina v Franciji, južno od izliva Lo-are, 19. moderen ples, 20. cmerav človek, 21. kemijski znak za lantan, 22. skandinavsko moško ime, 23. umetnost,spretnost (lat.), 24. globoka nezavest (v medicini), 26. začetnici starejšega pesnika Tomana, 27. nevarna bolezen, 28. dolg prečen drog, 30. najjužnejši švicarski kanton, 32. ozvezdje Oven (lat.), 33. strupena brezbarvna tekočina za izdelavo barv, 34. državna pristojbina za uradno opravilo. NAVPIČNO: L desni pritok Visle na Poljskem, 2. kamnina, nastala iz usedlin vrelcev, 3. ameriška filmska igralka in plesalka (Ginger), 4. rimska ljubljana, 6. francoska pisateljica (George, 1804-1976), 6. rojak, prebivalec istega kraja, 7. ime italijanske popevkarice Pavone, 8. žensko ime, 9. kemijski znak za telur, 10. grški učitelj retorike (436-338 pred n. š.), 11. hrvaški slikar (Vjeko-slav), 18. hribovje v grški pokrajini Beociji, 19. hrustančna cev. ki povezuje grlo in pljuča, 20. pristanišče na Krimu v Ukrajini, 22. najdaljša reka v Franciji (naša pisava), 24. zimsko prevozno sredstvo, 25. znak za množenje, 27. odžagan kos debla, 29. kratica ameriškega združenja za standarde, 31. stoena z rimskimi številkami. (M. N.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. sklad. 6. Oskar, 11. krokar, 13. srkalo, 14. rman, 15. akademik, 17. para, 18. dolet, 19. ura, 20. Simon, 21. brv, 23. stran, 24. jeti. 25. analekta, 28. Onič, 29. laguna, 30. ranina, 32. omama, 33. ranar. STANKO VSAKDANKO Riše in piše: Matjaž Fuchs LJUBLJANA - BEŽIGRAD, kom-fortno, dvosobno stanovanje, 58 m2, IV. nadstropje, prodamo za 115.000 DEM . « 061 13-19-014.tr 061 13-18-307. 209167-10 DVOSOBNO STANOVANJE v niši. Ljubljana - Ježica. 76 m2, 200 m2 vrta. garaža, prepis in vselitev takoj, prodam. Cena - 120.000 DEM. tr 061 13-11-002 209177-10 KOPER - ŠKOFIJE, enosobno stanovanje. 40 m2, v dvonadstropnem objektu, staro 5 let. prodam. « 066 24-804.zvečer 312660-10 STANOVANJE v Luciji, vseljivo junija. prodam ali menjam, « 061 223-421. « 061 223-437. 312713-10 V ŠIŠKI, prodamo enosobno, atrij- sko stanovanje, 31.50 m2 + 24 m2 atrija, garažni boks za 88.000 DEM. « 061 126-45-02. 702099-10 KRANJ, prodamo stanovanji: Šorli-jevo naselje, 52 m2 za 85.000 DEM in Planina III. 78 m2 za 120.000 DEM.tr 064 224-210. 702100-10 V ZUPANČIČEVI jami, lepa loka- cija. ugodno rprdamo dvosobno stanovanje, 60.50 m2, tr 061 125-22-82 702103-10 NA VODMATU ugodno prodamo vzdrževano 2.5 sobno stanovanje, 57 m2, tr 061 125-65-02 702104-10 LJ - CENTER lepo meščansko dvosobno stanovanje, 76 m2 prodamo za 132.000 DEM. tr 061 13-29-120. tr 061 302-907 702105-10 Ši&A NEPREMIČNINE PONUDBA TEDNA HIŠE - PARCELE PRODAMO SMARJENJE - hišo v podaljšani III. GF, parcela 892 m2. H-836 ŽEJE PRI DOBU - bivalni vikend na parceli 700 m1, H-831 APARTMAJE - v Kranjski gori in Bohinjski Bistrici. Večjo PARCELO v bližini gradu KRUMPERK. POUCA PRI GROSUPLJEM, parcelo v izmeri 2486 m2. Za304 POSLOVNI PROSTORI V SND. CON! U.-MOSTE PRODAMO ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ZA POSLOVNO DEJAVNOST 2000 - 4000 m2, TER NA VIČU 1500 m2. OB CELOVŠKI CESTI ODDAMO LOKAL Z ODKUPOM INV. ZA GOSTINSKO NAMEMBNOST V IZMERI 90 m2. L-1391 OB ŠMART1NKI DODAMO 85 nf (N PB0DAM0 155 m2 PISARNIŠKIH PROSTOROV. t-1378, L-1387 DB OBVOZNICI V KAMNIKU PRODAMO TRG, LOKAL 140 m2. STANOVANJA BEŽIGRAD, Grkova pl., prodamo 'ss.37m2 S-1309 DOMŽALE, Ul. Matije Tomca, prodorno 2ss, 65 m2. S-131B BEŽIGRAD, Detelova, prodam« stan, v hiši, 80 m*. a- CENTER, Miklošičeva, prodamo 1ss, 50 m*. NOVE JARŠE, Clevelandska, prodamo 2ss, 58 m2. S-1314 Delovni čas od 8. do 18., sobota od 9. do 13. ure. Dalmatinova 10, Ljubljana, Tel.; 061 133 31 38, Faks: 133 62 15 LJUBLJANA-VIČ na Rešk ulici prodam opremljeno garsonjero. 30 m2, I. nadstropje * 061 751-169. « 061 753-776. 405674-10 LJUBLJANA CENTER v prvem nadstropju prodamo nestandardno. enosobno stanovnaje, 37.49 rrv « 061 443-242. 500956-10 DVOSOBNO stanovanje najamem v Ljubljani ali okolici za daljši čas. tr 061 446-679 Dušan 500964-10 LJUBLJANA - Dravlje, 52 m2, z vso infrastrukturo, plač:Ijivo v treh letih, prodamo za 120.000 DEM. tr 061 216-132. 500987-10 NA BLEDU, 300 m od jezera, v manjšem bičku, ob gozdičku prodamo 57 rrv veliko stanovanje Stanovanje je 8 let staro, cena zelo ugodana. tr or • 76-076 601274-10 V ŠTEPANJSKEM naselju pro-damo enosobno stanovanje, 40 m2. « 061 125-22-82 702106-10 LJUBLJANA - lepo dvosobno stanovanje, 63 m2 v Štepanjskem naselju in manjše 50 m2 bližina Župančičeve jame. ugodno prodamo, tr 061 13-29-120, tr 061 302-907 702110-10 BEŽIGRAD-BS 3, trisobno stanovanje, 79 m2, 13. nadst., prodam za 135.000 DEM. « 061 744-215, po 16. uri. 903457-1 ENO-DVOSOBNO stanovanje do 55 m2, najraje Šiška ali Bežigrad. do 120.000 DEM. kupim, « 061 13-16-1 10. 209154-12 UMETNOST POSREDNIŠTVA / NEPREMIČNINE ♦IMOBILIA^ Nazorjeva 12, Ljubljana, Tel./Faks: 061 125 1090 Delovni čas od 9.-17. ure, sobota od 9.-13. ure. STANOVANJA - Zelena jama - komfortno večje dvoinpolsobno stanovanje 69 m2. Ili nad po dogovc-.u opremljena kuhinja, prodamo za 127 000 DEM. - Bežigrad - komfortno trisobno stanovanje z neizdelano mansardo, pripadajočim vrtom in dvoriščem, ugodno prodamo: Ig - prodamo komfortno dvosobno stanovanie 58 m2. vseljivo po dogovoru. - Prule - enosobno stanovanie. 3! m2. IV nad brez balkona adaptirano, prodamo za 85 000 DEM. - Nove jarše - enosobno stanovanje. 40 m2 staro 3 leta. IV nad . z balkonom, prodamo: - Glinškova ploščad - komfortno dvosobno stanovanie kupimo, takoj. - Center - kupimo enoinpolsobno stanovanie do 120 000 DEM HIŠE IN PARCELE - Ekskluzivno, vrhunsko hišo v ožji okolici Ljubljane, prodamo. - Dobrova - noveišo samostojno hišo. parcela 1000 m2, bazen, prodamo za .* 10.000 DEM. - Katarina - 100% najboljša vikend parcela v prodaji, 90.000 DEM, lokacijsko dovolienie POSLOVNI PROSTORI - Bežigrad - vilo v velikosti okoli 140 m2. (poslovna dejavnost) ugodno oddamo, - Šiška - pritlični lokal ob Celovški c., okoli 60 m2, oddamo; - Moste - popolnoma adaptiran poslovni prostor v velikosti okoli 80 ■ m2 ugodno oddamo, - Vič - prcizvodno-skladiŠČni prostor površine okoli 858 m2, oddamo, - na atraktivni lokaciji takoj kupimo ali najamemo gostinski lokal od 50 do 200 m2 LJ BEŽIGRAD, 3ss, 70 m2 opremljeno, prodam. « 061 1322-330. dopoldne 601299-10 TRISOBNO stanovanje v Šiški v hiši in dvosobno na Povšetovi. prodamo « 061 1682-474 601303-10 DVOSOBNO stanovanje na Viču m trisobno atrijsko na Fužinah, prodamo « 061 1682-474.601304-10 IZOLA - POČITNIŠKO STANOVANJE, Drodam. -a- 0609 620-300. 601313-10 STANOVANJE v Zupančičevi jami. 123 m2 duplex in enosobno. 45 m2 z atrijem na Glmškovi pl. prodamo. « 061 557-259 702066-10 V LJUBLJANI, ugodno prodamo več stanovanj različnih velikosti. ® 061 1313-112, ® 061 13-14-002, od 9. do 18. ure. 702089-10 V TRNOVEM, prodamo dvoinpol- sobne stanovanje. 70 m2, takoj vseljivo za 160.000 DEM « 061 126-23-14 702092-10 V CENTRU - Trubarjeva ul., pro- damo komfortno garsonjero, staro 10 let za 82.500 DEM. * 061 126-23-14. 702093-10 PRODAMO enosobni stanovanji: Šiška, 33 m2 za 80.000 DEM in v Polju, 38 m2 za 79.500 DEM. * 061 126-23-29 702094-10 V ŠTEPANJSKEM NASELJU, pro- damo epo dvosobno stanovanje, 64 m2 za 105.000 DEM. « 061 126-23-29. 702095-10 GARSONJERO ali enosobno in dvo do trisobno stanovanje, kupimo. « 061 301-898 od 9. do 18 ure. 702090-12 LJUBLJANA, Domžale, Vrhnika, Grosuplje, kupimo eno ali dvosobno stanovanje « 061 126-20-13. 702096-12 V LJUBLJANI, kupimo večje sta- novanje do 170.000 DEM. « 061 126-20-13. 702097-12 V KRANJU ali Šk. Loki, kupimo garsonjero ali eno in dvo do trisobno stanovanje. « 064 222-076. 702102-12 V LJUBLJANI kupim garsonjero ali enosobno stanovanje z gotovino, « 061 126-25-69 702107-12 STANOVANJE, enoinpol ali dvosobno v Ljubljani, kupim. Nujno-go-tovina « 061 125-65-02 702108-12 TRISOBNO ali večje stanovanje na področju Ljubljane kupim, « 061 125-22-82 702109-12 LJUBLJANA in okolica, dvosobno stanovanje ali tri do triinpolsobno kupimo « 061 302-907, « 061 13-29-120 805414-12 LJUBLJANA ali okolica, garsonjero ali enosobno stanovanje, kupimo. « 061 302-907, « 061 13-29-120 • 805416-1 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljubljani, opremljeno, najame urejena študentka. « 061 13-16-110 209152-13 TRISOBNO ali štirisobno stanovanje v Ljubljani, najraje Jarše ali Fužine, najamem. « 061 13-16-110. 209153-13 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljubljani, najame mirna Študentka. « 061 168-40-74. 405676-13 V LJUBLJANI ali Kranju, najamemo eno ali dvosobno stanovanje. « 061 126-20-13, 702091-13 NUJNO iščem tri do štirisobno stanovanje za šest člansko družino, lahko je starejša hiša v Ljubljani ali okolici do 15 km, nekaj predplačila. « 061 455-342 po 15, uri. 805350-13 POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI r Takimi« ^ I ZALOŠKA 99. LJUBLJANA, od 9.00 do 18.. ’ PAR BREZ otrok najame stanovanje v Ljubljani ali okolici. Predplačilo. « 061 1262-404 služba in « 061 1595-288, zvečer. 805405-13 PODJETNICA najame komfortno stanovanje ali etažo hiše v Ljubljani ali okolici. « 061 1262-409,« 0609 641-199 805406-13 (f r d.o.o. | Nepremičnine Ut.-BU.VW TEL./FAKS: 061/1251-064, tel.: 061/1262-579, 1251-262, 218-052 NAJAMEMO stanovanje v Ljubljani. Vrhniki ali Domžalah. « 061 302-907 805412-1 OPREMLJENO, ogrevano sobo, s souporabo kopalnice, oddam zakoncema brez otrok, « 061 51-757. 209102-14 VEČJE dvosobno stanovanje, lepo opremljeno, z vsemi priključki, v bližini Tivolija - Šiška, oddam najboljšemu ponudniku. « 061 558-687 po 19. uri. 500854-14 ®j miklo: Tel. 061 1M90 sIČEVA 2, LJUBLJANA /12 54 159, 12 52 100 IS Štepanjsko, 40 m2,80.000 DEM IS Šiška, 40 m2, 86.000 DEM 2S Bežigrad, 60 m2,112.000 DEM 2,5S Fužine, 55 m2, 110.000 DEM 2,5S Fužine, 65 m2, 120.000 DEM 3 S Center, pritličje, lokacija Zalog - vrstna hiša, atrij, plin vseljiva takoj! 85 m2, 120.000 DEM KUPIMO garsonjero ali 1S do 85.000 DEM enoinpol. do 2S do 100.000 DEM hišo vrstno ali samostojno BEŽIGRAD - enosobno stanovanje, 35 m2, II. nadstropje, opremljeno, oddam za 500 DEM. * 061 125-10-90. 601310-14 BEŽIGRAD - enosobno stanovanje, 38 m2, I. nadstropje, delno opremljeno, oddam za 500 DEM. « 061 125-10-90. 601311-14 LJ-CENTER, štirisobno komfortno stanovanje. 106 m2, obnovljeno,-opremljeno, CK. tel.. KTV, v neposredni bližini vladnih institucij oddam. Ponudbe pod »Odlična lokacija« 805389-14 VEDEŽEVANJE 090/4 1 02 pol.min / 0.65 SIT PRODAM cca 2.600 kom, Kikinda strešne opeke, mod. 272. « 061 572-245, od 7. do 8. zjutraj. 805337-3 REVOLVERSKO MC stružnico, hi-dropnevmatsko, Schaublin, premer fi 25, leto izdelave 1968, veliko orodja, prodam, « 061 778-245. 405660-40 STROJ za izdelovanje športnih nogavic, znamke Rumi, prodam. « 061 711-969. LOKALI OB ČRNUŠKI OBVOZNICI, pro-dam pritlični pisarniški - proizvodni prostor « 061 13-11-002. 209175-50 V OKOLICI LJUBLJANE prodam stanovanjski objekt s kava barom in živilsko trgovino. « 061 223-421 312711-50 OPREMLJEN KAVA BAR v obratovanju, za Bežigradom, prometna lokacija, prodam b 061 223-421, « 061 223-437. 312712-50 OPREMLJEN pisarniški prostor, 60 m2, v Šiški in 400 m2 v Zupančičevi jami, prodamo « 061 1682-474. 601301-50 DELAVNICO in bife oddam v najem ali prodam, b 061 666-340, « 061 666-120,« 0609 610-288 805385-50 LJ. CELOVŠKA 900 m2 v po- slovnem objektu pisarniško-salon-ske namembnosti, potrebno adaptacije ugodno prodamo. « 061 556-027,dopoldne in « 061 131-22-64, popoldne 805407-50 PRODAMO zastopstvo audio video comp., mob. smeri z letnim prometom 1.5 miliona DEM, oddamo skladišče in trg. lokale na Čopovi v Ljubljani. ® 061 125-33-00 805410-50 OB ČRNUŠKI OBVOZNICI,oddam nov pisarniški prostor, 73 m2, po 15 DEM/m2. « 061 13-11-002. 209169-53 BEŽIGRAJSKI DVOR - oddam lokal, 42 m2, za predstavništvo, ordinacijo ali frizerski salon. « 061 13-11-002. 209171-53 ŠTUDENTSKI par išče še en štu-dentski par za sodomovanje v velikem stanovanju « 061 322-806, popoldne.___________805408-1 STANOVANJSKA OPREMA OMARI za dnevno sobo ugodno prodam, « 061 375-882, popoldan. 312695-20 STOPNICE, hrastove, samono-silne, z enim podestom, prodam, b 061 552-511. fax 1323-154. 312733-20 REGAL za dnevno sobo in klubsko mizico, ugodno prodam, b 064 620-756. 405701-20 NOVO spalnico Meblo - Kristina, z jogijem, prodam za 2.000 DEM. « 061 814-495. 500885-20 SPALNICO s francosko posteljo ugodno prodam. Cena pri olgedu. « 061 265-035 805352-20 TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG 3 KW, lepo ohranjeno prodam za 8.000 Sit « 061 557-858 805392-20 NOVO zdravilno ležišče z odejo Merino - avstralska volna, poceni prodam, b 066 75-787. 805401-20 TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG 3 KW, poceni prodam, ir 061 GOSPODINJSKA OPREMA LEPO OHRANJENE kuhinjske elemente, zgornje in sp., komplet z napo m koritom, prodam. « 061 348-800. 209046-25 DVE SKRINJI, 550 in 650 I. prodam « 061 578-594, zvečer. 209096-25 PRALNI stroj Gorenje in zmrzo-valno skrinjo, 200 I, ugodno prodam« 061 51-265 805364-25 ŠTEDILNIK kiperbusch skoraj nov z rezervno Samotno oblogo, prodam « 061 557-858 805391-2 KOMBINIRAN otroški voziček, malo rabljen, stajico in stolček, prodam « 061 787-692. 209056-30 KOMBINIRAN otroški voziček, oro- dam. n 061 579-491, 500985-3 GRADBENI MATERIALI 12 M3 GRUŠTA, suhega, za hišo, prodam « 061 40-898 405675-35 OPAŽ smrekov, suh, II. kvaliteta, 100 m2, za 520 SIT/m2, prodam b 061 811-079, « 061 266-592 in tr 061 12-74-230. 500944-35 NA POLJANSKI CESTI, oddam pisarniški prostor, 87 m2. Najemnina - 18 DEM/m2. « 061 13-11-002. 209173-53 PISARNIŠKI PROSTOR, 60 m2, pri stari cerkvi, oddam za 1.000 DEM. « 061 223-421,« 061 223-437. 312714-53 ODDAM trgovino. « 0609 643-872. 500843-53 TRGOVINO z darili v centru, oddam« 061 13-13-004.500965-53 LJUBLJANA, strogi center, cca. 25 M2, 2 pisarni, z dvema telefonskima linijama, oddam, b 061 12-54-331 dopoldan 500982-53 V CELOVCU IN ZAGREBU oddamo poslovne prostore od 16 do 80 m2 po izjemno nizkih cenah, -s- 064 24-21-21. 601272-53 PISARNO, 30 m2, I. nadstropje, CK, telefon, v centru ljubljane, blizu sodišča, oddam, b 061 841-440, popoldne in zvečer. 601277-53 V SREDIŠČU ČRNOMLJA oddam nov poslovni prostor, 70 m2, dostopen z dveh najprometnejših ulic, z 280 m2 dvorišča - parkirišča, za trgovino, avto-salon ali drugo mirno dejavnost. ® 068 20-247 ali 51-137, zvečer. 601293-53 LJ BEŽIGRAD, lokal 73 m2, novo-gradnja, primeren za frizerski ali kozmetični salon, drogerijo ali sorodno dejavnost, oddamo v najem ali prodamo.« 061 1322-330, dopoldne. 601300-53 V BTC oddamo cca 225 m2 pisarni-ško-skladiščnega prostora. « 061 1682-474. 601306-53 ODDAMO 100 M2 PISARNIŠKIH prostorov ob črnuški obvoznici v Ljubljani. ® 061 16-11-202 ali tt 0609 611-040. 601315-53 (090/41-29 1090/42-38 POSLOVNI prostor na Cankarjevi, 1. nadstropje, 80 m2 in Erjavčevi, visoko pritličje, 110 m2, oddamo. « 061 557-259 702067-53 V SREDIŠČU ČRNOMLJA oddam v najem nov poslovni prostor, 70 m2, dostopen z dveh najprometnejših ulic, z 280 m2 ograjenega asfaltiranega dvorišča - parkirišča za trgovino, avtosalon ali drugo mirno dejavnost. ® 068 20-247 ali 068 51-137, zvečer. 951959-53 HIŠO, zgrajeno do !V. podaljšane faze, na Viru pri Domžalah in v Jaršah pri Domžalah, prodam. « 061 218-667 ali« 0609 634-886. 209129-60 PRI IZLAKAH prodam hišo z vrtom. Cena 70.000 DEM. « 061 733-162. 500848-60 NOVE VRSTNE hiše, velikosti 157 m2, z vrtom in savno na lokaciji Zg. Perovo -Kamnik. Vseljivo oktobra 96. Cena 240.000 DEM. Možnost plačila na obroke. ® 061 301-818 in s- 061 133-51-19. 500868-60 ENODRUŽINSKE stanovanjske hiše pri Dolgem mostu v Ljubljani, gradi in prodaja SIJAN d.o.o. s- in fax 061 125-30-22. 601132-60 BLED - prodam ekskluzivno opremljeno atrijsko vilo s poslovnim prostorom v skupni površini 450 m?. b 064 76-076. 601275-60 BLED CENTER - prodam novejšo dvostanovanjsko hišo s 700 m2 vrta. « 064 76-076. 601276-60 HIŠO za bivanje in/ali poslovno dejavnost v Ljubljani-Center in Škofji Loki, prodamo. « 061 1682-474. 601302-60 r OFFICE, d.o.o. ^ NAKUP-PRODAJA-ODDAJA TELEFON: 061 131-94-11 090 42-09, 061 131-22-40 PRODAMO - vrstno luksuzno hišo na Galjavici - novejšo hišo v Rožni dolini - dvo- in trisobno stanovanje v Dravljah - dvosobno meščansko v Centru - enoinpolsobno v Šentvidu - manjše pisarne v Ljubljani KUPIMO: - stanovanja, hiše, kmetije, zazidljive parcele in vikende v Ljubljani in okolici,_________ J HIŠO aii zazidljivo parcelo v Ljubljani ali okolici, kupimo, b 061 126-20-13. 702098-62 HIŠO ali zazidljivo zemljišče v Ljubljani ali vikend v okolici kupimo. « 061 302-907,« 061 13-29-120 805415-6 V OKOLICI KRANJA, oddam v najem polovico starejše hiše. « 0609 631-151. 208958-6 VIKEND na mirni sončni lokaciji, ugodno prodam. « 061 223-421, « 223-437. 312710-66 V PORTOROŽU prodam dva apartmaja (Lucija). «■ 061 559-468. 500671-66 KRVAVEC, JEZERSKO ali Lju-bljana okolica, bivalni vikend, kupim. Ponudbe pod »Gotovina do 80.000 DEM«. 500760-66 POLETJE 96, oddajam hišo v Mo-ščenički Dragi - biserju Kvarnerske reviere. « 00385 51-622-262. 500955-66 PRIMORJE EXPORT P.O. Nova Gorica, v stečaju, Vipavska c. 13, Neva Gorica, oddaja proste počitniške kapacitete - apartmaje, v Bovcu, na Bledu, na Rogli in v Labinu — Ravni (Hrvaška Istra). Inf. po ® 065 28-411. 601172-66 VIKEND v Gornjem Gradu prodam. « 061 487-336 MOTORNA VOZILA ALFO 75 2,0 TS, letnik 87, odlično, ugodno prodam ali zamenjam. « 061 447-999 ali « 0609 637-570. 209040-70 ALFO 33 1,3, I. 90. odlično ohranjeno, ugodno prodam ali zamenjam. b 061 447-999 ali « 0609 637-570. 209041-70 ALFO 33 SW 1,7,1. 94, karavan, zelene barve, prevzem leasinga, prodam, « 0609 622-583 ali « 061 484-548. 209136-70 ALFO 146 1,6 L, klima, I. 95, novo, rdeče barve, prodam. « 0609 622-583 ali « 061 484-548. 209137-70 ALFA ROMEO 164 super 3.0 V6, 24V, I.94, klima, ABS, centralno, prodam. « 062 101-157. 312643-70 ALFO 75 1,8 IE indy. I. 93, prvi lastnik, klima, ugodno prodam. « 0609 617-000.« 061 161-24-05. 312656-70 ALFO 155 V 6, I. 93, črno, z vso opremo, ugodno prodam, b 0609 617-000.« 061 161-24-05. 312664-70 ALFA ROMEO 164 TD, I. 92, s klimo in dodatno opremo, kovinski, prodam. « 0601 26-422, « 0601 27-358. 312696-70 ALFO 33 rdečo, 73.000 km, garaži-rano, pozimi nevoženo, prvi lastnik, prodam.« 061 662-211. 312708-7C ALFO 33 1.3 S, I. 86. kovinsko zlate barve, reg. do 10/96, ohranjeno, prodam.« 061 168-41-12. 312715-70 ALFA 33 1.3 IE, SW. I. 93/10, izredno lepo ohranjena, ugodno prodam « 061 447-999 ali « 0609 637-570. 405633-70 ALFA 145, nova, servo, klima, air-bag, CZ, ES, garancija, prodam za 25.990. « 061 168-41-12. 405691-70 ALFA 33 1.5 IE, 1993, klima, servo volan, centralno zaklepanje, prodam. « 063 453-403 popoldan. 500846-70 megrad inženiring podjetje za izvajanje visokih in nizkih gradenj, za projektiranje in inženiring Zadnja priložnost v maju - l 0 % popust za stanovanja! Obročno plač. za posl. prostore. 1 . V centru Zalogu prodamo v nizkih 2-nad. objektih: lokale za trg., zdravstvo, agencije, atelje od 22 m2 in večje pisarne od 20 m2 do 300 m2 priročno skladišče od 30 m2 in večje stanovanja: - garsonjera - od 1 do 1,5-sobno - 2 do 2,5-sobno - 3 - 4-sobno 34 m2 48 do 54 m2 60 do 67 m2 ‘84 dc 102 m2 2. v Šiški prodamo finaliz. trg. lokal 40 m2 Megrad Inženiring, Ljubljana, Cesta v Kleče 12, tel.: 061/1591-856, 573-590, faks: 1591-880 SKORAJ NOVO, opremljeno hišo. primerno za vikend ali bivanje v bližini Bleda, prodamo. « 061 1682-474. 601305-60 VEČJO HIŠO v Novih Jaršah in na Vrhovcih, prodam. « 061 1682-474. 601307-60 PRIMORSKA - starejšo hišo na ugodni lokaciji, prodam. « 0609 620-300. 601312-60 POVŠETOVA - starejšo meščansko hišo, 150 m2, parcela 460 m2, prodam za 215.000 DEM. « 061 125-10-90. 601314-60 HIŠO, blizu c. na Brdo in hišo v Šiški, prodamo. « 061 557-259 702065-60 LJUBLJANA - Črnuška gmajna, atrijsko vrstno hišo na ekskluzivni lokaciji, prodamo. « 061 302-907, « 061 13-29-120 702111-60 NA GORENJSKEM, v TNP, prodamo hišo. « 061 349-377, dopoldne. 805362-60 LJUBLJANA SV, dobro hišo na lepi parceli 615 m2/200 m2, prodam. « 061 1330-522. 805417-60 NA ODLIČNI lokaciji v Bežigradu, prodam starejšo vilo. potrebno adaptacije za 270.00 DEM « 061 1338-150, 805418-6 MEDVODE - PIRNIČE, prodamo zazidljivo parcelo, 841 m2 za 100.000 DEM.« 061 126-45-02. 702101-61 GRADBENO parcelo v Trebnjem prodam najboljšemu ponudniku. « 061 125-94-57, med 17. in 21. uro. 805399-6 ALFA romeo 145 1.6 L, letnik 1995/IV, 18.000 km, prodam za 22.000 DEM. « 061 443-564 dopoldan in « 061 371-301 popoldan. • 500917-70 ALFA 155 TSL, letnik 1993, precej poškodovana, prodam. « 063 461-150. 500950-70 ALFA ROMEO 164 3 OV6 24 v Super, I. 93, dodatna oprema, prodamo. « 0609 641-010. 702072-70 ALFA 164 TD 2.5, letnik 90/11, klima prodam. « 061 16-86-434 in « 061 16-81-434, Dunajska 159. 702082-70 ALFA ROMEO 164, 3,0 V6, I. 91/9, prodam. « 061 16-81-434, Dunajska 159. 702083-70 ALFA romeo 146 1.6, nov, menjam ali prodam. « 061 16-81-434, od 8.30 do 17. sobota od 9. do 12. ure. 702088-7 BMW M 5, letnik 91, črne barve, vse opcije, prodam za 49.900 DEM. « 061 1323-057. 209042-71 BMW 525 TDS, I. 1996, novi model, črne barve, prodam. « 061 484-548. -209128-71 BMW 730, letnik 12/94, 20.000 km, vsa oprema, prodam. « 061 484-548 ali « 0609 622-583. 209139-71 BMW M 5, 380 KM, letnik 90, temno zelene barve, prodam « 0609 622-583 ali « 061 484-548. 209142-71 BMW 318 IS, I. 93, klima, zelen, prodam. Možen prevzem leasinga. « 0609 622-583 « 061 484-548. 209143-71 Prodamo tkalske stroje in opremo - tovarna tekstilij Informacije: Alu projekt d.o.o., KAMNIK, tel.: 061 737 323, 061 737 746 BMW 320 I 1.91, kupljen Tehnounion, zelo ugodno prodam. « 0609 617-000,« 061 161-24-05. 312659-71 BMW 320, I. 86, kovinski, 4 V, prodam ali zamenjam. « 061 266-051, « 0609 636-902. 312706-71 BMW 318 i, I. 91/4, prvi lastnik, kupljen v T. U., 85.000 km, prodam. « 061 273-339, « 0609 642-855 312707-71 BMW 3161 COMPACT, 195, z dodatno opremo, prodam. « 061 823-144. 312724-71 BMW 525 24 V I.90, klima, temno moder kovinski, el. pomična streha, prodam.« 061 59-541.312728-71 BMW 316, I. 84, reg. do 87/5, rdeč, 85.000 km, prvi lastnik, prodam. « 061 486-162. 405628-71 BMW 316, letnik 1988, ohranjen, 95.000 prevoženih km, prodam. « 068 22-266 in « 0609 638-820. 500884-71 BMW 316, letnik 1994, kupljen pri Tehnounionu, prodam. « 0609 613-724. 500962-71 BMW 850 Cl letnik 1992, kupljen pri Tehnounionu, 38.000 km, prodam. « 0609 613-724. 500963-71 BMW 520 24 V, letnik 1991, kovinsko rdeč, ohranjen, prodam. « 064 47-340 in « 064 325-882. 500977-71 BMW 318 i, I. 93, prodamo. « 0609 641-010. 702071-7 AX CABAN 1,1 |, l, 11/93, rdeče barve, 32.000 km, prva lastnica, prodam za 11.900 DEM. « 061 271-315. 209019-72 CITROEN AX, letnik 1988, rdeče barve, 5 prestav, prodam. « 061 159-70-72. 209066-72 AX CABAN, 1993, 44.000 km, dodatna oprema, prodam za 10.500 DEM. « 061 14-06-113 in « 0609 640-150. 209068-72 AX TRE, nov, z dodatno opremo, prodam na kredit ali gotovino. « 061 1682-041,« 061 1688-354. 209097-72 ZX REFLEX 1,4, z dodatno opremo, prodam. « 061 1682-041 ali « 061 1688-354, od ponedeljka do petka. 209098-72 ZX BREAK REFLEX 1,4 i, dodatna oprema, prodam. « 061 1682-041 ali« 061 1688-354, od ponedeljka do petka. 209099-72 AX FRST, letnik 92, prodam za 9.500 DEM, « 061 575-278. 209118-72 OLTCIT I.93, dodatna oprema, 43.000 km, prodam za 3.800 DEM. « 061 653-391. 312635-72 OLTCIT I.93, dodatna oprema, 43.000 km, prodam za 3.800 DEM. « 061 653-391. 312647-72 AX 1,1 FIRST, I. 93, bel. 11.500 km, prodam. « 064 710-039. 312653-72 AX CABAN, I. 94, reg. do 11/96, 5 V, rdeč, prodam za 13.300 DEM. « 061 823-628. ' 312702-72 AX TRS 1,1, I. 89, 103.000 km, 5 V. avtoradio, kovinsko moder, prodam. « 061 612-217. 312729-72 AX CABAN, letnik 92, opremljen, cena 10.900 DEM. « 061 722-509. 405663-72 BX 1.4 RE 85/87, prodam za 4.600 DEM. « 061 722-509. 405666-72 AX 1.1, I. 92, bel. prvi lastnik, 56.000 km, registriran, prodam. « 061 554-406. 405683-72 CITROEN AX caban, nov, nevožen. prodam. « 061 343-392. 500850-72 CITROEN AX, letnik 1994, 5 vrat, srebrn, registriran do 2/1997, prodam. « 061 15-97-072.500968-72 CITROEN ZX 1.9 D, eltnik 93, 35.000 km, zelene barve, prodam. « 0609 622-321 702070-72 CITROEN ZX AURA 1.6 I, I. 92 , 85.000 km, kovinska b., pomična streha, Alu-platišča, prodan. « 061 1231-588 805353-72 AX FIRST, I. 6/92, 50.000 km, skrbo vzdrževan, prva lastnica, prodam, cena po dogovoru. « 061 226-585. 805360-72 DIANA, I. 80. garažirana, 95.000 km, registrirano ali neregistrirano po dogovoru, prodam. « 061 50-600. 805373-72 AX FIRST, letnik 92/2, reg. do 97/3, 48.500 km. rdeče barve, prodam. « 061 775-880 805380-72 XANTIO 2.0 i, letnik 94, modro metalic, klima, prodam. « 061 211-333. 903447-7 FIAT UNO 60 S, letnik 12/1988, prodam. « 064 422-752. 209032-73 FIAT PUNTO 55 S, I. 95, ohranjen, malo vožen, ugodno prodam « 061 447-999, « 0609 637-570. 209038-73 FIAT UNO 60, letnik 1986, 65.000 km. lepo ohranjen, prodam. « 061 444-698, po 17. uri. 209044-73 FIAT CROMO CHT 2,0, 90, 69.000 km, vsa oprema, prodam. « 064 632-709. 209048-73 TIPO 1,4, model 1995, 22.500 km, prodam ali zamenjam. « 064 326-025. 209055-73 PUNTO 55, letnik 1996, nov, garancija, ugodno prodam. « 061 484-006. 209057-73 PUNTO 75, letnik 1996, nov, v garanciji, ugodno prodam. « 061 484-006. 209058-73 BRAVA 1,6 SX, letnik 1996, airbag, nov, v garanciji, ugodno prodam. « 061 484-006. 209059-73 TIPO 1,9 TD, letnik 12/1992, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. « 064 801-191. 209067-73 FIAT 126 BIS, I. 91, 23.000 km. ohranjen, 3 vrata, bele barve prodam. « 061 159-0200. 209080-73 FIAT TIPO 2,0 IE, 16 V, letnik 1992, brezhibno ohranjen, garažiran, prodam« 061 341-079. 209094-73 FIAT CROMA 2,5 TD i, letnik 1993, klima, itd., ugodno prodam. « 061 1686-263. 209124-73 FIAT ULYSSE 2,0 EL, klima, rdeč, prodam. Možen prevzem leasinga. « 0609 622-583,« 061 484-548. 209144-73 POPOLNA RAZPRODAJA ZALOGE j Cinquecento900i.e od 9.990* Unol.Oi.e.FiRE......od 9.990f Punto55S...........od 14.4901 Tipo 1.4 i.e. S....od 15.990\ Croma2.0i.e........od23.990' Ducato Panor. 2.5TDi od 31.9901 Delta 1.6..........od 19.490 f Alfa 145...........od23.490[ Alfa 155TS.........od 21.990 f TC$DjELTA) Dunajska 122 ! Deloval čm8-12, lM7,«oboU913,ltel. 061^ 168^40 50 f FIAT 126 P I 89, 26.000 km, druga lastnica, prodam. Cena po dogovoru « 064 242-160. 209155-73 AVTOBIANCHI A 112 elite, letnik 82, 50.000 km, ugodno prodam za 5.700 DEM. « 061 168-41-12. 209163-73 FIATTEMPRA KARAVAN 4x4, letnik 1992, prodam. « 064 242-642. 209179-73 LANCIA THEMA KARAVAN 3.0 V6, I.93, vsa oprema, prodam. « 061 159-70-72. 312577-73 FIAT TIPO 1.4, I. 1990/12, 78.000 km, el. šipe, garažiran, prodam za 10.900 DEM.« 061 1686-494. 312673-73 FIAT UNO TURBO IE 11/93, črne barve, prodam. « 061 344-201. 312697-73 FIAT TEMPRA 1.6. I. 94, bel, klima, sevo volan, prodam za 19.500 DEM. « 061 823-628. 312698-73 FIAT UNO 45, I.93, nujno ugodno prodam ali zamenjam. « 061 266-051,« 0609 636-902. 312705-73 LANCIO THEMO 2.0 16V VIS L$, I. 92, 60.000 km, reg. do 12/96, prodam za 26.000 DEM. « 061 168-41-12. 312716-73 LANCIA THEMA KARAVAN 3.0 V6, i.93, vsa oprema, prodam « 061 159-70-72. 312721-73 TIPO 1.4 ieS, I. 94, uvožen, prodam za 14.990 DEM. « 061 1401-372,« 061 371-733. 312725-73 FIAT UNO 1.1 ieS, 4 vrata, I 93, 47.000 km, reg. do 5/97, prodam. « 061 263-276. 312727-73 TIPO 1,4, I. 91/6, 58.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. « 061811-263. 312735-73 TEMPRA 1,6 SX, I. 91/4, z opremo, prvi lastnik, lepo ohranjena, nikoli karambolirana, prodam. « 061 811-263. 312736-73 TEMPRA 1,9 D I.93, 75.000 km, z dodatno opremo, predam za 14.000 DEM. « 061 268-893. 405640-73 UNO 1.0 5 v, bel, I. dec 94, prva reg. 2/95, 49000 km, prodam. « 061 15- 98-875. 405645-73 FIAT TIPO 1.6 ie SX, 1.92/12, DGT, kovinsko-siv, reg. do 16.12.96, ugodno prodam. « 061 1598-446. 405650-73 FIAT CINQUECENTO 900 IE. rdeč, I. 94, prva reg. do 95/6, 9.000 km, ugodno prodam. « 061 15-90-191. 405651-73 FIAT UNO 45 S, letnik 86, bel barve, cena 4.300 DEM. « 061 722-509. 405664-73 FIAT CROMA 2.0 CHT I.89, bel, prodam za 9.500 DEM. « 061 722-509. 405667-73 FIAT COUPE 16 V, turbo plus, prodam za 20.000 DEM ceneje. « 066 65-651. 405672-73 CINCUECENTO 900 IE, I. 94, kot novi, TS. DK, garancija, prodam za 10.990 DEM.« 061 168-41-12. 405686-73 PANDA 4X4, metal-modra. popolnoma nova, oprema, ugodno prodam. « 061-168-41-12.405687-73 PUNTO 75 SX, novi, kovinske barve, SZ. ES. DK.... prodam za 19.490 DEM. « 061 168-41-12. 405688-73 BRAVA 1.6 16 V SX, I. 96. ko-vinsko-grafitna, airbag, popolnoma nova. garancija, prodam za 27.500 « 061 168-41-12. 405689-73 CROMA 2.0 IE, I. 94, servo. metal, ALU, klima, garancija, kot nova, za 26.490.« 061 168-41-12. 405690-73 ALFA ROMEO 155 TS. klima, TZ. ES, CZ, garancija, ugodno prodam. « 061 168-41-12. 405692-73 TIPO 1.4 le S, kovinsko siv. I. 93, reg, do 96/6, ugodno prodam. « 061 168-41-12. 405696-73 FIAT 124 šport - coupe. 72. odlično ohranjen. ALU, ugodno prodam. « 061 168-41-12. 405697-73 CROMA CHT kovinsko zeleno, i. 92. SV. CZ. ES, ugodno prodam. « 061 16-84-112. 405698-73 TIPO 1.9 TD GT, I. 92, kovinsko srebrn, popolna oprema. 40000 km, prodam za 16.990 DEM. « 061 16- 84-112. 405700-73 LANCIA thema 2.0, letnik 1993. 56.700 km. nujno prodam. « 061 317-673-Služba in« 061 778-349. 500941-73 FIAT CINOUE CENTO, I. 94. bel, prodam. « 061 15-97-072. 500967-73 FIAT CROMA 1.6, letnik 1989, kovinsko siv, registriran do 3/1997, prodam « 061 15-97-072. 500969-73 FIAT TEMPRA karavan 1.6 SX. rdeč, registriran do 12/1996, prodam. « 061 15-97-072. 500970-73 FIAT PUNTO 55, nov, prodam. « 061 15-97-072. 500971-73 FIAT PUNTO 75 SX, nov, prodam. « 061 15-97-072. 500972-73 FIAT UNO 45, 3/1991, rdeč, 41.000 km, registriran do 3/1997, prodam. « 067 22-316 po 12. uri. 500983-73 FIAT PUNTO 75 SX. star 6 mesecev, 9.0C0 km. oprema, prodam za 17.200 DEM. « 061 320-068 805330-73 FIAT tipo 1.4 IE, l. 93, metalno zelen, radio. 13.700 DEM, možnost kredita « 063 720-065. 903436-7 FORD 25Q0 D - avtodom, 5 ležišč, prodam. « 067 81-597 od 12. do 13. ure in po 18. uri. 209063-74 FORD SIERRA 2,0, letnik 90, 95.000 km. sončna streha, prodam tudi na obroke. « 061 310-940. 209092-74 FORD ESCORT 1,8 D CLX karavan, maj 1991. prodam. « 061 264-493 FORD ESCORT 1,8, 16 V, elegance, letnik 9/1992, dodatno opremljen, prodam. « 064 714-388. 209166-74 FORD FIESTO 1.1 CL, I 91. ugodno prodam. « 067 31-518. 312634-74 FORD ESCORT karavan, CLXD. 1.8, l. 91/10, dodatna oprema, za 14.500 DEM. « 061 271-244, zvečer. 405634-74 FORD ESCORT 1.4, letnik 89. 91.000 km, bel, CZ, prodam. « 068 49-715. 405639-74 FORD ESCORT 1.3 C. uvožen, I 88, reg. do 97/3, pet vrat, 101.500 km, prodam. « 061 753-208. 405653-74 ESCORT 1.8 CLD, karavan, letnik 92, registriran, bel, na obroke, prodam « 061 341-863. 405680-74 FORD ESCORT 1,4 CLX, I. 91, 40.000 km, prodam. « 064 57-684. 405702-74 FORD SIERA karavan 2,0 i, I, 93, 83.000 km, CZ, ABS, prodam ali odstopim leasing. « 061 483-815. 500925-74 FORD escort 1.6 CLX, letnik 1992/10, 16 V, kovinsko siva, 22.000 km. prodam. « 061 738-692. 500989-74 FORD 1,6 CLX, turmalin zelene metalne barve, prva reg. avgust 1994, 15.000 km, prodam. « 061 133-3-090. 601286-74 [ Največja izbira vozil v Sloveniji £>QG50 limuzina, 60, 75, 100, Diesel 45Rabbit, Diesel, Variant, itd. #-■ M.(klima) 34.993 DEM SfSOJtrv^ 2.0, 2.8, 1.9 TDi Transporter TDi 102 KM, Krpan, itd. POOBLAŠČENI PRODAJALEC PORSCHE KREDIT in LEASING * Staro za novo Dunajska 122 tel. 061 168 40 50 ■ Cene so v DEM do registracije. Plačljivo v tolarjih po podjetniškem prodajnem tečaju Bank Auscria. FORD MONDEO 1.8 GLX, 4 V. I. 4/93. reg. do 3.5. 97, klima, servo volan, 1. lastnik, prodam. « 061 16-81-434. 702074-74 FORD ESCORT 1,3C let. 87/7, prodam « 061 16-81-434. 702076-74 PASSAT 1,8 L.91, ugodno prodam. « 0601 27-514. 405647-75 VW HROŠČ 1302, I 1970, reg do 96/12, nemški, dobro ohranjen in garažiran, prodam. « 061 455-233. 405648-75 FORD FIESTA 1.8 16v . I 93/5 105PS, c. zakl.. el. stekla, prvi lastnik, prodam. « 061 16-81-434. 702077-74 FORD mustang cabrio 2.3 L. I. 90. avtomatik. prodam za 10.000 DEM. « 061 558-563. 805342-74 FORD ESCORT GHIA diesel, I. 93, 65.000 km, prodam. « 061 349-544, zvečer. 805379-74 FORD ESCORT 1.3. letnik 1981. prodam « 061 125-03-77, popoldne. 903448-74 FORD sierra 2.0 i karavan, letnik 88, dobro ohranjen, prodam. « 061 13-16-321. 903460-74 FORD escort 1.6 16 V, I. 93. 46.000 km, prvi lastnik, prodam - bančni kredit. « 061 348-262, « 061 341-466. 951955-7 GOLF JXD, I. 89, 3 v. 120.000 km. reg. do 12/96, prodam. « 061 667-518. 209021-75 GOLF VR 6, letnik 93, z vso opremo, črne barve, prodam « 061 811-988 ah « 0609 640-618. 209035-75 GOLF JX 1,3, letnik 7/1986. 118.000 km. prodam. Cena po dogovoru « 061 487-71 1. 209037-75 VW CORADO G 60, letnik 1991 dobro ohranjen, dodatna oprema, prodam. « 0609 622-563. 209051-75 GOLF JXD, I. 87, temno modre barve, 130.000 km, reg. do 3/97. prodam « 0601 61-942. v 209054-75 VW HROŠČ ovali, letnik 1954. restavriran in generalno obnovljen, registriran, prodam. « 064 242-030. 209062-75 VW TRANSPORTER 2,4 D. 8 + 1, zelene barve. 31.000 km. veliko opreme, ugodno prodam. « 0609 636-968 209079-75 GOLF II RABBIT, letnik 6/1991 87.000 km. srebrne barve, prodam. « 061 577-275, od 19. - 22. ure. 209093-75 VW JETTA, I. 87. 1.6, rdeče barve, radio, prodam. « 061 823-628. 209107-75 VW PASSAT 1.8 karavan, letnik 1991, bel, ugodno prodam. « 061 823-628. 209108-75 VW HROŠČ, letnik 1973. dobro ohranjen, prodam « 061 448-030. 209114-75 PASSAT 1,8 KARAVAN, I. 7/91 bel, dodatna oprema, garažiran. prodam za 16.900 DEM. « 061 860-707. 209115-75 PASSAT 1,8 I, letnik 1992, ugodno prodam.« 061 1686-263. 209126-75 VR 6, letnik 94, z vso dodatno opremo, prodam za 50 % cene novega. « 061 50-486. 209162-75 GOLF III 1,6 CLB, 41.000 km. letnik 1994, prodam. « 061 443-827. 209168-75 GOLF L.88 prev. 135.000 km, prodam« 0609 643-809. 312621-75 GOLF III 1,8 I.94, karavan, prvi lastnik, prodam. Možna menjava. « 064 634-148,« 0609 632-577 312627-75 PASSAT 1,6 TD, CL. I. 90, bel. veliko opreme, prodam. « 061 1684-205 ah« 0609 618-262. 312631-75 GOLF VR 6, mode 93, klima in druga oprema, prodam. « 061 59-392 312639-75 GOLF JXD, I. 86. rdeč. 4 V, 130.000 km, prodam. Radovljica, « 064 710-039. 312654-75 GOLF GTI G60, 1.11/90, 82.000 km, servo, ABS, lita platišča, prodam. « 065 75-213. 312677-75 GOLF lil 1,8 IGL 1.8/93, prodam « 061 612-491. 312682-75 GOLF JXD, 91, 78.000 km, bele barve, garažiran, prodam za 13.300 DEM « 061 654-042. 312717-75 GOLF JXD, I. 89/90, bele barve, prodam ah zamenjam. « 0609 642-829, « 061 1852-864. od 10 do 18 ure. 312723-75 GOLF III 1.8 CL 1.92/93. kovinsko siv, 37.000 km, ugodno prodam. « 061 159-70-49. 312732-75 VW PASSAT variant 1.9 TDI. letnik 94, bel, prodam. « 061 778-245. 405659-75 GOLF JX 1.3 I.86, 74 000 km, prodam za 6.500 DEM. « 061 722-509 405665-75 GOLF GTD ntercooler, i. 89/90. reg. do 3.1.97, bel, tri vrata, prodam « 061 375-105. 405679-75 VW TRANSPORTER 1.9 D kombi ohranjen. prodam. « 061 168-41-12. 405694-75 GOLF JGL, I. 82. reg. do 5/97, vreden ogleda, ugodno prodam « 061 16-84-112. 405699-75 VW GOLF VR 6. letnik 1992. črn. registriran celo leto. prodam « 063 411-775 in« 063 461-093. 500861-75 PASSAT variant 1.8 CL. letnik 1991, bel, prodam « 064 77-031. 500870-75 GOLF III 1.8 CL. I. 92. 75.000 km. bel, dodatna oprema, lepo ohranjen. prodam. « 063 708-260. 500872-75 GOLF JX D, I. 90/4. 5 v, kovnsko siv. 5 prestav, drugi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. « 061 320-677 500910-75 GOLF benemar 1 3, letnik 1989, odlično ohranjen. prodam ali menjam « 061 722-370. 500911-75 GOLF JGD, letnik 1989/12. 89.000 km. od prvega lastnika, prodam « 061 376-039. 500942-75 GOLF JXB 1.3. prva registracija 1/90, garažiran. ohranjen, prodam za 10.000 DEM. « 061 764-483 500961-75 PASSAT G 60 sinhron, letnik 1990, ohranjen, prodam Možen kredit « 064 47-340 in « 064 325-882. 500975-75 W JETA 1.6. I 87, 5 brzin, stalno garažiran, prvi lastnik, prodam. « 061 579-552 805344-75 GOLF GTI 16 v. I. 89/90, 130.000 km. plave metalik barce z dodatno opremo, prodam. « 061 21 1-035. 805345-75 VW TRANSPORTER 2.4 D. I. 93, podaljšan furgon. deljiva zadnja vrata, prodam ah meniam « 061 666-218 805356-75 CADY, bel. letnik 91, 53.000 km. reg. do 8.3.97, zelo dobro ohranjen, prodam, « 061 372-606 805359-75 PASAT 1.6 TDI GL, I. 2/91, 80 0C0 km, ohranjen, vzdrževan, prodam. « 061 786-090. 805374-75 GOLF JXD, I. 12/90. 82.000 km. bel. garažiran. prodam za 12 800 DEM « 061 753-163. po 16 uri 805377-75 GOLF JXD, I. 89. 125 000 km, bele barve, prodam za 10 500 DEM. « 061 125-40-69 805382-75 GOLF III GL, 1.8. rdeča kovinska barva. I. 92, reg do 1 1 96. prodam « 061 482-195 805396-75 HROŠČ 1300. nemški, i 73, motor generalno predelan, prodam za 4.000 DEM « 065 62-215 805397-75 GOLF JX Pene.. I december 88. bele barve, troje vrat. prevoženih J15.000 km, reg do dec. 96, prodam za 8.000 DEM « 061 454-347. popoldne ali 0609 611-623. 951967-7 HONDO CIVIC LIMUZINA 1,2. I. 90. kovinsko srebrne barve, prodam za 11.000 DEM « 061 40-511. 209052-76 MAZDO 626 2,5 V 6. GT, letnik 1992. z veliko dodatne opreme, prodam « 061 741-963. 209053-76 SUZUKI SWIFT 1.6 GLX i, I 90, 70000 km. kovinske barve, nove gume. prodam « 061 752-830 209069-76 MAZDO 626 1,8 LX, letnik 1990, prodam za 12 900 DEM « 061 722-509. 209100-76 DAIHATSU CHARADE L, letnik 1989, prodam za 6 500 DEM « 061 722-509 209104-76 MAZDO 626 2,0, I. 92, temno vijolične barve, ugodno prodam « 0609 622-583. « 061 484-548 209145-76 "Lasten kotiček ob sončni morski obali!?" V prijetni borovi senci nekaj korakov od v morja, v Zusterni pri Kopru, prodajamo nove apartmaje z atrijem. apartmaji ŽUSTERNA 2 Koper V neposredni bližini je urejeno kopališče z letnim bazenom, zimski bazen pa je v v hotelskem kompleksu Zusterna. 30 apartmajev velikosti 30 - 40 m2, 20 z zelenim atrijem, 10 brez atrija, z dnevnim prostorom, priročno kuhinjo in kopalnico. Možnost klimatizacije. Nakup z gotovino ali s posojilom, vseljivi predvidoma 30.7.1996. Informacije in prodaja: SKB Nepremičnine & Leasing d.o.o., Ljubljana, Slovenska 54, tel. 061/313 463, 301 632; fax 061/13 21 202; PE Maribor, Ljubljanska 9, Maribor, tel. 062 35 564. 0dd SKB-NEPREMIČNINE k LEASING D.O.O. B mm oglasi 17 kVTOMARKE TRGOVINA LEASING NAJVEČJA IZBIRA NA ENEM MESTU !! HONDA CIVICHB OD 21.990 DEM CIVIC 5 VRAT OD 26,950 DEM CMC SEDAN OD 26.990 DEM ACCORD OD 44.877 DEM SUZUKI SWIFT OD 15.990 DEM BALENO OD 18.990 DEM VITARA OD 29.990 DEM RENAULT R-5FIVE OD 1.237.200 SIT R-CLI0 • OD 1.468.320 SIT R-MEGANE OD 2.110.685 SIT TOYOTA STARLET OD 19.748 DEM COROLLA OD 25.639 DEM CARINA OD 37.180 DEM RAV 4 4WD OD 37.333 DEM LADA KARAVAN OD 999.000 SIT SAMARA OD 999.000 SIT NIVA OD 1.398.000 SIT SUBARU JUSTY OD 22.000 DEM IMPREZA OD 28.900 DEM LEGASY OD 33.800 DEM KREDIT DO PETIH LET BREZ POLOGA UGODEN LEASING ZA PODJETJA IN S.P. NA ZALOGI TUDI VELIKA IZBIRA RABLJENIH AVTOMOBILOV AVTOMARKET PRAVI NASLOV ZA NAKUP AVTOMOBILA AVTOMARKET d.o.o. LJUBLJANA ČRNUČE, DUNAJSKA 421 TEL.: 061/16-13-525,16-13-649, FAX: 371-851 DELOVNI ČAS: VSAK DELOVNIK OD 8 D016 URE, OB SOBOTAH INFORMACIJE OD 8 D013 URE NISSAN MICRA i 90. prvi lastnik, bele barve, prodam, ® 061 225-537. popoldan. 312624-76 DAIHATSU CHARADE, I. 9C. rdeč. prodam, ® 061 621-586. 312628-76 DAEVVOO ESPERO 1,8CD 11/95. s kompletno elektronsko opremo in radijem, prodam ® 061 222-044. 312633-76 DAIHATSU CHARADE 1.0 TS. rdeč. I. 90. prvi lastnik, prodam. w 0601 26-630. do 15. ure vsak delavnik. 312638-76 HYUNDAI PONY 1,5 SLI I 94 24.000 km. rdeč. prodam. Delno kredit. Ižanska c. 170. Ljubljana. 312646-76 SUZUKI MARUTI 800, I 9/91. 38 5000 km, kovinske barve, garažiran, prodam -a 068 44-056, od 18 - 19. ure 312649-76 SUZUKI BALINO, 1.6 GL. letnik 6/95. prodam za 18.000 DEM. ® 061 51-661 312650-76 MAZDO 323 1.6 i. 4x4, WD. karavan. prvi lastnik, I 11/90 blokada diferenciala, prodam, ® 063 701-885. 312652-76 NISSAN PRIMERA 1.6, I 90. prva '•egistracija 1/91, lepo ohranjena, 100 000 km, prodam, -a 061 1401-105. 312655-76 HONDA CIVIC 1,4 '6V. limuzina i 88, alarm, radio, kot nov, prodam, a 061 831-334, po 19.h. 312670-76 HONDO 1,4 limuzmo. I. 90. z dodatno opremo, reg. do 18.11.96, gara-ž!rano. iepo ohranjeno, prodam, a C61 817-625. 312683-76 HYUNDAI PONY 1.3 LS, I 90. kovinsko siv. reg do 30 8.96. prodam, a 061 159-70-72. 312722-76 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, letnik 9C. ohranjen, ugodno prodam za 7.800 DEM. a 0609 630-851 805331-76 HYUNDAI LANTRA 1.8 GT, letnik 12/93. max. oprema, klima, prodam za 17.100 DEM. a 0609 630-851 805332-76 APPLAUSE 16x. odlično ohranjen, garažiran. ugodno prodam, a 061 621-209. 805367-76 TOYOTO CARINO XLI 1600, I. 93, reg. do 3/97, garažirana, dodatna oprema, prodam a 061 1599-647. 805381-76 DAIHATSU CHARADE 1.0 TS, I 90. 85.000 km, rdeč, prodam za 7.000 DEM. a 061 123-42-29, od. 21. do 22. ure. 805395-76 HONDO civic shuttle 1.6i 4 WD 16 V, I. 90, 85.000 km, prvi lastnik, redno servisirano, prodam a 061 40-662. 903446-7 MERCEDES 300 E 24 V, I. 91, črne kovinske barve, prvi lastnik, prodam a 0609 622-583. a 061 484-548. 209134-78 MERCEDES C 220, B, I.94, z dodatno opremo, ohranjen, prodam. Cena po dogovoru, a 063 461-093, a 063 411-775. 312625-78 MERCEDES 230 E I 90, ohranjen, zelo uoodno prodam . a 0609 617-000, a 061 161-24-05. 312657-78 NOVO vozilo Mercedes benz, nove E serije W 210 prodam, a 061 651-238. 500921-78 MERCEDES C 220 D. letnik 1994. kovinsko zelen - elegance, prodam a 061 52-975. 500951-78 1.0 Sv FIAT PANDA CI.X FIAT PUNTO 55 S FIAT PUNTO 75 SX FIAT PUNTO GT FIAT BRAVO FIAT BRAVA LANCIA ZETA LANCIA KAPRA 3.0 V6 15.590 DESti aaaa # Kajuhova 55, Ljubljana, tel.: 061/1405-150, 1405-156 TOYOTO SUPRO 3.0 i turbo. targa. I. 90. reg. celo leto, prodam, a 061 746-487. 312734-76 NISSAN SUNNY 1.4 SLX, letik 91. siv. 86.000 km. prvi lastnik, prodam, a 061 579-814. 405490-76 TOYOTO CAMRY GLI. 2.0 16 V I. 90 dodatno opremljen, prodam za 16.500 DEM a 061 877-043 405626-76 SUBARU LEGACY 1,8 GL karavan. 1.6/91. prodam a 061 753-651. 405662-76 MERCEDES 300 E, letnik 91, veliko dodatne opreme prodamo, a 0609 641-010. 702073-7 OPEL KADETT, 191, 1,4 LS, reg do 1/97, 92.500 km, prvi lastnik, prodam a 063 731-034, a 063 731-123/230. 209033-79 OPEL OMEGA 2,3 TDI CD, I 90, klima, ohranjen, prodam - možna zamenjava, a 061 447-999, a 0609 637-570. 209039-79 jHpgoitupg pnUlinRA 110711 Ul. Pohorskesa oitaljona 14. 2000 MARIBOR, | UI1UUUH VIIhIL TEL./FJUC 062/104-48». TEL.: 062/103-311 Int. 217 PASSAT 1 ,8 GL 1993 20.400 DEM PASSAT 1,8 CL caravan 1993 21.600 DEM PASSAT 1,8 CL caravan 1992 19.800 DEM PASSAT 1,8 CL carayan 1993 20.700 DEM OPEL ASTRA 1.8 carav. club 1992 19.400 DEM AUDI 80 2.0I 1992 21.900 DEM C 25 D povišan, podaljšan 1991 16.200 DEMi FORD SIERRA 1,8 TD 5V 1992 18.000 DEM SUZUKI MARUTI, !. 91 rdeč prodam za 5.400 DEM a 061 722-509. 405668-76 CIVIC i .6 i, limuzina, l 89. reg do 11/96. ohranjena, kovinsko modra, prodam za 12 500 DEM a 061 168-41-12. 405695-76 HONDA CIVIC i 4 sedan, letnik 91. rdeča, prodam Zabukovec. Velika račna 15. Grosuplje 500845-76 HONDO CIVIC 1.2 GL, letnik 1990/8. kovinsko srebrn, prevoženih 57.000 km, prodam, a 061 14-01-158 500880-76 HONDO ACORD 2.0 i. 1/91. rdečo prodam za 14 990 DEM Mobitel 0609 623-525. 500906-76 SUBARU LEGACY limuzma. 1 8 GL. i. 12/90. reg. do 12/96, z vso dodatno opremo, prodam a 061 557-831 500908-76 NISSAN SUNNY avtomatik. letnik 1987. registriran do 4/1997. ugodno predam a 061 831-629. 500926-76 LANCER, letnik 1990/7, 92 000 km, bel, garažiran. servisna knjižica, prodam a 061 614-248 500931-76 SUBARU 700 SDX. 12/1986. rdeč. 65 000 km. prodam a 068 51-928 500943-76 HONDO CIVIC 1 6 i LS pet v. I. 95 prodam, a 066 580-489. Zjutraj ali 580-181, zvečer. 500952-76 MAZDO 323 1,5 i sedan, karambo-lirano. I. 95. prodam » 065 48-491, po 18. uri. 500986-76 MARUTI 800, 93. prodam ter kupim samaro ah rivo. a 0609 617-349, Domžale 702068-76 HYUNDAY PONY 1.3 L 3v, I. 90. prodamo, a 061 16-81-434. 702075-76 MITSHIBISHI LANCER 1.5 GLX. I 90/1, lepo ohranjen, prodam a 061 16-81-434 od 8 do 17, sobota od 9 do 12 ure 702081-76 NISSAN MICRA 1.0 LX, 93/3. prodam za 11,200 DEM a 061 16-86-434, a 061 16-81-434, Dunajska 159,od 8.30 do 17., sobota od 9. do 12. ure. 702086-76 OPEL OMEGO Caravan, I 95, CD oprema, klima, 22000 km. kot novo. prodam, a 062 661-844.209110-79 OMEGA 2.0 I, karavan, I. 93, 63.000 km. ABS, centralno zaklepanje, prodam za 21.000 DEM a' 061 841-072. 209112-79 OPEL OMEGA 2,0 I, letnik 1992. prvi lastnik, ugodno prodam, a 061 1686-263. 209123-79 OPEL VECTRA 1,6, letnik 1990, ugodno prodam, a 061 1686-263. 209125-79 OPEL ASTRA 1,7 D, letnik 1992, karavan. bele barve, prodam, a 0609 622-583. a 061 484-548. 209135-79 OPEL CALIBRA 4X4, turbo, z vso opreme. I. 95, bele barve, prodam, a 0609 622-583, a 061 484-548. 209146-79 TIGRA 1,4 16 V, letnik 5/96, novo, ABS, 2 x airbag, zelo ugodno prodam a 061 555-619. a 0609 641-003. 209150-79 CORSO 1,2 ISWING,5 v, I. 95, belo. 8.000 km, prvi lastnik, prodam, a 061 554-406. 209157-79 OMEGO 2,0 16 V, I. 95 full option, črne kovinske barve, prodam, a 061 554-406. 209158-79 CORSO 1,2 I SWING, 5 v, I. 95, kovmsko-grafitne barve. 8.000 km, prodam « 061 554-406 209159-79 OPEL OMEGA 2,0 I karavan, letnik 1992/4, 70.000 km. prodam za 18 000 DEM a 061 313-849. 209161-79 MONTAŽNI O 4.5 m x 0.9 m, s filtrirno napravo »P 0»01 35 310 LSLSTIK BAZENI OPEL VECTRO 2.0 GT, I. 91. 5 V, dodatna oprema, ugodno prodam, a 061 371-733. 312362-79 VECTRA 1,6 I GLS 191, centralno zaklepanje, šibedah, prodam, a 064 632-465. 312632-79 OPEL ASCONA I.86, prvi lastnik, garažiran, odlično ohranjen, prodam. « 06151-513. 312637-79 CALIBRA I.92, 16 col. platišča, klima in druga oprema, prodam, a 061 59-973. 312640-79 OPEL KADETT 1,4 i, beauty, I. 91, HB, 5 V, strešno okno, prodam za 13.800 DEM. a 061 26.5-563. 312648-79 VECTRA 1,8 i. GLS, I. 1993. 39.000 km, veliko dodatne opreme, reg. do 6/96, prodam, a 063 723-057. 312678-79 OPEL ASTRA GL, 82 KM, model 95, rdeče barve, prodam za 22.500 DEM. a 061 823-628. 312699-79 OPEL VECTRA turbo diesel, I. 92/93, bel, sončna streha, ABS, prodam, a 061 159-70-72. , 312720-79 OPEL CORSA 1,2 i swing, I. 95, prodam ali zamenjam za večje vozilo, a 061 554-406. 312731-79 KABRIOLET kadett, I. 92/94, 23.000 km, prvi lastnik, prodam, a 061 226-942, a 061 712-199. 312738-79 OPEL KADETT 1.3 S, 3 V, I. 89, odlično ohranjen, ugodno prodam, možna zamenjava, a 061 447-999, a 0609 637-570. 405632-79 OPEL CORSA 1.2, I. 89. lepo ohranjen, ugodno prodm. a 061 552-941. 405636-79 OPEL ASTRA 1.4 GLI, letnik 1993, rdeča, tri vrata, prodam, a 061 811-788. 405642-79 OPEL KADETT 1.3 S, GT, I. 85, druga lastnica, reg. do 96/12, garažiran, prodam za 7.800 DEM. a 061 881-770. 405646-79 CORSO 1.4 i. Svving, 5 v, rdečo. 20000 km, I. 9/94, prodam, a 061 15-91-111 dopoldne in 577-866 popoldne. 405649-79 OPEL ASTRO 1.6 i, GT Šport, I. 93, 50000 km, reg. do 3/97, veliko dodatne opreme, prodam, a 064 725-411. 405652-79 VECTRA 2.0 18/91, prodam, a 061 753-651. 405661-79 OPEL VECTRA, letnik 91, 1.6 i, dodatno opremljen, cena 15.100 DEM. a 061 746-487. 405673-79 CALIBRO 2.0, 16 V, I. 91, drugi lastnik, 85000 km. lita platišča, prodam za 22.000 DEM. a 061 554-406. 405684-79 Italijanski jezikovni in kulturni IMALATESTA Corso d’Augusto 144 I-37037 Rimini, tel.: 0039/541 56 487 faks: 0039/541 21 088 šola italijanščine 2-3-4-tedenski intenzivni tečaji, začetni, nadaljevalni, dopisni, izpopolnjevalni, izleti, večerje, okvirni kulturni program bivanje: v apartmajih, penzionih, pri družinah. INFORMACIJE: UPINA, Ljubljana, Franca Nebca 14, TEL. (061)1272-083, 775-223 CALIBRO 2.0 16 V, I. 91. klima, ABS, lita platišča, prodam za 22.500 DEM. ® 061 554-406. 405685-79 Odkupujemo delnice, ki ste jih dobili z javno, prodajo naslednjih podjetij: Lek Ljubljana Cetis Celje Droga Portorož Etol Celje Fructal Ajdovščina Grand hotel Union GG Postojna Gorenjski tisk Helios Domžale Istrabenz Koper Krka Novo mesto Kompas hoteli Kranj. Gora Klasje Celje LIV Postojna Luka Koper Loka Škofja Loka Mitol Sežana Ml P Nova Gorica Merkur Kranj Mlinotest Ajdovščina Pivovarna Union Pivovarna Laško Poliuretani Piama Podgrad Radenska Radenci Sava Kranj Slovenijales Gea tovarna olja Sl. Bistrica ter trgujemo z delnicami Mercatorja in Kolinske. Tel. 125 20 10 in 125 20 27 od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro 15003-N ASTRA 1.6 i limuzina. I. 92, srebrna, metal, prvi lastnik, reg. 96/11, prodam za 19.900. ® 061 168-41-12. 405693-79 CORSO 1.5 D. Svving, i. 89. 67.000 km, registrirano do 4/97, ohranjeno, prodam. Možen kredit. ® 0609 630-303. 500847-79 OPEL astra karavan 1.6 I. letnik 1993, registriran do 4/1997. ugodno prodam, ® 0609 643-237. 500916-79 OPEL KADETT 1,6 i, I 91, ABS, črne kovinske barve, prodam ® 061 761-036. 500937-79 OPEL VECTRA 1,6 i GL, 5 V, s servisno knjižico, I. 91, 82.000 km. prodam, ® 061 851-854. 500960-79 VECTRA 2.0 CD. letnik 1992. 5 vrat. lepo ohranjena, prodam. ® 064 47-340 in ® 064 325-882. 500974-79 OPEL CALIBRO 2000 i, I. 93. 70000 km, Airbage, klima, prodam. Cena po dogovoru. ® 061 15- 97-049. 500981-79 OPEL astra karavan, 1.6 i. 10/1992, prodam, ® 061 714-271. 500984-79 CORSA 1.2 S, letnik 89/4, prodam ali menjam. Dunajska 159 ® 061 16- 81-434, od 8.30 do 17., sobota od 9. do 12. ure. 702078-79 OPEL astra 1.7 GLD, 3 V. letnik 92, prodam za 17.900 DEM. ® 061 16-81 -434, od8.30do17. sobota os 9. do 12. ure. 702080-79 OPEL ASTRA 1.7 TD inerculer karavan, I. 93, prodam, ® 061 16-81-434. 702084-79 OMEGA 2.0 I KARAVAN, 91/3, prodam za 16.900 DEM. ® 061 16-86-434, o 061 16-81-434, Dunajska 159,od 8.30 do 17., sobota od 9. do 12. ure. 702087-79 OPEL kadett C. karavan, letnik 1977, registriran do 17.1. 97. prodam za 1.500 DEM. -n- 061 455-342. 805335-79 ASTRA 1.7 D, karavan, I. 93, centralno zaklepanje, servo, originalni radio, rolo, prodam, ir 061 667-281. 805368-79 ASTRA GL 3 V, mod. §4, 53.000 km, modra barva, dodatna oprema, prodam, ® 061 775-638 805369-79 ASTRA 1.6 GL, karavan, modra, 80.000 km, prodam za 15.400 DEM. 0609 640-766 805375-79 OPEL ASTRA 2,0 GSi, letnik 93. veliko opreme, zelo ugodno prodam. ® 0609 627-565. 903462-7 renault RENAULT 4 GTL, letnik 87, reg do 1/97. odlično ohranjen, brezhiben, ugodno prodam, tr 061 340-077. 209065-80 Nudimo vam kvalitetne usluge na celotnem področju varilstva za vse vrste materialov ter kombi Agrokombinatska ul. 31, Ljubljana, tel./fax: 061/481-811 RENAULT 5 CAMPUS, 3 vrata, letnik 1993, prodam, ® 061 557-025. 209070-80 RENAULT 19 16 V, letnik 1991, prodam za 15.900 DEM. ® 061 722-509. 209105-80 RENAULT 19 RT, letnik 5/1995, garažiran. kovinsko bordo barve, ugodno prodam. ® 069 23-038. 209113-80 RENAULT 4 GTL, letnik 1987, reg do 4/1997, prodam za 2.700 DEM. tr 061 267-805. 209147-80 R 5 FIVE I.94, rdeče barve, prvi lastnik, 35.000 km, prodam, tr 061 554-406. 209160-80 R 4 GTL I.89, zelo lepo ohranjen, prodam, ® 061 444-658. 312626-80 RENAULT 4 GTL, letnik 89, prodam. ® 061 263-931. 312662-80 RENAULT 5 CAMPUS, I 93, kovinske barve, 5 V, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam, tr 061 133-20-68. 312667-80 R 19 CHAMADETXE 1,8 I.92, ohranjen, prodam, tr 061 374-601 . 312674-80 R19 1.4 RT, I. 1994. prevoženih 31.000 km, meglenke, daljinsko CZ, prodam, ® 064 76-076. 312692-80 R 5 FIVE, I. 94, rdeč, 5 V, ohranjen, prodam za 12.500 DEM. -s- 061 823-628. 312700-80 R 5 DIESEL, I. 94, 5 V, bele barve, prodam za 12.700 DEM. tr 061 823-628. 312701-80 R 5 CAMPUS, I. 92, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. ® 061 554-406. 312730-80 RENAULT 5 CAMPUS, I 93/1, 42.000 km, garažiran, lepo ohra- njen. prodam. Cena po dogovoru, tr 061 612-849. 312737-80 RENAULT 5 CAMPUS 1.1. letnik 91, reg. do 97/1, prodam, tr 061 453-935. 405643-80 R 5 CAMPUS fun, I. 93. 5 V, prodam za 9.900 DEM. ® 061 722-509. 405669-80 RENAULT clio 1,4 RT, letnik 1994, prvi lastnik, servisna knjižica, prodam, s 061 575-101. 500881-80 R 4 GTL, letnik 1984, neregistrirana, vozna, 104.000 km. ugodno prodam.tr 061 13-17-096. 500882-80 RENAULT 5, five, I. 8/95, 3 V, 4.500 km, rdeč, kot nov. tr 061 14-09-819, tr 13-32-133 int. 283. 903432-80 R 5 campus, I. 93, bele barve, 3 vrata, prvi lastnik, ugodno prodam, tr 0609 630-123. 903445-80 RENAULT 5, letnik 93, rdeč, 3 vrata, prodam. « 061 371-430. 903461-80 CITROEN XANTIA 2.0 VSX, I. 95, 15.000 km, prodam. Možnost kredita. ® 0601 24-295, do 17. ure. 951952-80 R CLIO 1.4 RT, I. 95, reg. do 5/97, prvi lastnik, prodam - bančni kredit, tr 061 348-262, tr 061 341-466. 951957-80 R 11 GTL, I. 85, reg. do 6.97, bel, nekaramboliran, prodam za 6.000 DEM. * 061 12-72-418. 951981-8 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 91, 58.000 km, reg. do 9/96, prodam za 5.700 DEM. tr 061 224-290. 209028-81 ŠKODO PICK UP, I. 94, belo. 20.000 km, garažirano, zelo dobro ohranjeno, prodam, tr 061 342-959. 209111-81 ŠKODO PICK UP, letnik 1994, pre-vzem leasinga. prodam, ® 061 484-548 ali tr 0609'622-583. 209140-81 ŠKODO FAVORIT LX, I. 94/5. te-mno modra, reg. do 5/97, z dodatno opremo, prodam, rt 061 342-961. 312668-81 ŠKODO FAVORIT silverline, kovinsko srebrno, I. 94, dodatna oprema, prodam, tr 061 371-733. 312726-81 ŠKODO FAVORIT 136 L, I. 90. 51.700 km, strešno okno, lepo ohranjeno. prodam, tr 061 481-368. 312739-81 ŠKODA FORMAN LX, let. 94, radio, iepo ohranjen, prodam ali menjam, tr 061 16-81-434. 702085-81 ŠKODO forman 135 LX, I. 93, s katalizatorjem,47,000 km, prodam -bančni kredit, tr 061 348-262, tr 061 341-466. 951956-8 ZASTAVO 101, I. 87, reg.-do 12/96, poceni prodam, tr 061 263-270. 312645-82 MV^KETING POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER (p mana lino 1.0 Base 5V 12.890 Bravo 1.6 SX 26.980 Panda 1.1 4x4 18.630 Brava1.4S 24.620 Punto 55 S 3V 16.980 Brava1.6SX 27.730 Punto 55 S 5V 17.690 Fiorino 18.460 Punto 75 SX 3V 19.390 Lancia Kappa 2.0 LS 55.000 Punto 75 SX5V 20.090 Lancia Kappa 2.4 LS 57.500 Bravo 1.4 S 23.860 Lancia Zeta 2.0 L 47.830 AKCIJA.: Bravo 1.4 S centralno zaklepanje, servo volan, airbag radiokasetofon, temna stekla, 80KIVI, 12v cena do registracije: 23.990 DEM Darilo ob nakupu: daljinska alarmna naprava ali gorsko Kola, KREDIT T-a-< 6% DOSTAVNA VOZILA Florlno Ducato I W©SO0® ES g®[|©(p c JPaD(dmlHSIkU Sreda, 29. maja, ob 20. uri - P. Ridlev: Disney Razpa-rač. Izven (konto). Režiser Bojan Jablano-vec. igrajo Jernej Šugman, Petra Govc k.g., Bojan Emeršič in Gorazd Logar k.g. Četrtek, 30. maja. ob 20. uri - P. Ridlev: Disney Razparač. Izven (konto). Zadnjikrat v sezoni! Sobota, T. junija, ob 20. uri - T. Kempinski: Proč. Izven (konto). Samostojni projekt Mete Vranič. Režiser Branko Kraljevič, igrata Meta Vranič in Miloš Battelino. Rezervacija in prodaja vstopnic pri blagajni SNG Drama, Erjavčeva 1, vsak delavnik od 10. do 13. ter od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon 221-511. Prosimo, da rezervirane vstopnice prevzamete najkasneje pol ure pred začetkom predstave. /WGL Mes i n< > Gledališče Ljl 'BL.JANŠKO Sreda, 29. maja, ob 15.30: A. Miller: Pogled z mostu. Za abonma Sreda Popoldanski in izven. Ob 20. uri - A. Miller: Pogled z mostu. Za abonma Red O in izven. Četrtek. 30. maja, ob 20. uri - J. J. Bricaire: Dohodnina. Za abonma Mladinski 2 in izven. Petek, 31. maja, ob 20. uri - J. J. Bricaire: Dohodnina. Za izven in konto. Napovedujemo Sobota. 1. 6. in petek 7, 6. ob 20. uri J. J. Bricaire: Dohodnina. Za izven in konto. MALA SCENA MGL Sreda, 29. maja. ob 21.30 - P. Shaffer: Equus. Za izven in konto (zadna ponovitev v sezoni) Četrtek, 6. junija, ob 21.30: L. Wilson: Zažgi! Za izven in konto (zadnja ponovitev s sezoni!) Vstopnice so v prodaji vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Telefon 210-852. Delova Borza Dela Odprta vsak torek v Delu Povabilo k vpisu abonmaja za sezono 1996/97 Dosedanji abonenti lahko obnovite svoje abonmajske sedeže do 31. maja od 10. do 12. in od 16. do 18. ure (v soboto samo dopoldan) v avli MGL. Nove abonente (tudi dosedanje abonente - zamudnike) pa bomo vpisovali od 17. do 28. junija. Abonmajske predstave v sezoni 1996/97 Tone Partljič: Politika, bolezen moja, režiser Boris Kobal Edvvard Albee: Tri visoke ženske, režiserka Mateja Koležnik Bertolt Brecht: Galilejevo življenje, režiser Vinko Modern-dorfer Kevin Elyot: Noč s Sasho, režiser Dušan Mlakar Edward Bond: Rešeni, režiser Zvone Šedlbauer Thomas Stearns Eliot: Umor v katedrali, režiser Jernej Lorenci Informacije o vpisu so v programski knjižici, ki jo brezplačno dobite pri blagajni MGL. E X 0 D —r::z 29. MAJ 1996 OB 20.00 REŽlJfl: MATJAŽ P0GRA1C IGRAJO: NEDfl R. BRIC DAMJANA ČERNE, MKOGORŠIč, ...“S™ "ris™ j mmmmmunmtm ws=i, imviNTFn naNDOMinrar silence silence silence Sobota, 1. junija, ob 16. uri - za izven. Zamisel in izpeljava: Vito Taufer. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodajni galeriji SMG, Trg francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 125-33-12, v soboto samo dopoldan, uro pred predstavo pa pri blagajni gledališča SMG. Vilharjeva 11. »thkOvMo^ Kulturnica, Zidovska steza 1 Četrtek, 30. maja, ob 17. uri -B. Vovk: Hočete peti z mano. Izven. Veliki oder Petek, 31. maja, ob 20. uri -Moliere: Le Bourgeois Gentil-homme. Izven. Za zamudnike. Igrajo: »Les Theatreux« Filozofske fakultete. Režija: Primož Vitez. V francoščini. Sobota, 1. junija, ob 11. in 17. uri - S. Makarovič: Medena pravljica. Izven. Nedelja, 2. junija, ob 20. uri -B - Produkcija AGRFT - »Antigona 96«. Izven. Režija Jernej Lorenci. Gledališka blagajna: sreda, četrtek in petek od 11. do 12. in uro pred vsako izven predstavo. Inf. ob istem času po tel.: 314-962, mobitel: 0609-633-073. LJUBLJANA, Krekov trg 2 Četrtek, 30. maja, ob 17. uri -P. T. Afričan: Evnuh, komedija. Abonma red U in izven. Sobota, 1. junija, ob 19.30 - P. T. Afričan: Evnuh, komedija. Izven. Prodaja vstopnic dan pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860. mmcE Slovensko ljudsko GledaliRe Celje — Sreda, 29. maja, ob 10. uri - G. Feydeau: Maček v žaklu. Abonma Rudarska šola Velenje Ob 16. uri abonma I. Gimnazija 3 Celje in izven. Četrtek, 30. maja, ob 11. uri - E. Labiche: Florentinski slamnik. Abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna šola 2 Celje. Napovedujemo premiero: Marin Držič: DUNDO MA-ROJE. Režiser: Ivica Kunčevič. Babilon Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja Ponovitve v mesecu maju: 30. in 31. ob 20. uri. Četrtek,29. maja, ob 20. uri -I. Svetina: Babilon. Stara dvorana. Za abonente in izven. Abonente vljudno prosimo, da vstopnice za predstavo Babilon rezervirajo in prevzamejo najkasneje do 12. ure na dan predstave pri blagajni SNG Maribor, ker sedeži na abonmajskih karticah ne veljajo. Sreda, 29. maja, ob 19.30 - G. Verdi: Trubadur. Velika dvorana. Za red Beli, abonente in izven. Roberto M. Cossa N0NA Režiser Osvaklo Donet Nom »inboBzir* vae tiste, zaradi katerih je dolgo,; aalega življenja kratka. PREDPREMIERA sreda, 29. maj ob 10.00 PREMIERA četrtek, 30. maj ob 2030 Gostovanje SNG Drame Ljubljana A. P. Čehov: Tri sestre Režiserka Meta Hočevar Petek, 31. maja, ob 20.30 za izven. Cenjene obiskovalce obveščamo, da se bodo od maja do konca sezone večerne predstave začenjale ob 20.30. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: To imamo v družini Sreda, 29. maja, ob 20. uri za izven in konto, (predvidoma zadnja ponovitev uspešnice v tej sezoni). Tone Partljič: Štajerc v Ljubljani Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Četrtek, 30. maja, ob 20. uri za abonma Četrtek. Petek, 31. maja, ob 20. uri za abonma Petek 1. Sobota, 1. junija, ob 20. uri za abonma Sobota 1. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure ter uro pred začetkom predstav; tel. (064) 222-681. Tom^^Šj^uc 1 PONOVITVE: 3 O. inči j ob 2 2h 1. junij ob 21h 2. junij ol> 2 3 h Rezervacije po Tel 1263 162 od 11.do 13. ure vsak delavnik GALERIJE NARODNA GALERIJA Otroci, ali bi želeli fotografirati? Vabimo vas v novo zgradbo Narodne galerije in na dejavnost v okviru razstave »Fotografija na Hrvaškem 1848-1951«, in sicer vsak dan od torka do četrtka ob 17. uri. V fotoateljeju iz starih časov boste lahko vaše starše name- stili v tri vabljive prostore in jih fotografirali; izdelki bodo na voljo takoj. Danes ob 20. uri vas vabimo na pogovor z avtorji razstave Tišina. Sodelujejo študentje in profesorji oblikovanja na ALU. Razstava je na ogled samo do 31. 5,1996! MUZEJI MESTNI MUZEJ LJUBLJANA M C M X X X V Mestni muzej Ljubljana in Muzej Kočevje vas vljudno vabita na odprtje in ogled razstave Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja s podnaslovom Po hribih in dolih razširjen njih rod,ki bo jutri, v četrtek, 30. maja, ob 12. uri v Kulturno-in-formacijskem centru Križanke na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani. Vabljeni! DRUGE PRIREDITVE 'J&L VESELA ZNANOST URBANIZEM - ARHITEKTURA Danes, 29. maja, ob 20. uri vas vabimo na predavanje skupine Odprti krog »Ljubljana: dežela in prestolnica«. CENTRAL Dalmatinova 15. Ljubljana Latino večer s skupino Gaucho. Šmartinska 28 Koncert skupine »PRIDIGARJI« bo v sredo, 29. maja, ob 23. uri. Vstop prost. Vabljeni! Pokrovitelj koncerta: m PARNI VALJAK Križanke, 18. junija, ob 21. uri Predprodaja vstopnic: Križanke (tel. 22 65 44), REC REC, Vinilmanija, VOM, Aligator v Kranju, Sračje gnezdo v Novem mestu. OBVESTILA VABILO NA PREDAVANJE Vabilo na predavanje na Institutu »Jožef Stefan« V četrtek, 30. maja bo ob 13. uri v veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan«, Jamova 39, predavanje prof. dr. Jeromeja L. Duggana, Univerza North Texas, Oddelek za fiziko, ZDA. Naslov predavanja: Uporaba nizkoenergijskih pospeševalnikov v industriji, raziskavah in pri izobraževanju. Uporaba nizkoenergijskih pospeševalnikov, ki pospešujejo nabite delce do energij nekaj MeV, močno narašča. V predavanju bodo prikazane zmogljivosti takih pospeševalnikov ter možnosti za njihovo uporabo na različnih področjih modernega življenja. Podani bodo številni primeri njihove uporabnosti pri osnovnih raziskavah, v izobraževanju ter v industriji. Vljudno vabljeni! Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo mag. Dragomir Skaberne, dipl. inž. geol., zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Sedi-mentacijski in postsedimentacij-ski razvoj grodenske formacije med Cerknim in Žirovskim vrhom«. Zagovor bo v sredo, 5. 6. 1996, ob 16. uri v predavalnici 112 na Aškerčevi 12, Ljubljana. pripravlja 15. 6. 1996 avdicijo za nove člane; in vabi pevce, da se prijavijo. Življenjepis z opisom pevskega udejstvovanja in kratek program, ki ga bodo izvajali, naj pošljejo do 8. 6. na naslov: SLOVENSKI OKRET, Stane Urbančič, 1101 Ljubljana, Pod brezami 42. Izbrani kandidati bodo obveščeni pisno. Profesorje in maturante IX. državne gimnazije Ljubljana Vič iz leta 1956 vabimo na praznovanje 40. obletnice mature v petek, 31. maja 1996, ob 18. uri v gostilni Pečarič, Vrhovci. Pod jezom 47. Danes, v sredo, 29.5.: Tekmovanje v karaokah za nagrade DIESEL SHOP TRGOVIN. Jutri, v četrtek, 30. S.: ROBERTO MAGNIFICO s skupino PISSMAKER‘S. Vsako nedeljo: Ponovno show program s skupino MORE. Četrtek, 6. 6.: RITMOLOCO Vljudno vabljeni! Uprava družbe INKA d.d., investicije in financiranje, Predloka 25, 6275 Črni Kal, vabi delničarje na 3. redno sejo skupščine družbe INKA d.d., ki bo dne 28. junija 1996 ob 9. uri v sejni sobi družbe INKA Leasing, d.d., na Tomšičevi 2, Koper. Predlog dnevnega reda: 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev delovnih teles skupščine 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju družbe v letu 1995 s smernicami poslovne politike za leto 1996 5. Obravnava in odločanje o delitvi čistega dobička za leto 1995 in nerazporejenega čistega dobička iz preteklih let 6. Obravnava in odločanje o izdaji novih delnic in obveznic 7. Oblikovanje sklada lastnih delnic 8. Imenovanje revizijske družbe 9. Vprašanja in pobude delničarjev Podrobno gradivo s predlogi sklepov skupščine je bilo poslano s priporočeno pošiljko vsakemu delničarju. Če na prvem sklicu skupščine ne bo dosežena sklepčnost, bo ponovno zasedanje istega dne na istem mestu ob 10. uri. Na ponovnem zasedanju skupščine se veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. 15581 Dnevnik »Delo« izdaja Delo, d.d. naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska c. 5, telefon n. c. 13-18-255, • maloprodaja - kolportaža • SLO DELO 31-255 • poštni predal 29,1509 Ljubljana • Tisk Delo Roto • naročnina telefon 13-18-255, 13-29-320, 13-14-226, 13-19-055, 13-15-315, fax 13-12-163, reklamacijski odd. dostave dnevnika »Delo« za Ljubljano tel. 061/318-880, Ljubljana, Dunajska c. 5, za obalo tel. 066/38-603, za Celjsko tel. 063/481-706, za Goriško tel. 065/25-323, za Zasavje tel. 061/884-527, za Dolenjsko tel. 068/23-298, za Gorenjsko tel. 064/216-824, za Mariborsko tel. 062/26-245, za Prekmurje 069/32-566 » posamična številka stane v ponedeljek, torek in sredo 80,00 tolarjev, v četrtek, petek in soboto pa 90,00 tolarjev, v nedeljo 120,00 tolarjev • naročnina za maj 1996 je 2.500,00 tolarjev, znižana naročnina za upokojence 2.250,00 tolarjev, mesečna naročnina za Delo od ponedeljka do sobote 2.140,00 tolarjev, znižana naročnina za Delo od ponedeljka do sobote za upokojence 1.926,00 tolarjev • za plačnike po banki (trajni nalogi) še 5% popust • Naročnina na časopis Delo vsebuje: časopis vsak dan, razen praznikov, dostavo na dom, enkrat na leto pa še Slovenski almanah in Delov Bonbon. Ugodnosti Delovega Bonbona se lahko spreminjajo. Ugodnosti imajo zasebni naročniki in redni plačniki, nimajo pa jih brezplačni, režijski in inozemski naročniki. Naročnik, ki se jim izteče leto dni naročniškega razmerja na nedeljo ali praznik, bodo udeleženi v žrebanju na časovno najbližji delovni dan skupaj s tistimi naročniki, ki tega dne izpolnijo bonus. Objave naročnikov nagrajencev so vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. • Nakazila naročnine na tekoči račun: Delo, d.d., št. 50102-603-48909 • letna naročnina za tujino je 858 DEM (za letalsko dostavo dodatno zaračunavamo po tarifi) • plačila na deviz, račun pri LB, št. 50100-620-133-27620-27820/3 • novo - za Ljubljano: mesečna naročnina večernega dela za maj je 2.165,00 SIT • naročila na dnevnik delo sprejemamo vsak dan in zagotavljamo dostavo na dom v petih dneh od naročila • odpovedi lahko upoštevamo ob koncu meseca • Delo Stik -Oglasno trženje, tel. 318-570, oglasna komerciala, tel. 13-33-317, fax. 302-414, Dunajska 5, VI. nadstr. prizidka • mali oglasi: sprejem po telefonu 13-36-266 ali osebno na okencu Dunajska 5, Šubičeva 1 • osmrtnice: od ponedeljka do petka do 15. ure osebno na okencu Dunajska 5 in Šubičeva 1, telefaks 13-10-169, ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice neposredno centralna redakcija, Dunajska 5, ali po tel. 13-18-255, 13-19-055,13-15-315. Elektronska pošta (E-mail): pisma@delo.si, oglasi@delo.si. Na podlagi zakona o prometnem davku (ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/92), z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13 točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceni časopisa. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Telefon dežurnega urednika 318-252, teleks SLO Delo 31-255, telefaks 13-34-032. Stikova vroča linija Zvedeli včeraj — velja danes! Naročila za objavo oglasov v Stikovi vroči liniji sprejemamo po telefonu 061 /1313 201, faks 13 10 169 in na naslov Delo Stik, Ljubljana, Dunajska 5, od 7.30 do 13.30 za objavo naslednji dan. KOŽNA ZNAMENJA, izrastke, brazgotine odstranimo hitro in učinkovito. M.E.C., 061/12-34-570 CPI CENE STUPAR Jezikovne počitnice PRIJETNO - KORISTNO - USTVARJALNO! 7 poletnih dni v Logarski dolini. ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA, IZLETI, KOPANJE, ZABAVA... inf.: CPI CENE STUPAR, Vojkova 1, Lj., tel. 061/13-27-223, 317-487 in 13-39-317 RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA, ISA-Teh. park Instituta J. Stefan: 123-12-99. NOTEBOOK OLIVETTI PC, tiskalniki, telefaksi, fotokopirni stroji,... STENTOR, 061/555-042, 555-077 TENIŠKI TEČAJI Za bolj, manj in zelo odrasle. T.C. 1. BOMBAČ, tel. 061/214-172 JEZIKOVNI CENTER U P 1 N A Aktivni jezikovni tečaji v tujini ANG., NEM., FRA., ITA., ŠPA., ZDA. NAJVIŠJA KAKOVOST IZBRANIH TUJIH ŠOL. Informacije: tel. 061/1272-083, 775-223. Računalniški tečaji v majhnih skupinah. Ugodne cene. ERLiNG d.o.o., Ljubljana, tel. 159-33-13. PANTEON šola za tuje jezike Tradicionalna POLETNA ŠOLA v BOVCU. AN, NE, vragolije ob Soči: tenis, ples, plavanje, pohodništvo, odkrivanje skrivnosti Soške fronte. 061/1323-339 Kaj, če vaš šolar » strga ali izgubi svoj NAHRBTNIK? Nikar ne čakajte na novo šolsko leto! V papirnicah Mladinske knjige Trgovine lahko dobite te dni - dokler ne poide zaloga - boljši, lepši in seveda čisto nov šolski nahrbtnik za 20% ceneje! * KALAN TRADE d.o.o. Tel. 061/611-022 Nova in rabljena vozila RENAULT na zalogi! KREDITI od R + 5% dalje, ieasing! MEGANE in MEGANE COUPE: DOBAVA TAKOJ! LAGUNA BREAK za 35.000 DEM! Računalniški tečaji za začetnike in poznavalce. B2 Lj., Tržaška 2, tel. 210-755, 1256-284 RENAULT-RUFAC DOBAVA TAKOJ! Na zalogi R 5, novi Clio, Megane, Laguna in Express s takojšnjo dobavo. Ugoden kredit od R+5% dalje, leasing. Bonus 100.000 Sit za Laguno. Rufac d.o.o., Kočevje, 061/854-042, 854-666 GRADITELJI, POZOR! LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO v najkrajšem možnem času izdela EMONA PROJEKT d.o.o., Tržaška 204, Ljubljana, tel. 061/123-42-04 in 123-52-49. Od ponedeljka do petka, od 9. do 16. ure. Posebna ugodnost: uradne ure tudi ob sobotah, od 9. do 13. ure. RAČUNALNIKI! PENTIUM 100, 8 MB, 1.7 GB, 14’LRNI za 145.900 + PD. ACORD-92, 061/159-71-53 AKUPUNKTURA HOMEOPATIJA Odprava bolečin, alergij, nevroz, debelosti, celulitisa in aken, masaže, savne; homeopatsko svetovanje, Belladona Ljubljana 225-901, Relax Kamnik 814-004. ALUMINIJASTA OKNA, VRATA, ZASTEKLITVE v vseh dimenzijah in oblikah. Novost: profil les-aiuminij, spoj lepote in trajnosti. SAVI d.o.o. tel. 061/126-1393, 067/31-301. Nemščina za mladino v AVSTRIJI Pri CELOVŠKI MOHORJEVI smo najugodnejši ponudnik jez. počitnic v Avstriji. Zahtevajte prospekte! ARS LINGUAE, tel. 061/125-62-10. Placido Domingo Placido Domingo Placido Domingo Placido Domingo na Dunaju, 2.6./1 dan, samo 199 DEM, Portugalska, 31.574 dni, 1.189 DEM (ZAGOTOVLJEN ODHOD!), Elba, 22.6 /4 dni, 329 DEM. T.A. INES TOURS d.o.o., Agrokombinatska 30, tel./fax 061/481-793. Trgovina SARIKO Intershop Velika izbira POLETNEGA BOMBAŽNEGA TEKSTILA iz INDIJE in akcijska prodaja KRIL in OBLEK. Petkovškovo nabrežje 53; Tržnica Koseze; BTC, hala A, II. vhod. ODKUP DELNIC tel. 061/1253-264 Posredujemo pri prodaji in odkupujemo delnice Mercatorja, Tovarne sladkorja Ormož, Leka in ostale. Borzno posredniška hiša FIBA d.o.o. - Registrirani člani Ljubljanske borze! PO KOPALNICO V METALKO - do 15. junija! V blagovnicah, prodajnih centrih in prodajalnah METALKE TRGOVINE: 5 - 25% POPUST za kopalniško pohištvo, 20% POPUST za vodovodne armature ARMAL. NOVOST: vodovodne armature GIAMPIERI, čudovite kopalniške preproge MEUSCH! Kopalniški blok SALGAR EKO-60 samo 52.390 sit! Masažne kadi KOLPA - po naročilu! ODLIČNA PONUDBA KOPALNIŠKE OPREME in PLOŠČIC. BREZPLAČEN prevoz do 30 km! Postanite imetnik kartice METALKA TRGOVINA! ANGLEŠČINA ali LIKOVNA DELAVNICA. 7 dni na Pohorju. FREEDOM d.o.o., tel. 061/161-2054 OSNOVNOŠOLCI, POZOR! POČITNICE NA ROGLI (tenis, plavanje, jahanje, naravoslovne aktivnosti). Informacije: ABD, tel. 063/755-160 AVTOŠOLA 3D Tržaška 2, Ljubljana Brezplačen tečaj CPP bo 3.6. in 17.6. ob 16.30 uri. Uradne ure: vsak dan od 10. do 16., v ponedeljek in sredo do 18, ure. Tel. 125-42-04. POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV Portorož: OTROCI, MLADI (AN., NE., IT.J.), IZLETI, večeri z gosti, družabne igre, šport, veliko užitkov. EURO ŠOLA LJUBLJANA, tel. 061/13-26-026. ODKUP DELNIC Posredujemo informacije pri odkupu delnic (Lek, Union, Mitol, Krka, Droga, Luka in ostalo). Informacije: tel. 061/133-04-24, A-comm. HUJŠANJE na tradicionalni kitajski način lahko uspešno in neboleče izvajate sami doma. Domus, 137-2539 TENIŠKA ŠOLA HIT KLUB organizira tečaje tenisa za odrasle in otroke. Tel. 061/452-384, 0609/630-939 INDUPLATI SVETOVALNI STUDIO IDEJA Šutna 35, KAMNIK Tel. 061/832-563 Nudimo vam: zavese, gubane roloje, klasične roloje, panelne zavese, lamelne zavese, pahljače, pliseje, žaluzije, blazine za vrtne garniture, senčnike (premera 260, 300 cm, kvadratne 260x260 cm). Vse vam izdelamo po vaših merah, svetuj'emo v studiu ali pridemo na dom. Kompletna ponudba vrtnih sedežnih garnitur BOHOR. Dobro smo založeni s tkaninami za lahke, prosojne zavese, dekorativne zavese in tkaninami za oblazinjeno pohištvo. Vabimo vas, . da se sami prepričate o naši kvalitetni ponudbi! Pri nas je vedno nekaj novega. KOZMETIČNI SALON ELLA, Dunajska 115 Ročna limfna drenaža po Dr. Vodderju, 50 min 3.000 sit, nega obraza od 3.000 sit, pedikura od 1.500 sit, depilacija od 1.300 sit, anticelulit program. Tel. 061/1682-453. BOSCH - 10% Gospodinjski aparati BOSCH so v mesecu maju za gotovino cenejši za 10%. Možnost plačila tudi na 5 čekov. ŠUBELJ s.p., BTC, hala D, tel. 185-27-52. ŽIVA Tel. 061/313-186 Svetovalnica za življenje. REIKI: tečaj 1. in ii. st.: 7., 8. in 9. junija. Skupna cena: 21.000 SIT. Prijave do 31. maja. Tečaj lil. st.: 28., 29. in 30. junija. Cena: 36.000 SIT (2 obroka, enoletno članstvo, tematska srečanja, skupinska potovanja). Prijave do 17. junija. PARKETI iz tropskega lesa, intarzije, bordure in švedski laminati. ONIS d.o.o., tel. 061/1688-228. FIAT LANCIA ALFA ROMEO DAN ODPRTIH VRAT Pestro paleto vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo lahko sedaj preizkusite tudi osebno - na dnevih odprtih vrat, ki jih prireja vaš pooblaščeni trgovec v petek in soboto, 31.5. in 1.6.1996 v svojem prodajno-razstavnem salonu. Dobrodošli pri pooblaščenem prodajalcu: AC AVTO d.o.o., Dunajska 122, Lj., tei. 061/346-780, del. čas: 8.-18. ure. Tečaj besedne in nebesedne komunikacije, retorike, veliko vaj. VIŠKOM, tei. 131-50-05, 125-32-93. NOVI CLIO Dobava takoj, kredit od T+5%, staro za novo. AVTOHIŠA MALGAJ, 0601/27-666, 27-525 HUJŠANJE brez lakote, 8-12 kg mesečno. DR. PIRNAT, tei. 061/557-794, 062/223-255. 1... ■ | ■ ii H j iSSil i ; Sl 1 Hi Ulil OSEBNA VOZILA, STANOVANJSKA, GOSPODINJSKA IN OTROŠKA OPREMA Mali oglas plačate le prvič (1500 SIT do 10 besed), nato vam ga bomo brezplačno ponavljali, dokler ne boste prodali. DELO - MALI OGLASI Telefon: 133 63 66 ali na okencu Dela, v 7 Šubičeva 1 in Dunajska 5 20 oglasi Delo ☆ sreda, 29. maja 1996 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA V ZDRUŽENJU PROMETA IN ZVEZ Pogoji: - visoka izobrazba tehnične, pravne aii ekonomske smeri - aktivno znanje angleškega jezika - 5 let delovnih izkušenj na področju cestno blagovnega transporta - znanje uporabe računalnika - okolje VVindovvs - komunikativnost in samoiniciativnost - organizacijske sposobnosti STROKOVNEGA SODELAVCA ZA ANALITIKO IN KNJIGOVODSTVO ČLANARINE GZS V FINANČNO-RAČUNOVODSKI SLUŽBI Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - znanje uporabe računalnika - VVindovvs okolje, Excel - komunikativnost in samoiniciativnost - organizacijske sposobnosti Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, Splošno kadrovska služba. Slovenska c. 41, 1000 LJUBLJANA. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 15524-N geoplm GEOPLIN d.o.o. LJUBLJANA Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Cesta Ljubljanske brigade 11 p.p. 370B, 1001 LJUBLJANA objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA PROJEKTANTA v Službi gradnje Pogoji: diplomirani inženir strojništva aktivno znanje angleškega jezika dve leti delovnih izkušenj strokovni izpit Zaželene so izkušnje pri vodenju in nadziranju izvajanja investicijskih projektov. Kandidate prosimo, da ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom po uspešno opravljenem poskusnem delu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kmetijstvo Vipava, AGROGORICA , p.o., Šempeter pri Gorici, objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta ponovno javno dražbo za prodajo nepremičnin: 1. goveji hlev z dvoriščem na Banjšicah, stoječ na pare. št. 286, k.o. Banjšice, površine 1.288 m2, in dvorišče 5.792 m2. Nepremičnine so oddane v najem z možnostjo odpovedi in enoletnim odpovednim rokom . Izklicna cena je 40.517. 770,00 SIT, 2. Bivalni objekt ter hlev s senikom in dvoriščem lipe na Nanosu, pare. št. 20, površine 2.884 m2, k.o. Nanos. Izklicna cena je 6.500.000,00 SIT. 3. Skladišče z pomožnim objektom in dvorišče na pare. št. 5487, k.o. Šmihel, površine 397 m2, skladišče in stavbno zemljišče v površini 947 m2. Izklicna cena je 18,149.723,00 SIT. 4. Gospodarski objekt s pripadajočim dvoriščem na pare. št. 5489, k.o. Šmihel, površine 424 m2, delavnica in strojna lopa ter dvorišče površine 1.361 m2. Izklicna cena je 13,500.000,00 SIT. Javna dražba bo_v petek, 14.6.1996, ob 8. uri v prostorih PE Hladilnica v Šempetru, Vrtojbenska 48. Javne dražbe se lahko udeležijo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. fizična oseba mora biti državljan Republike Slovenije, kar dokaže s potrdilom o državljanstvu; 2. pravna oseba mora biti registrirana v Republiki Sloveniji, kar dokaže s potrdilom iz sodnega registra. Predstavnik pravne osebe mora imeti pooblastilo za zastopanje na javni dražbi, če iz registrskih listov ni razviden obseg zastopanja predstavnika pravne osebe. Dražitelj, ki želi sodelovati na javni dražbi, mora pred začetkom le - te vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun prodajalca, št. 52000-601-19665, pri Agenciji za plačilni promet Nova Gorica. Neuspelim udeležencem javne dražbe bo vplačana varščina vrnjena v 3 dneh po končani javni dražbi, brez obresti. Kupcu se varščina brez obresti všteje v kupnino. Davek na promet nepremičnin in druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Kupec mora v 10 dneh po končani javni dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino, sicer varščino zadržimo. Ce kupnina v tem roku ni plačana, se šteje, da pogodba ni sklenjena. Kupec mora sam poskrbeti za vknjižbo nepremičnin v zemljiški knjigi. Kupljene nepremičnine bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru, morebitne dodatne informacije v zvezi s prodajo dobite po telefonu 32211 pri g. Juriju Rustji. 15582 1. in 2. junij 1996 DAN ODPRTIH VRAT avtotehne WD V AVTOTEHNI VIS d.o.o. vedno stremimo zato bomo vsem, ki so jim pri srcu dobri ' športni in terenski, družinski ali manjši, okretne j5T za vožnjo po mestu ali veliki za lahkotno premagovanje velikih razdalj - na široko odprli vrata 1. in 2. junija 1996. Ta dva dneva bosta dneva odprtih v rat, ko vam bomo lahko posvetili še več pozornost i kot običajno ter vam omogočili testno vožnjo s 15 OREL. avtomobili. Lahko boste preizkusili modela CORSA in ASTRA v različnih izvedbah in z različnimi motorji, terensko vozilo FRONTERA, elegantno VECTRO, prestižno OMEGO, dostavno vozilo COMBO in športni kupe TIGRA. NOVA ASTRA ECO avtotehna Celovška 228, Ljubljana Delovni čas smo prilagodili vašim željam: PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV ponedeljek-petek od 7.30 do 17. 00, sobota od 8.00 do 12.00 tel. 061/574 874, 1592 193 PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV ponedeljek-petek od 7.30 do 17. 00 tel. 0611597 571, 1592 219 PRODAJA NADOMESTNIH DELOV ponedeljek-petek od 7.30 do 18. 00, sobota od 7.30 do 12.00 tel. 061/1597 290 SERVIS ponedeljek-petek od 6.30 do 17. 00 tel. 061/574 451, 575 619 Bang&Olufsen Vabimo vas na ogled razstavnega paviljona, imenovanega: ki bo stal pred trgovino *> v ljubljanskem BTC-ju. V njem si boste lahko ogledali in poslušali vse izdelke tega danskega proizvajalca, ki predstavljajo sintezo vrhunskega designa in tehnološke popolnosti. Paviljon bo odprt od četrtka, 30.S. do sobote, 1.6.1996, med 9. in 18. uro. Obenem pa vabimo ljubitelje vrhunske audio/video opreme v prenovljeno trgovino BIG BANG - exclusive, na Krojaški S (pri gostilni Maček), v stari Ljubljani. Poleg celotnega programa Bang&Olufsen je na prodaj tudi izbor najbolj kvalitetnih hi-fi komponent vrhunskih high-end proizvajalcev: B&W CRELL CABASSE MARANTZ JBL PRO-JECT BRYSTON AURA SUN AUDIO BIG BAJE CjutU, tte J3qO je imeti OPEL €> 22. -TŠŠ&i.- T Generalni zastopnik: TEHNI-CAR d.o.o., Tržaška 118 1000 Ljubljana tel.: 061/1234-679 fax: 061/1234-691 S FARMONTOM vozite bolj sveži! V EVROPI NAJB0U PRODAJANE SONČNE STREHE ZA NAKNADNO VGRADNJO GIMNAZIJA LEDINA Resljeva 12 1124 Ljubljana popravlja in ponovno objavlja prosta dela in naloge 2 profesorjev angleškega in nemškega jezika za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; začetek dela 1.9.1996. Pogoj za razpisani delovni mesti je ustrezna izobrazba skladno z zakonom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izidu razpisa bodo kandidati pisno obveščeni v 8 dneh po izbiri. 15621 ENGL1SH in BRITA1N od3 x 33.000Srr 2 ted. pouk-polp.-prevoz TVVm^ 061 12 56 499 Nmick 24 UR NA PRBŽI fotokopirni stroji in telefaksi nashuatee z najcenejšo kopijo Predstavitev bo ob 9. uri: v Murski Soboti dne 23. 5.1996, v hotelu Diana na Otočcu dne 28. 5. 1996, v hotelu Šport na Brdu pri Kranju dne 29. 5. 1996, v hotelu Kokra v Kopru dne 30. 5. 1996, v hotelu Triglav v sodelovanju z VIBORJEM vam V OLKSB ANK LJUDSKA BANKA nudi najugodnejše kredite, do 6 mesecev tudi brezobrestne Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo ?mt ; K Inženiring, trgovina in servis Brnčičeva 11b, Ljubljana (061) 161 33 70 Pooblaščeni prodajalci in serviserji: BETA NIKO BEKŠiČ s.p. Ljubljana BIROUSLUGA d.o.o., Kranj BIROSERVIS PUNGERČAR, Trebnje Štoroma 8 ’ LjubJana BIROTEHNIKA KAČ, Slovenske Konjice KOVAČ KODA ^oo^Maribo^ BIROTEHNIKA ŠTEFE, Ljubljana SECOP d.o.o., Ljubljana KINEM ATO G R A F I * kinoteka m komuna 18.Pred zoro (Before Sunrise), ZDA, 1995 r Richard Linklater s R. Linklater, Kim Križan f Lee Daniel i Ethan Hawke, Julie Delpy 20. Zora (Sunrise), ZDA, 1927, nemi r F. W. Mumau s Carl Meyer roman Hermann Sudermann A Trip to Tilsit f Karl Struss, Charles Rosher i Janet Gaynor,. George 0’Brien, Margaret Livingston (Predpremiera nove kinotečne pridobitve) 22. Filmski eksperiment - Man Ray in Hans Richter , Emak - Bakia, Man Ray, 1927 Morska zvezda (Etoile de mer), Man Ray, 1929 Skrivnosti gradu iz kock (Les mysteres du cha- teuau du dč), Man Ray, 1929 Vrnitev k razumu (Retour a la raison). Man Ray, 1923 Vormittagspuk, Hans Richter, 1927-28 Ritem 21 (Rhythmus 21), Hans Richter, 1921 (Exodos v Kinoteki) 10. matineja: 12 opic (Twelve Monkeys), SF drama. R: Terry Gilliam. I: Bruce Willis, Ma-deline Stowe, Brad Pitt, (Zlati globus 96 za str. vlogo)! Od 3.6. matineja v Dvoru! 17., 19.15 in 21.30 Zadnji sprehod (Ded Men Walking), drama. R. Tim Robbins. I: Susan Sarnadon (Oskar ’96 za gl. vlogo)! Sean Penn (Berlinski medved ’96 za gl. vlogo)! Samo še do 2.6.! dvor domžala 17., 19. in 21. Stare sablje 2 (Grumpier Old Men), komedija. R: Howard Deutch. I: Jack Lemmon, Walter Matthau, Sophia Loren, Kevin Pollak. Predvidoma zadnjič! Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo! Prve predstave (od treh) CENEJŠE! 16.30,18.45 in 21. amer. romantična komedija Sabrina. (Grumpier Old Men). 20.30 amer. drama Zbogom, Las Vegas. N. Cage - Oskar 96 za glavno vlogo! Oba filma danes zadnjič! im _ 3§®>®lltli 16. in 18.30 komedija Stare sablje 2. (Grumpier Old Men). Danes zadnjič! 21. amer. drama Zadnji sprehod (Dead Man Walking). Danes zadnjič! unlon 16.30,19. in 21.30 -12 opic (Twelve Monkeys), SF drama.. R: Terry Gilliam. I: Bruce Willis, Madeline Stowe, Brad Pitt. (Zlati globus ’96 za str. vlogo)! Predvidoma zadnjič! Prosimo, ne zamujajte predstav! filma (pribli-500 SIT. (tudi ob e bo na sporedu .96! Škofja loka 18.30 amer. Nekoč in zdaj. 20.30 amer. Jade. 1630,18.45 in 21. amer. romantična komedija Sabrina. 17., 19. in 21. Nekoč in zdaj (Now and Then), romantična komedija. R: Lesli Linka Glatter. I: Christina Ricci, Rosie 0’Donnell, Bank Austria d.d. je hčerinsko podjetje največje avstrijske banke. Delujemo kot partner stranke, zato široko paleto storitev opravljamo hitro in kvalitetno. Za nas ni pomembno, ali ste domača ah tuja stranka, ali ste občan ali podjetje; za nas je pomembno, da ste z nami zadovoljni. BanL^ Vustria VVblfova 1 (pri Tromostovju), Ljubljana, tel. 061/ 126 22 25 neveste 2! trlglav Thora Birch, Melanie Griffith, Gaby Hoff-mann, Demi Moore. Zadnjič! Jutri: Oče moje gospodična UP in J in J ...........................*- 18.30 Smrtonosni spopad (Mortal Kombat), akcijski spektakel. R: Paul Anderson. I: Lin-den Ashby, Cary-Hiroyuki Tagawa. 20.30 Zbogom, Las Vegas (Leaving, Las Ve-gas), drama. R: Mike Figgis. I: Nicholas Cage (Oskar 96 za gl. vlogo). Zadnjič! 17. in 19. amer. komedija Stare sablje 2. 21. franc, drama TH barve: Beisu MUSi 18.30 in 2030 amer. ljub. drama Ko moški ljubi žensko. kop.r izola .anesni kinopredstav! ^ 18. in 20. amer. kom. Jumanji. Premiera. Zagorja 19. amer. Smrtonosni poraz. trbovlje 18. amer. Jumanji. 20. amer. Manekenka in detektiv. : 20. amer. Razsodnost in rahločutnost. novo mesto 21. amer. Stare sablje II. slovenj gradeč 20 amer Razsodit____**___ 19. in 21. amer. Nekoč in zdaj. nost bin NviiTliams^ Kirsten Dunsf JonatTan Hyde. sobota ■■■■ murska fif ' 18. amer Zlomljena puščica. 20. amer. Holiandov opus. 18. in 20. amer. Jumanji. oglasi 21 DAN ODPRTIH VI1AT sobota 1 . junij 1 996 od 9oo do 1 soo PRODAJNI I SALON KOMPAS. MrnJtrt" ”9 Celovška 206 FW4Ef# mJtmrn teiu-,liln92 007 ■ DOEWOO Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja III. KOLESARSKO-POHODNIŠKO PRIREDITEV Ljubljana-Polhov Gradec (kolo), pohod do zaselka Setnica, Polhov Gradec-Ljubljana (kolo). Start: v soboto, 1. junija, ob 9. uri pred OŠ Vrhovci. Zagotovljeno zdravniško spremstvo, mobilna mehanična delavnica in strokovno vodstvo. VABLJENI UDELEŽENCI VSEH STAROSTI! ' _ r II -— Trg izgnancev la. Brežice Sporočamo, da bomo 1. 7. 1996 pričeli z javno prodajo druge izdaje delnic pooblaščene investicijske družbe v. ki ■» za certifikate in gotovino. Prospekti in podrobnejše informacije bodo na razpolago v poslovalnicah Nike BPD, borzno posredniške družbe, d. d. Objava je v skladu s 103/8 členom Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Popravek Program lastninskega preoblikovanja podjetja Tovarna transportnih naprav Cerknica, p.o., Cerknica, Podskrajnik 17, objavljen v dnevniku Delo dne 1.4.1996, se v 7. a točki popravi, in sicer: 1. v prvem odstavku se 3.4. in 5. stavek spremenijo tako, da se glasijo: »Če v prvem krogu ne bo vpisanih vseh 20% delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo podjetje pozvalo delavce, da predložijo potrdila o neizplačanih neto osnovnih plačah delavcev (drugi krog). Rok predložitve potrdil bo 10 dni po objavi na oglasni deski podjetja. Interni razpis bo izvedla komisija za lastninsko preoblikovanje po prejetju potrditve izračuna neizplačanih plač s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.« 2. _Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če tudi v drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20% delnic, bo z objavo internega razpisa na oglasni deski podjetja začel teči nov 10-dnevni rok za predložitev lastniških certifikatov ožjih družinskih članov zaposlenih v podjetju. Če tudi to ne bo zadoščalo, bo podjetje preostanek delnic do 20% preneslo na Sklad RS za razvoj.« 3. V četrtem odstavku se črtajo besede »prvega kroga« in »v zameno za lastniške certifikate«. Tovarna transportnih naprav Cerknica,p.o.,Cerknica 15594 NADZORNI SVET Trgovskega podjetja BALA d.d. Ljubljana, Slovenska 27, razpisuje skladno z 22. členom statuta družbe delovno mesto direktorja Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - najmanj pet let uspešnega opravljanja enakih ali podobnih del Kandidat za direktorja družbe mora skupaj s prijavo in dokazili, da izpolnjuje razpisne pogoje, predložiti tudi pisni predlog o razvoju podjetja. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: BALA d.d., Ljubljana, Slovenska 27, kjer dobite vse informacije tudi po tel. 219-700. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. 15586 Najbolj popoln vodnih po holesih ob sobotah v Delu Podjetje z vodilnim tržnim deležem v Sloveniji na področju programske opreme za podporo delniškim družbam zaposli izkušenega programerja v Windows okolju. Zaželeno poznavanje Visual basica. Cenjeni kandidati naj pošljejo svoj življenjepis s podrobnim opisom svojih, izkušenj najkasneje do 5.6.1996 na naslov: RR & CO. d.o.o., Cesta 24. junija 23, Ljubljana Črnuče. Pridržujemo si pravico, da ne sprejmemo nobenega od prijavljenih kandidatov. 15599 Mercator-Kmetijska zadruga z.o.o. Logatec, Tovarniška c. 3 1370 LOGATEC objavlja prosto delovno mesto računovodje Pogoji: - višja ali srednja šola ekonomske ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj za VŠI in 5 let delovnih izkušenj za SŠI pri podobnih delovnih mestih v gospodarstvu - poznavanje dela z računalnikom S samostojnim, kreativnim delavcem bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe, s potrdili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: M-KZ Logatec, Tovarniška c. 3, 1370 Logatec. 15591 DEŽURNI ZDRAVNIK 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti - ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; - ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 1310-232. 2. Za nujno zdravniško pomoč v zdravstveni ali življenjski ogroženosti na domu, v prometni nesreči idr. kličite po tel. 323-060. Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 110-232. 3. Prebivalci občine Grosuplje - Ivančna Gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu podnevi v redne ambulante. Ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonsko številko 777-039, 0609-624-071. Če se zdravnik ne javi, ker je na terenu, naročite obisk na Reševalno postajo Ljubljana, telefonska številka 94, ki ga bo preko radi-o-zveze posredovala zdravniku na teren. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč je ob nedeljah in praznikih v prostorih Zdravstvenega doma Ljubljana - enota Center, Metelkova 9, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer ob nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure. Ob delavnikih med 7. in 19. uro nudijo zobozdravstveno prvo pomoč dispanzerji za zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Ljubljana. »Kiic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. -' Sestrska oskrba m nega bolnika na domu. Inf. na tel.: 0609/613-139 DSIlIffi Za hišni obisk na območju Mesta Ljubljana, kadar bolnikovo življenje ni v neposredni nevarnosti, ima Zdravstveni zavod Zdravje vsak dan 24 ur na voljo zdravnika. Kličite 0609/614-721. Obisk plača naročnik. DEŽURNA LEKARNA Nočna in nedeljska dežurna lekarna: lekarna Miklošič, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. j=r/-o£rcrri JAPONSKA TEHNOLOGIJA ŠESTLETNA GARANCIJA 415 GLi 1468 ccm 90 KS UGODNI KREDITNI POGOJI TUDI BREZ POLOGA V prodajnih salonih Industrijaimporta •Ljubljana, Dunajska 191 in Dunajska 8, tel.: 061 168 5309, 168 4022 AVTOMOBILE Sl LAHKO OGLEDATE IN KUPITE V SALONIH! 9^AieidAViacS±!S^L 26*r^KHr*V3|2«o,2,^WOVUGffPart,ZOnska 39i NovaGorica' *>!. 065/29 022, AVTOMARKET Dunajska 421, LjubljanoČrnuče, tel. 061/161 35 u Nalivna peresa Kemične svinčnike Kroglična pisala Tehnične svinčnike M | 1 | Flomastre Pigmentna pisala i ' Markerje | f I’ 1 magnetne f fm I table nas vozi vlak daljave Slovenske železnice BP-145 Kemični svinčnik CE NIMAŠ, TUDI ZATE PISALA PILOT rs/jAst A-a^ere/MČ Generalni zastopnik in uvoznik INŽENIRING^ STEGNE 21,1000 uubuana Tel.:061/575-316, 575-508 Fax:061/159-23-60 4, Iti Je ziin&iao nravice pozabiti* Knjiga TRETJA BALKANSKA VOJNA v italijanski vezavi, ilustrirana, s 320 stranmi, formata 14.5x20.5 cm. bo izšla junija letos. Ko bo knjiga na prodajnih policah, bo 33% dražja, zato si jo zagotovite že v prednaročilu po ceni 4.410.00 SIT po telefonu 061/132 93 20! Založba (Slon Prva knjiga o zgodovini, ki smo jo doživeli sami, je kronika najbolj krute vojne tega stoletja in dosje s pričevanji ključnih, akterjev balkanske tragedij e. Avtor knjige Vladimir Vodušek je bil zadnji dopisnik iz Beograda. Njegova poročanja iz takratne prestolnice smo pred malimi zasloni vsakokrat nestrpno pričakovali. »S knjigo odkrivam, zakaj se je začela v tem stoletju že tretja vojna na Balkanu in kako so potekali dogodki. Kot novinar sem dogajanja videl z lastnimi očmi od blizu ir. jih doživel na lastni koži. Zato sem si določil vlogo beleženja in opisa dogodkov v kroniki 1989 - 1996. Glavno vlogo sem pustil akterjem, ki so za debelimi zidovi palače federacije, zvezne skupščine in generalštaba risali zemljevide in kot geometri vojne na Balkanu že zdavnaj pozabili šteti, koliko mrtvih bo potrebno za temelje novih »velikih« imperijev, o katerih so sanjali tisočletja. Knjiga je nastala potem, ko so spregovorili ljudje, ki so tudi pokopali Jugoslavijo. TRETJA BALKANSKA VOJNA zajema pričevanja Kadijeviča, Joviča, Stamboliča, Špeglja. Zimmermana. Kinkla, Bakerja in drugih. Knjigo posvečam državi Sloveniji za njen 5. rojstni dan.« 22 TELEVIZI A+RADIO 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 K. BRENKOVA: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA. 4/7 10.20 HOV!.ANGLEŠKA NANIZANKA, 4/8 10.45 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA. 2/20 12.30 OD MAZURKE DO MRKEVCE: AFS FRANCE MAROLT. 3. DEL 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE. PONOVITEV TV IGRICE 13.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.05 VIDEOSTRANI 15.15 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.30 GORE IN LJUDJE 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: POD KLOBUKOM 18.00 FALLERJEVI. NEMŠKA NANIZ., 23/36 (VPS 18.00) 18.30 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.00 VČERAJ. DANES, JUTRI 19.10 RISANKA 19.30 V DNEVNIK 2. VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FILM TEDNA: ZBOGOM. MOJA KONKUBINA. HONGKONŠKO-KITAJSKI FILM (VPS 20.05) 23.00 TV DNEVNIK 3. VREME 23.20 ŠPORT 23.30 SEVERNA OBZORJA. AMERIŠKA NANIZANKA. 9/22 (VPS 23.30) 0.15 INTERVJU S PAIVI ALASALMI 0.25 SREČNI LJUDJE. FINSKA NADALJEVANKA. 1/3 (VPS 00.15) 1.15 POROČILA 1.20 TV JUTRI. VIDEOSTRANI teletekst STRAN 347-OLIMPI MITOLOGIJA EGIPTA Bogovi Heliopolisa - SU, bog zraka Su je bog zraka in predstavlja aktivne, moške elemente. Skupaj s svojo sestro in soprogo, boginjo Tefnut, je nastal iz prvega in največjega boga, Atum-Raja. S tem je bila ustvarjena prva polariteta v procesu stvaritve. Kot bog zraka lebdi med nebom in zemljo. Slovenija 2 9.00 EURONEWS 11.50 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 12.20 V ŽARIŠČU 12.50 OPUS 13.40 POLICAJEV MORILEC, ŠVEDSKI FILM 15.20 GOSPOD BEAN. 13., ZADNJA EPIZODA ANGLEŠKE NANIZANKE 15.50 SEVERNA OBZORJA. AMERIŠKA NANIZANKA. 8/22 ' 16.40 IZ DEŽEVNEGA TROPSKEGA GOZDA. 3/6 (VPS 16.40) 17.10 V VRTINCU 17.55 VČERAJ. DANES. JUTRI 18.00 PO SLOVENIJI 18.55 SEVILLA: EP V ROKOMETU (M). NEMČIJA - SLOVENIJA. PRENOS 20.20 V ŽARIŠČU 20.50 KOŠARKA NBA. FINALE PO KONFERENCAH. SEATTLE - UTAH. POSNETEK 22.30 EXODOS. KRONIKA 22.40 KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA - G. MAHLER: 2. SIMFONIJA (VPS 22.40) 0.30 TENIŠKI TURNIR ROLAND GARROS. DNEVNI POVZETEK IZ PARIZA (DO 1.30) koper 16.00 EURONEWS 16.30 DIALOGI - oddajo vodi EZIO GIURICIN 17.30 AMERIŠKI AVTORJI: STEPHEN CRANE 18.00 SLOVENSKI PROGRAM BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE 18.45 PRIMORSKA KRONIKA 19.00 VSE DANES-TV DNEVNIK 19.30 AMERIŠKI AVTORJI: STEPHEN CRANE 20.00 EURONEWS 20.30 NOČNI SODNIK - tv nanizanka 21.00 KONCERT: SABIRA HAJDAREVIČ -mezzosopran. MILKO BIZJAK - orgle 21.45 GLOBUSOV TIK TAK 22.00 VSE DANES - TV DNEVNIK 22.15 ROKOMET - Svetovno prvenstvo, Sevilla: Nemčija -Slovenija kanal A 8.00 TV PRODAJA 8.30 DRUŽINA ADAMS, ponovitev 2. dela 9.00 VIDEOSTRANI 10.00 TV PRODAJA 10.20 PREDSTAVITEV IZDELKOV 10.45 VIDEOSTRANI 13.00 TV PRODAJA 13.20 VIDEOSTRANI 14.55 SPOT TEDNA 15.00 TV PRODAJA 15.20 JELENI Z ZAHODA, ponovitev 10. dela 16.10 nanizanke 16.40 ŽIVETI DANES, ponovitev 17.30 SIRENE, ponovitev 2. dela DRUŽINA ADAMS. 3. del risane serije 18.00 DUŠA IN TELO, 2. del nadaljevanke 19.00 CNN POROČA 19.30 ODDAJA O STILU 20.00 HONDO, 3. del nanizanke 21.00 ŠEPETANJA, ameriški film 22.40 DANCE SESSION, oddaja o plesu 23.10 DUŠA IN TELO, ponovitev 2. dela 0.00 TV PRODAJA 0.25 SPOT TEDNA 0.30 CNN POROČA pop tv mmtv, tele 59, tv robin 10.00 SANTA BARBARA, pon. nadalj. 11.00 MAGNUM, ponovitev nanizanke 12.00 POP KIVZ, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 KUHAJMO SKUPAJ, ponovitev 13.30 Z MISLIJO NA PETEK, ponovitev 3. dela nadaljevanke 14.30 CHICAGO, ponovitev nanizanke 15.30 ITC MAGAZIN 16.00 POP 30 16.30 SANTA BARBARA, nadaljevanka 17.30 NEVERJETNI VOHUNI, nanizanka 18.25 KOMPAS HOLIDAY’S -TURISTIČNO OKNO 18.30 KRILA, nanizanka 19.00 POP KVIZ 19.30 24 UR 20.00 PODMORNICA, nemški vojni film 22.30 M.A.S.H., nanizanka 23.00 OBRAZ TEDNA 23.30 MAGNUM, nanizanka 0.30 24 UR, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev tv 3 8.00 DOBRO JUTRO, SLOVENIJA 9.00 OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM - ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 AVTOMOBILISTIČNA ODDAJA AVTO 3 -ponovitev 11.25 DRUŽINSKI STUDIO -izbor 13.30 Z GLASBO V SRCU - ponovitev 15.00 TV prodaja 15.30 DOBRO JUTRO, SLOVENIJA - ponovitev 16.30 OTROŠKI IN MLADINSKI PROGRAM: Super knjiga -14. del Vdihni globoko 18.00 MEDICINSKI CENTER -1. del 19.00 DNEVNIK 19.30 TV prodaja 20.00 MAVRIČNA CESTA - film 21.45 DOM IN SVET 22.15 BH BUNTZ - 6. del 22.45 TV prodaja vtv kanal 52 9.00 DOBRO JUTRO. informativno-razvedrilna oddaja 9.45 482. VTV magazin, ponovitev 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP / Vabimo k ogledu 20.05 TO JE LJUBEZEN 8. del. humoristična nanizanka 20.30 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o rock glasbi - Gostje v studiu: BULDOŽER 21.30 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 0.00 hrvaška 1 7.25 POROČILA 7.30 SANTA BARBARA 8.15 DOBRO JUTRO 10.00 POROČILA 10.05 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 12.00 DNEVNIK 12.20 LJUBEZEN, serija 12.45 IZIGRATI MAFIJO, ameriški film 14.35 ZA OTROKE IN MLADINO 15.05 POROČILA. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 16.15 ZA OTROKE IN MLADINO 16.45 HRVAŠKA DANES 17.45 ŠALJIVI HIŠNI VIDEO, serija 18.15 KOLO SREČE 18.50 VIRUS 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 20.10 GOSPA, hrvaški film 21.55 OD SEDMEGA STOLETJA, glasbena oddaja 22.35 DNEVNIK 22.55 S SLIKO NA SLIKO 23.25 SKRIVNOSTNA ZADEVA PRI STYLESU,britanski film 1.10 POROČILA hrvaška 2 15.40 ČAJANKA NA MESEČINI, ameriški film 17.40 NAMIZNI TENIS, finale DP 18.00 ARKTIKA -ANTARKTIKA, dokumentarna serija 18.30 MLADI NAZOR, izobr. oddaja 19.00 HUGO 19.30 DNEVNIK 20.02 ŠEPET USTVARJANJA, dok. film 20.55 ROKOMET: Hrvaška - Rusija 22.25 TEKSAŠKI RAN-GER. serija orf 1 8.35 ANIMANIACS 9.15 ALF 9.40 KDO JE TUKAJ GOSPODAR? 10.05 A-TEAM 10.50 BABILON 5 11.35 MIMI NE GRE V POSTELJO BREZ KRIMINALKE 13.00 MILA SUPERSTAR 13.40 PE-RRINE 14.05 AM DAM DES 14.20 DEŽELA UGANK 14.30 HERO TURTLES 14.55 ARTEFIX 15.05 ANIMANIACS 15.30 MINIZIB 15.40 BABILON 5 16.25 A-TEAM 17.10 KATTS & DOG 17.35 KDO JE TUKAJ GOSPODAR? 18.05 POLNA HIŠA 18.30 ALF 19.00 ŠPORT 21.00 BELO-MODRE ZGODBE 21.50 KRAJ ZLOČINA 23.20 ČAS V SLIKI 23.55 AMULET SMRTI, nem. krim. 1.10 ČAS V SLIKI 1.40 SCHIEJOK VSAK DAN 2.40 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! orf 2 9.05 SCHIEJOK VSAK DAN 10.15 UMOR JE NAPISALA 11.05 AVSTRIJA DANES 11.35 AVSTRIJA DANES 12.00 ČAS V SLIKI 12.10 UNIVERSUM 13.00 ČAS V SLIKI 13.10 NA PRIZORIŠČU 13.40 UMOR, JE NAPISALA 14.25 KALIFORNIJSKI KLAN 15.10 BOGAT IN LEP 16.00 SCHIEJOK VSAK DAN 17.00 ČAS V SLIKI 17.05 DOBRODOŠLA, AVSTRIJA! 19.00 AVSTRIJA DANES 19.30 ČAS V SLIKI 20.00 NEPRISTRANSKI POGLEDI 20.15 PATRICIJINA SKRIVNOST, nem. srhlj. 21.50 NEPRISTRANSKI POGLEDI 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 ŽARIŠČE 23.20 MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO, film 0.05 ROMANTIKA IMA PREDNOST, am. kom. 1.35 NEPRISTRANSKI POGLEDI madžarska 1 5.40 VAŠKA TV 6.00 SONČNI VZHOD 9.00 POROČILA 9.10 KALIFORNIJSKE SANJE 9.35 DOPOLDNE 12.00 POROČILA 12.05 POSEL 12.25 TELEPAKK 14.00 POROČILA 14.05 MATURA ’96 14.20 SLOVENSKI UTRINKI 14.45 ECRANUL NOSTRU 15.20 ZGODOVINA 16.00 POROČILA 16.05 PRIRODNO ZDRAVILSTVO 16.30 TOP MODEL 17.00 VKLOPI 17.30 1000 LET 17.55 NUJNA POMOČ 18.05 TELE VIDEO ’96 18.10 IŠČEMO IZGINULE ODRASLE 18.15 POSEL 19.00 PRAVLJICA 19.15 AŽURNO 19.30 DNEVNIK 20.00 KLIP MIX 20.15 GESTA MADŽAROV 20.20 DOSJE 20.50 ADY: KRI IN ZLATO 21.00 COLUMBO 22.30 STOLETNICA FILMA 0.10 DNEVNIK MTV IN BBC madžarska 2 9.00 ZASEDANJE PARLAMENTA, prenos plenarne seje 14.35 NAPOVED PROGRAMA 15.10 DREHSCHEIBF. EUROPA, magazin 15.45 ŠTIRI LAZZARINIJEVA DEKLETA, ital. serija 17.25 RIN-TI-N-TIN. ameriška serija 18.00 REGIONALNI PROGRAM, dnevnik 18.15 MADŽARSKA DANES 19.00 VOLITVE V IZRAELU, vojna? -mir? 19.30 VREME 19.35 TELE-ŠPORT, vmes Jugoslavija - Madžarska, posnetek z EP v rokometu, m. 20.00 DNEVNIK 20.10 POLICIJSKA POROČILA 21.15 MALI SVET. okrogla miza 21.45 KULTURNI PREGLED 22.00 OBJEKTIV. pregled vesti in dogodkov 22.25 VREME 22.30 PREGLED TISKA 22.35 BONNIE IN CLYDE NA ITALIJANSKI NAČIN, italijanski film 0.10 GESTA MADŽAROV rai uno 6.45 JUTRANJI SPORED 7.35 EKONOMIJA 7.00-8.00-9.00 POROČILA 9.35 Potepuh mrtvega mesta, rež. G. Sherman 11.10 ZELENO JUTRO 11.30 POROČILA, 12.25 VREME 12.30 FLASH 12.35 GOSPA V RUMENEM, serija 13.30 TV DNEVNIK, EKONOMIJA 14.10 Adios Gringo, igra G. Gemma 15.55 RISANKE 17.30 ZORRO, serija 18.00 POROČILA 18.10 ITALIJA ZVEČER 18.50 LUNAPARK 19.35 TV DNEVNIK 20.35 LUNAPARK 20.40 NOGOMET: ITALIJA - BELGIJA 22.50 POROČILA 22.55 OD VRAT DO VRAT 0.00 POROČILA 0.25 HOROSKOP 0.30 VEDETI 1.00 POTIHOMA 1.15 Torta na nebu. igra P. Villaggio rai due 8.25 DRUŽINA DROMBUSCH, serija 9.40 POTREBUJEM TE 9.50 Špartakovo maščevanje, rež. M. Lupo 11.45 POROČILA 12.00 VAŠE ZADEVE 13.00 TV DNEVNIK, VREME 14.15 VAŠE ZADEVE 14.40 KADAR SE LJUBI, soap 15.10 SANTA BARBARA, soap 16.00 FLASH 16.05 Maria Vandamme. rež. J. Ertaud. 1. del 17.00 FLASH 17.50 NEKOČ JE BILA..., 29. ANDERSENOVA NAGRADA 18.20 VREME. FLASH 18.45 INŠPEKTOR flBBS. serija 19.35 POROČILA 19.50 GO-CART 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Sošolci, igra C. Ver-done 22.55 FORMAT 0.35 DANES V PARLAMENTU 0.45 TRG ITALIJA PONOČI 0.55 NEŽNA JE NOČ 1.35 DOBIMO SE V KINU 1.40 USODE, soap 2.25 SEPARE italia 1 6.10DRAGI JOHN 6.40 JUTRANJI CIAO, CIAO, risanke 9.15 SUPER-VICKY 9.45 STARŠI V JEANSU 10.30 GIRO D' ITALIA 11.30 T. J. HOKER 12.25 ODPRTI STUDIO 12.45 DELA IN HUDODELSTVA 12.50 ŠPORTNI STUDIO 13.00 RISANKE 15.00 GIRO D'I-TALIA 18.00 PRVI POLJUBI 18.30 ODPRTI STUDIO 18.50 ŠPORTNI STUDIO 19.05 BAYWATCH 20.00 POLNA HIŠA 20.30 MISTER WONDERFUL, amer. film 22.30 VEČERNI GIRO 23.00 NEW JACK CITY, amer. film 0.00 DELA IN HUDODELSTVA 0.10 ITALIA 1 ŠPORT 2.15 PETEK 3.00 BAY-WATCH 4.00 SUPERVICKY 4.30 STARŠI V JEANSU 5.00 T. J. HOKER 6.00 TRI SRCA V ZAKUPU filmnet 8.00 IZ ZAMEŠANIH KARTOTEK GE. FRANKVVEILER, družinski, 1995 9.30 CLASS ACTION, drama 11.15 SKRIVNOSTNI ZMENEK. komedija, 199112.50 SMEŠEN OBRAZ, mjuzikl, 1957 14.40 NA POTI VERE. komedija, 1992 16.30 SIOUX CITY, drama, 1994 18.20 BELI PALČEK, znan. fan., 1995 20.00 IZVEN IGRIŠČA, drama, 1995, PREMIERA! Igrajo: Richard Dean Anderson, Glyniss 0'Con-nor 21.35 SIOUX CITY, drama, 1994Igrajo: Lou Diamond Phillips, Salli Richardson 23.35 KAZNOVALEC, akcija, 1989, režija: Mark Gold-blatt, igrajo: Dolph Lundgren, Louis Gosset TEMA: MEŠANO 20.00 Hotel Paradiso 22.00 Briga-doon 0.00 Julij Cezar 2.05 The Angry Hills 3.55 Bragadoon discovery 17.00 ČASOVNI POPOTNIKI 17.30 ČLOVEK/NARAVA 18.00 LEGENDE IZ PRETEKLOSTI 19.00 OGENJ 19.30 ONSTRAN LETA 2000 20.30 SKRIVNOSTNE SILE 21.00 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA C. CLARKA 21.30 PREGANJALCI DUHOV 22.00 NEPOJASNJENO 23.00 HITRI AVTOMOBILI 0.00 SPACE SHUTTLE vox 6.00 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, naniz. 6.35 DOMINION, reklame 6.55 TRGOVINSKE POLICE, reklame 7.25 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, naniz. 8.00 ANGEL NA ZEMLJI, naniz. 9.00 STARSKY IN HUTCH, akc. naniz. 10.00 KOLT ZA VSE PRIMERE, naniz. 11.00 CHIPS, naniz. 12.00 ZAKON IN RED, naniz. 12.55 DOBRI ČASI, SLABI ČASI, naniz. 13.25 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 14.00 ANGEL NA ZEMLJI, naniz. 15.00 STARSKY IN HUTCH, naniz. 16.00 KOLT ZA VSE PRIMERE. naniz. 17.00 CHIPS, naniz. 18.00 POROČILA 18.20 REPORTAŽNI MAGAZIN 19.00 ZAKON IN RED, naniz. 20.00 SMRT JE BILA HITREJŠA, naniz. 22.05 PRIMER JESSICA, naniz. 23.05 GUY-VER, am. znan.-fant. film 0.50 POZNA POROČILA 1.05 VESOLJE 2063, naniz. 2.00 OKROG RDEČEGA MORJA. 2.00 REPORTAŽNI MAGAZIN sat 1 5.30 NEMČIJA DANES ZJUTRAJ 9.00 ZAKON V L.A. 10.00 IMAŠ BESEDE!? 10.30 FANT, DAMA, POSLUŠNOST 11.00 KER-NER 12.00 VERA OPOLDNE 13.00 OTOK DOMIŠLJIJE 14.00 TRD, A PRISRČEN 15.00 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE - PRIHODNJE STOLETJE 16.00 OBALNA STRAŽA 17.00 FRITZ IN CO. 17.30 REGIONALNA POROČILA 18.00 POJDI NA VSE! 18.30 POROČILA 19.00 KOLO SREČE 20.00 KOENIG, Izdan in prodan, nem. krim. naniz.. 1996 - igrajo: Guen-ter Strack, Michael Roli, Wilfried Klaus. Walter Renneisen, Rolf Becker. Nina Bagusat 21.00 SCHRE-INEMAKERSOVA V ŽIVO 23.00 SHOW HARALDA SCHMIDTA 0.00 SKRIVNA KODA CHARLY, avstral. akc. film, 1985 - igrajo: Forrest Tucker, John Ireland. John Sheperd. Jill Whitlow 1.40 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE - PRIHODNJE STOLETJE 2.30 OBALNA STRAŽA; PREGLED PROGRAMA 3.25 FANT, DAMA, POSLUŠNOST 3.50 VERA OPOLDNE 4.40 KERNER 5.30 POROČILA 5.32 DOBRO JUTRO! 5.35 BOGAT IN LEP 6.00 POROČILA 6.05 SLEDGE HAM-MER 6.30 POROČILA 6.35 DOBRI ČASI. SLABI ČASI 7.00 TOČKA 7 7.30 POROČILA 7.35 MED NAMI 8.00 POROČILA 8.05 SPRINGFIELD STORY 9.00 POROČILA 9.05 KALIFORNIJSKI KLAN 10.00 BOGAT IN LEP 10.30 MOJA MALA SOLEDAD 11.00 CENA JE VROČA 11.30 DRUŽINSKI DVOBOJ 12.00 TOČKA 12 12.30 ZLATA . PALAČA 13.00 UMOR, JE NAPISALA 14.00 BAR-BEL SCHAFER. Neploden - zaradi tega si me zapustila 15.00 ILONA CHRISTEN, Razumeva se samo v postelji 16.00 HANS MEISER, Kdo je kriv - moj otrok je na napačnih poteh 17.00 JEOPARDY! 17.30 MED NAMI 18.00 DOBER VEČER! 18.30 ZVEZDNI MAGAZIN 18.45 POROČILA 19.10 EKSPLOZIVNO 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 SMRT PO POUKU -OBTOŽENA UČITELJICA I., am. drama 21.05 TV NASVET 21.15 SMRT PO POUKU - OBTOŽENA UČITELJICA II. 22.10 ŠTERN TV 0.00 NOČNI DNEVNIK 0.30 NA ZDRAVJE! 1.00 SLEDGE HAM-MER 1.30 ZLATA DEKLETA 2.00 BARBEL SCHAFER 2.55 NOČNI DNEVNIK 3.20 ILONA CHRISTEN 4.10 HANS MEISER 5.05 EKSPLOZIVNO pro 7 5.25 SAM, ponedeljkov magazin 5.50 TAFF, magazin 6.15 HIŠICA V PRERIJI 7.00 PALČKI 7.25 OTOK ZAKLADOV 7.50 ROŽNATI PANTER 8.15 VSI POD ISTO STREHO 8.45 KDO JE TUKAJ ŠEF? 9.15 BILL COSBY SHOW 9.45 JA-SON IN ARGONAVTI, am. pust. film 11.45 AGENTKA S SRCEM 12.35 HOTEL 13.30 SAM, ponedeljkov magazin 14.00 ARA-BELLA KIESBAUER 15.00 HIŠICA V PRERIJI 16.00 PALČKI 16.30 OTOK ZAKLADOV 16.55 ROŽNATI PANTER 17.25 VSI POD ISTO STREHO 17.55 KDO JE TUKAJ ŠEF? 18.30 BILL CO-SBY SHOW 19.00 TAFF, magazin 19.30 POROČILA 19.50 ŠPORT IN VREME 20.00 OGENJ NA MISSIS-SIPPIJU, am. drama. 1988 - igrajo: Gene Hackman. Willem Dafoe.Fran-ces McDormand, Brad Dourif, R.Lee Ermey, Gailard Sartain 22.20 LJUBEZEN IN GREH. oddaja o spolnosti 23.10 BRANILEC, am. akc. film, 1993 0.50 POROČILA 1.10 POSLEDNJA JEŽA V SANTA CRUZ, nem.-avstr. pust. film 2.35 POROČILA 2.45 ARABELLA KIESBAUER 3.35 POROČILA 3.45 UMOR NA NEKO DEŽEVNO NEDELJO, fran^švic. krim. film 5.45 RISANKE 9.10 ČLOVEK V AKCIJI, nanizanka 9.30 FLIP-PER, ponovitev 10.00 SMEJTE SE, PROSIM! 10.30 ŠE DOBRO, DA IMAMO MARIJO, ponovitev 11.30 ZORRO, ponovitev 12.00 RISANKE 16.00 WENDY, nanizanka 16.25 ZORRO, nanizanka 16.55 RAZRED ’96, nanizanka 17.50 POROČILA 18.05 FLIPPER, na- nizanka 18.35 ŠE DOBRO, DA IMAMO MARIJO, nanizanka 19.45 SMEJTE SE, PROSIM! 20.15 ČLOVEK BREZ OBRAZA, ameriški film 22.30 STEPHEN KING: NOČNA IZMENA, ameriški film 0.1() EKSKLUZIVNA REPORTAŽA, ponovitev 0.55 ČLOVEK BREZ OBRAZA, ponovitev 2.50 NOVICE IZ SVETA 3.20 STEPHEN KING: NOČNA IZMENA, ponovitev 4.45 227, nanizanka 5.10 227, nanizanka eurosport 8.30 SVET HITROSTI, magazin 9.30 NOGOMET, napoved EP 10.30 EU-ROFUN, magazin 11.00 TENIS, turnir Roland Garros, prenos 19.30 ATLETIKA, miting v Bratislavi, prenos 21.30 DIRKE TOVORNJAKOV 22.00 TENIS, turnir Roland Garros, posnetki 23.00 FORMULA 1, GP magazin 23.30 MOTORJI, magazin 0.30 TENIS, pregled ATP turnirjev 1.00 BILJARD dsf 3.00 ROKOBORBA 4.00 MOTO ŠPORT 5.00 KLASIKI ŠPORTA 5.15 V FORMI Z DSF 5.45 MAGIČNI ŠPORTI 7.15 ŠPORTNI KVIZ 8.00 NOGOMETNI KVIZ 8.45 DOMINION 9.00 ŠPANSKI NOGOMET 10.00 OFENZIVNO 11.00 GOLF 11.30 MAGIČNI ŠPORTI 13.00 ŠPORTNI KVIZ 13.45 NOGOMETNI KVIZ 14.30 HATTRICK 15.30 MAGIČNI ŠPORTI 16.30 KOLESARJENJE 17.15 ROKOMET. Jugoslavija - Madžarska 18.30 ROKOMET, Danska -Romunija 18.45 ROKOMET, Nemčija - Slovenija 20.30 ROKOMET, Francija - Španija 21.00 ROKOMET, Hrvaška - Rusija 22.30 ŠPORTNA POROČILA 22.45 BOKS 23.15 ROKOBORBA 0.15 ZGODOVINA OLIMPIJSKIH IGER 1.15 NEPO-SREPNO 1.45 KLASIKI ŠPORTA 3 sat 7.05 ČEBELICA MAJA 7.30 LUTKE 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 ČAS ZA KULTURO 9.45 SLIKE IZ NEMČIJE 10.30 ZVEZDNA URA FILOZOFIJE 11.30 BOG VE, pesmi Boba Dylana 11.45 MONA LISA 12.30 NEKOČ JE BILA AMERIKA 13.00 LUTKE 13.30 ODVETNIK 13.55 NEPRISTRANSKI POGLEDI 14.00 PARADA USPEŠNIC 14.45 MAGAZIN ZA MLADE 15.35 DR. MAG 16.00 SANJSKE POČITNICE ZADNJO MINUTO, film 16.30 KJE SO SE NELOČ KOPALI RIMSKI CESARJI, film 17.00 SLIKE IZ ŠVICE 17.45 PROMETNI MAGAZIN 18.15 MINI ZIB 18.25 POZOR, STROGO ZAUPNO! 18.53 SPANČEK, ZASPAN-ČEK 19.20 ČAS ZA KULTURO 20.00 DNEVNIK 20.15 VARLJIVI RAJ - POTOVANJE K AMAZONSKIM INDIJANCEM 20.55 BREZ OROŽJA JE JUNAK. Kipar Werner Stotzer 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 INTER-CITY. Bolzano 23.00 OBE PRIJATELJICI 0.50 DESET PRED DESETO 1.15 ČAS ZA KULTURO super channel 6.00 JUTRANJI PROGRAM 6.30 ITN POROČILA 7.00 DANES 9.00 SUPER TRGOVINA 10.00 EVROPSKO DENARNO KOLO 15.00 THE SQUAWK BOX 16.00 AMERIŠKO DENARNO KOLO 17.30 FT POSLOVNA POROČILA 18.00 ITN POROČILA 18.30 PROFILI 19.30 SHOW SELINE SCOTT 20.30 DATELINE 21.30 ITN POROČILA 22.00 NBC SUPER ŠPORT 23.00 NOCOJŠNJI SHOW 0.00 POZNO PONOČI, vodi Conan CTBrien 1.00 KASNEJE, vodi Greg Kinnear 1.30 NBC NOČNA POROČILA 2.00 NOCOJŠNJI SHOW, vodi Jay Leno 3.00 SHOW SELINE SCOTT 4.00 GOVORIMO O BLUESU 4.30 VOYAGER 5.00 SHOW SELINE SCOTT mtv 6.00 JUTRANJI MIKS 8.30 ŠPORT NA MTV. posebna oddaja: morje 9.00 JUTRANJI MIKS 12.00 EVROPSKI TOP 20 13.00 NAJVEČJE USPEŠNICE 14.00 GLASBA NON STOP 16.00 IZBERI MTV 17.00 POPOLDNE Z ENRICOM 19.00 SOAP DISH 19.30 ŠPORT NA MTV, vodi Dan Cortese 20.00 NAJVEČJE USPEŠNICE 21.00 MTV BODY DOUBLE 21.30 MTV LJUBEZEN 22.00 LOVE SUCKS 22.30 AMOUR 23.30 THE FIEAD 0.00 REM, un-plugged 1.00 NOČNI VIDEO kabel 1 5.10 LASSIE 5.30 VISOKA GOŠČAVA 6.20 BONANZA 7.10 HU-GOV SHOW 8.10 RISANKE 11.05 LASSIE, nanizanka 11.35 OČARLJIVA JEANNIE 12.00 SAMO LJUBEZAN NAMA DAJE MOČ 13.40 FBI. nanizanka 14.30 KOBRA, PREVZEMITE!, nanizanka 15.20 VISOKA GOŠČAVA, nanizanka 16.10 BONANZA, nanizanka 17.05 TARZAN, nanizanka 17.30 HUGOV ,SHOW 18.30 OČARLJIVA JEANNIE, nanizanka 19.00 POLNA KLETKA JUNAKOV, nanizanka 19.30 M.A.S.H., nanizanka 20.00 ZAROTA DOMINO, angleški akcijski film 21.35 SUPERFORCE, nanizanka 22.00 TUJCI SO MED NAMI, nanizanka 22.55 DEDIČI PREKLETSTVA, nanizanka 23.50 ZGODBE IZ SVETA SENC, nanizanka 0.15 M.A.S.H.. ponovitev 0.40 POLNA KLETKA JUNAKOV 1.05 FBI, ponovitev 1.50 TUJCI SO MED NAMI 2.40 DEDIČI PRE--KLETSTVA 3.25 KOBRA. PREVZEMITE! 4.20 TARZAN sky news 7.00 DOBRO JUTRO S SKY NEWS 10.30 KAM NA POČITNICE 11.30 ABC NOČNA LINIJA 12.00 POSLOVNE NOVICE IZ SVETA 14.30 CBS JUTRANJA POROČILA 15.30 V ŽIVO IZ PARLAMENTA 18.00 V ŽIVO OB ŠESTIH 19.30 VEČER Z ADAMOM BO-ULTONOM 20.30 ŠPORTNA ODDAJA 22.30 NOVICE IZ SVETA IN POSLOVNOST 0.30 CBS VEČERNA POROČILA 1.30 ABC NOVICE IZ SVETA 2.30 VEČER Z ADAMOM BOULTONOM 3.30 OBLIKOVALEC NOVIC 4.30 V ŽIVO IZ PARLAMENTA 5.30 CBS VEČERNA POROČILA bbc world 11.00 BBC poročila 11.30 FILM 96, z Barryem Normanom 12.00 BBC poročila 14.00 BBC WORLD novice 14.15 PANORAMA, dokumentarna oddaja 15.00 BBC novice 15.15 POSLOVNE novice 15.30 POROČILA IZ AZIJE 16.30 ANDREW NEIL SHOW, zabavna oddaja 17.00 DNEVNE novice 17.05 POD SONCEM. dokumentarni film 18.00 BBC WORLD novice 18.30 TOP GEAR, poljudna oddaja 19.00 SVET DANES, poročila 21.00 DNEVNE novice 21.05 VELIKA POTOVANJA Z ŽELEZNICO 22.00 BBC WORLD novice, vreme 22.30 RHODESOVA POTOVANJA PO BRITANIJI, oddaja o kulinariki 23.00 BBC WORLD novice 0.00 BBC WORLD novice 1.00 BBCWORLD novice bbc prime 11.30 DOBRO JUTRO Z ANNE IN NICKOM 13.10 PEBBLE MILL, zabavna oddaja z gosti 14.00 ULICA GREAT ORMOND, dokumentarna oddaja 14.30 EASTENDERS, serija 15.00 BBC WORLD novice 15.10 ANDREW NEIL SHOW, zabavna oddaja 16.00 JULIJA JEKYLL IN HARRIET HYDE, otroška zabavna oddaja 16.15 GROF DUC-KULA, humoristična serija 16.40 JUTRIŠNJI LJUDJE, serija 17.05 OBRAČAJ, igrica 17.30 SVET V VOJNI, poljudna oddaja 18.00 CEZANNOVE TRI BARVE, dokumentarna oddaja 18.30 VPRAŠANJA O ŠPORTU, kviz 19.00 SVET DANES, novice 19.30 ČLOVEK IN NJEGOV PES, dokumentarna oddaja 20.05 POSLEDNJI SORODNIK, nadaljevanka 20.35 RAČUN, serija 21.00 MIDDLEMARCH, nadaljevanka 21.55 Vreme in BBC novice 22.30 INSIDE STORY, dokumentarna serija 23.30 FINA GOSPA, humoristična serija 0.00 PSIHIATRI 6.00 JUTRANJI PROGRAM 12.35 FRANCOSKI DNEVNIK 13.00 PARIŠKE LUČI 13.30 KINO : Ljubimca 15.10 ODKRITJE 15.30 SRČNE DAME 16.00 DNEVNIK TV 5 16.15 BIBI IN PRIJATELJI 16.45 FA SI LA 17.15 STUDIO GABRIEL 17.45 VPRAŠANJA ZA ŠAMPIONA 18.15 AMERIŠKE VIZIJE 18.25 VELIKA IGRA RAZISKOVALCEV 18.30 DNEVNIK TV 5 19.00 PARIŠKE LUČI 19.25 VREME 19.30 ŠVICARSKI DNEVNIK 20.00 SANJE NISO POTREBNE 21.00 POROČILO 21.55 VREME 22.00 FRANCOSKI DNEVNIK 22.30 ZEMELJSKI OGENJ 23.35 VEDETI VEČ 0.30 NOČNI PROGRAM zdf 5.00 DALLI DALLI 5.30 JUTRANJI PROGRAM 9.00 DNEVNI PREGLED 9.03 DALLAS 9.45 KAR ŽIVAHNO 10.00 DNEVNA POROČILA 10.03 37 STOPINJ -POMLAD V SARAJEVU 10.35 AKTUALNO O MODI IN TRENDIH 11.00 MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR IZ FRANCIJE 15.00 PREGLED DNEVNIH NOVIC 16.00 PREGLED DNEVNIH NOVIC 17.55 MOŠKI NA VLAKU, nemško-avstrijska družinska serija 18.45 LOTO 19.00 DANES 19.20 VREME 19.25 SOKO, nemška kriminalna serija, igra: Wil-fried Klaus 20.15 TA ČUDOVITI SVET - ZEBRE 21.00 NOVICE O ZDRAVJU 21.45 DANES 22.15 IZRAEL 22.50 RAZPOZNAVNI ZNAK D 23.00 DERRICK, nem-ško-švicarsko-avstrij ska kriminalna serija, igra: Horst Tappert 0.00 DANES ZVEČER 0.15 APROPOSOV TEATER 0.45 CANNES '96 1.20 NOVICE IZ RAČUNALNIŠTVA 1.50 TEKST AKTUALNO (Na frekvencah: 88,5; 90,0; 90,9; 91,8; 92,9; 94,1 in na 88,0; 96,4 MHz) 00.00-05 Nočni program - glasba: nočni obisk - gost:; 1.00 Poročila, 2.00 Poročila; 3.00 Poročila; 4.00 Poročila; 4.45 Dnevni koledar; 5.00-8.00 Jutranji program - glasba - vmes:; 5.00 Poročila, vreme, promet; 5.20 Obvestila; 5.30 Prva jutranja kronika, vreme, promet; 5.50 Iz naših sporedov; 6.00 Poročila,vreme, promet; 6.05 Dobro jutro, rojaki; 6.20 Dnevnikov odmev; 6.30 Poročila, promet, vreme; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika, šport, vreme, promet; 7.20 Koledar prireditev; 7.35 Rekreacija; 7.50 Biovreme; 8.00 Poročila; 8.05-10.00 »Poslovni kažipot« - vmes:; 8.05 Obvestila; 9.00 Poročila; 10.00-19.00 Program A - 1 -(glasba do 20.00) - vmes; 10.00 Poročila; 10.30 Pregled slovenskega tiska; 11.00 Poročila; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.00 Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti: Zgodnje in pozno zelje; 13.00 Danes do 13., vreme, promet, pregled sporeda; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.00 Poročila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30. DIO - Osrednja popoldanska informativna oddaja, šport, vreme/promet; 16.15 Obvestila; 17.00 Poročila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik, vreme, promet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; do 21.00 Medigra; 21.00 Poročila; 21.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Drago Medved iz Celja; 21.30 Minute za...; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Etno-glasba sveta; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno - Dante Maffia: En kovač:23.15 Za prijeten konec dneva; 24.00 Poročila drugi program (Na frekvencah; 87,8 91,6 92,2 92,4 93,5 94,195,3 96,9 97,6 98,9 99,9 MHz UKV stereo RDS) 5.00-8.30 Jutro - vmes: pregled spo- OPROSTITE, PREKINITEV... - Neverjetno se zna prilagoditi razmeram! reda RA in TV programov, pregled dnevnega časopisja, podatki o temperaturah zraka, podatki o onesnaženosti zraka, prometne informacije, kontakt s poslušalci; 5.00 Poročila, vreme, promet; 5.30 Prva jutranja kronika, vreme, promet; 6.00 Poročila, vreme, promet; 6.30 Poročila, vreme, promet; 6.50 Nočna kronika; 7.00 Druga jutranja kronika, šport, vreme, promet; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30-13.00 Dopoldne na valu 202 - vmes: 8.30 Novice; 8.40 Radio most: studio Ko-per-Ljubijana-Maribor; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Malčki o...; 9.30 Novice; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Kje pa vas čevelj žuli; 10.30 Novice; 11.00 Moped show; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Avtomobilsko prometne minute; 12.30 Novice: 13.00-19.00 Val 202 popoldan - vmes:; 13.00 Danes do 13-ih, vreme, promet, pregled sporeda; 13.40 Obvestila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Novice; 15.30 DIO - Osrednja popoldanska informativna oddaja, vreme, promet, pregled sporeda; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 17.30 Novice; 18.00 Vroči stol; 19.00-24.00 Večer na II. programu - vmes: 19.00 Radijski dnevnik, vreme, promet; 19.30-24.00 Glasbeni večer z Janetom Webrom (Rock, Blues, Folk & Country) Plošča večera: Slavek Hanzlik »Summer Solsti-ceč (Sierra), Koncert: The Walkabo-uts Koncert iz Cankarjevega doma 20. 3. 1996 (2) Conztry: Antologija country rocka-Hickory Wind (Vol. 19 Blues: J. B. Hutto & The Hawks-Ma-sters Of Modern Blues (Testament) vmes:; 19.30-20.20 EP v rokometu: Slovenija - Nemčija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov tretji program (Na frekvencah: 96,5; 101,4; 102,0 in 103,9 MHz 8.00-19.30 in 88,6; 93,1; 96,5; 100,6; 101,4; 102.0 in 103,9 MHz 19.30-24.00) 6.00 Avizo in začetek programa; 6.05-08.00 Dobro jutro - vmes:; 6.30 Jutranja misel; 7.00 Druga jutranja kronika, šport, vreme, promet; 8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.05-10.00 Glasbena matineja... glasba Rossinij a. Chopina, Schuberta, Ravela, Satiea, Rahmaninova, Prokofjeva, Ville-Lobosa in Tansmanna; 10.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja: Isidore Lautreamont; 11.00 Poročila; 11.05 Danes smo izbrali...; 12.00 Poročila; 12.05 Pojemo in igramo; 13.00 Poročila; 13.05 Za knjižne molje - Rafik Schami: Dlan polna zvezd; 14.00 Poročila; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 15. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije - Zagorje ob Savi; 15.30 DIO - Osrednja popoldanska informativna oddaja; 16.00 Vreme in prometne informacije ter napoved popoldanskega in večernega sporeda; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00-20.00 Posnetki festivalov in koncertov... Wtirttemberški komorni orkester, trobentar Ole Edvard Antonsen in dirigent Jorg Fa-erber ter Mestni simfonični orkester iz Birminghama in direigent Simon Rattle (C. Stamitz, B. Bartok, G. Ph. Telemann, D. Šostakovič, G. Tartini, F. Mendelssohn, H. W. Henze, L. v. Beethoven); 20.00 Radioteka - v počastitev 50-letnice »Agrftv«, produkcija radijskih iger: S. Grum - F. Uršič: Jo-sipina H. Pinter: soba M. Elsner-Gro-šelj: Peti Jezdec; 21.30 Glasba antične Grčije v oddaji Ars antiqua; 22.00 Poročila; 22.05 Okrogla miza III. programa; 23.00 Iz manj znanih oper; 23.50 Napoved sporeda za četrtek; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec III. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenija radio glas ljubljane (KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-BOČ: 104,8 MHz) 5.00 Jutranji program; 6.15 Novice; 7.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved dogodkov; 8.30 Jutro je tudi takšno; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.00 3 x 1 - glasbena oddaja; 13.15 Novice; 13.55 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Glasbena oddaja; 15.00 Popoldanski D. J. vodeni program; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Črna kronika; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Naj-naj pesem tedna; 17.15 Novice; 18.00 Glasovanje za pesem tedna; 18.15 RGL na rajžo gre; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Pole position; 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka; 24.00 New age glasba - Uroš Novak; 02.00 satelit radio študent (89,3 MHz) 8.00-11.00 Radio Kloaka; 14.00 Kulturne recenzije & napovedi; 15.00 OF (24 ur-info/joculator); 17.00 Rock Indoktrinacija & koncertne napovedi: 19.00 TB: Miracle Workers - Ana-tomy of a Creep (triple x); 20.00 Kozmiki (Night-Time/Blues) Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (ponedeljkovih in torkovih večernih uric) radio koper (SV 549 kHz. UKV 88,6 - 93.8 - 100,3 - 100.6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Otvoritev programa Radia Koper; 6.30 JUTRANJIK osrtnice; 7.00 II. Jutranja kronika - prenos RS; 7.30 Pregled tiska in vremenska napoved; 7.40 »Noč in dan« - OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav voditelja - predstavitev celodnevnega programa; 8.15 Na rešetu; 8.30 POROČILA; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.30 POROČILA; 9.45 do 10.25 Odgovor na »Rešeto«; 10.30 POROČILA; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnosti: 12.20 Dvajset modrih; 12.30 OPOLDNEVNIK RADIA KOPER, osmrtnice; 13.00 Daj. povej ...; 13.30 POROČILA; 14.30 POROČILA; 15.00 Po\ver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah. Pesem tedna: 16.45 Informativni servis Modrega vala; 16.55 Šest prešernih; 17.30 PRIMORSKI DNEVNIK, osmrtnice: 18.00 A...O...A... Zabavno glasbena oddaja z gostom v studiu; 19.00 Večerni radijski dnevnik - prenos RS: 19.30 Športni program na Modrem valu; 22.00 Zrcalo dneva -prenos RS; 22.30 Iz diskoteke Radia Koper; 24.00 Preklop na nočni program RS; radio maribor (UKV 93,1 in 90.4 MHz, SV 558 KHz) 5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes; 6.00 Poročila; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9.05 Štajerske miniature; 10.00 Poročila; 10.05 Tema dneva; 11.00 Poročila; 11.45 In-foservis; 12.00 Poročila; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Poročila; 13.05 Popoldne pod Pekrsko gorco; 13.45 Razgibana jesen; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 14.10 Rezervirano za EPP; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.00 Dnevnik Radia Maribor; 17.30 Obvestila, osmrtnice; 18.00 Mladi - mladim; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva: 22.15 Glasba; 23.15 Nočni program Radio Maribor radio ognjišče - (104,5; 105,9; 107,3; 107,5; 91,2 Mhz) 5.30 Jutranji program; 06.45 duhovna misel, Švetnik dneva; 7.10 Bim-bam-bom; 7.30 Poročila; 8.00 Zlati zvoki; 8.30 Informativna oddaja; 10.15 Mali oglasi; 11.10 Svetovanje; 12.00 Zvonjenje; 13.00 Glasbeni odmor; 15.00 Informativna oddaja; 16.05 Čestitke; 17.15 Pogovor o....; 18.30 Informativna oddaja; 19.00 Glas Amerike; 20.35 Luč v temi. Prijateljstvo bolnikov; 21.35 Radijski roman; 22.00 Poročila; 22.30 Nočni glasbeni program tvs 1 - 20.10 Zbogom, moja konkubina Leslie Cheung, Gong Li hongkonško-kitajski celovečerni film, 1993 Igrajo: Leslie Cheung, Zhang Fengyi, Gong Li, Ying Da Zbogom, moja konkubina je kompleksen film. Njegov junak je Douzi. Kot otroka ga je mama pripeljala v šolo za igralce v pekinškem gledališču. Občutljivi Douzi je vzdržal mnoge težke, tudi boleče preizkušnje in se naveza! na vrstnika Shitoua. Skupaj sta se pripravila na vlogi, ki ju bosta igrala vse življenje: Shitou za vlogo kralja v dinastiji Chu, Douzi pa za vlogo njegove konkubine. Trdim letom šolanja sledijo prvi igralski nastopi in uspehi. Njuna opera Zbogom, moja konkubina žanje uspeh, tako da mlada igralca prevzameta umetniški imeni. kanal A - 21.00 Šepetanja Victoria Te n n ant ameriški film, 1989 Igrajo: Victoria Tennant, Chris Sarandon, Jean LeClerc ... Mlada in lepa pisateljica Su-san je že doživela prve pisateljske uspehe. Ko išče motiv za svoj novi roman, kot nalašč sreča osebo, kije živa upodobitev njenega glavnega junaka - moški s temno preteklostjo, ki zaradi tega trpi, muke pa si lajša z novimi zločini. Toda novo poznanstvo je zanjo usodno. Nekega dne jo novi znanec nepričakovano napade in ona ga je prisiljena ustreliti. tv 3 - 8.00 Dobro jutro, Slovenija Marko Fink je operni pevec. ki je večino svojega življenja prežival v Argentini, se pred dvema letoma vrniI v Slovenijo, pred kratkim je izdal svojo zgoščenko... pop tv - 20.00 Podmornica Jiirgen Prochnon, Herbert Gro-nemever nemški vojni fHm, 1981 Igrajo: Jiirgen Prochnow, Herbert Gronemeyer, Klaus Wenne-mann, Hubertus Bengsch Film je resnična zgodba vojaške podmornice iz leta 1941. Podmornica je iz atlantskega pristanišča La Rochelle odplula na patruljni obhod. Posadka skoraj petdesetih mož je bila natrpana v ozkem prostoru podmornice. Vodil jih je kapitan, poznan pod imenom »Starec«, spremljal pa jih je tudi vojni dopisovalec Wer-ner. Na njihovem patruljnem obhodu je bilo usodno srečanje z oboroženo britansko trgovsko ladjo. Tedni strahu, klavstrofobije, brezciljnega in monotonega križarjenja, viharnega morja in zračnih napadov so posadko in ladjo popolnoma izčrpali. val 202 - 16.40 »Privatizacijske delnice« Čeprav je le malo 'privatizacijskih ’ delnic na trgu vrednostnih papirjev, je trgovanje na ilegalnem trgu v polnem razmahu. Da ne bi bili za vedeni, da bi se znali pravilno odločiti, poslušajte Val 202 in vprašajte (061) 312-522 ali (061) 315-852. RSL 3 - 20.00 Radioteka V počastitev 50-letnice AGRFTV Z današnjo Radioteko bomo obeležili okroglo 50. obletnico delovanja Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Pripravili smo tri radijske igre, ki so jih v različnih obdobjih pripravili študentje AGRFTV: - S. Grum, F. Uršič: Josipina - H. Pinter: Soba - M. Elsner, Grošelj: Peti jezdec ESTABLISHED 1820 Šele v pokoju tihem hladne hiše, poPS:sZT~ap,PoZ:ha’ Tiho nas je v 92. letu življenja zapustila naša dobra in skrbna (dr. France Prešeren) mama, sestra in stara mama, prababica in teta TEREZIJA KREGAR rojena KRALJIČ Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 30. maja 1996, ob 14. uri na pokopališče v Stožicah Na dan pogreba bo ležala v vežici sv. Marije na Plečnikovih Žalah Žalujoči: sin Slavko z ženo Stanko, vnuki Vojko, Matjaž in Metka z družinami, sestra Ani in ostalo sorodstvo Ljubljana, Domžale, 27. maja 1996 Bled, 1. in 2. junij 1996 Društvo krajinskih arhitektov Slovenije obvešča, da je spremenilo svoj uradni naslov. Nov naslov je DRUŠTVO KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE Inštitut za krajinsko arhitekturo pri Biotehniški fakulteti Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka do 15. ure za objavo naslednji dan Pri okencu: Šubičeva 1, Dunajska 5 faks: 0611310169 Za naročnike zunaj Ljubljane: tel.: 06113 36 266 Ob sobotah, nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice CENTRALNA REDAKCIJA DELA, Dunajska 5, tel. 06113 18 255 Sobota: od 13. do 16. ure. nedelja in praznik: od 12. do 15. ure CARINARNICA LJUBLJANA objavlja prodajo na javni dražbi. Carinarnica Ljubljana bo 6. 6. 1996 pripravila ponovno dražbo blaga, ki ni bilo prodano na dražbi dne 27. 5. 1996. Vsi spiski in pogoji za javno dražbo ostanejo nespremenjeni. Dražba bo ob 9.30 v veliki sejni sobi Carinarnice Ljubljana na Šmartinski 152a. Informacije o dražbi dajemo po telefonu 061-1404-177, int. 252. 15585 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat MILAN KUŠAR pečar Od njega se bomo poslovili v sredo, 29. maja 1996, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v vežici sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah Žalujoči: žena Malči, sin Andrej z Biserko, hčerka Helena z Damirjem, sestra Mija in brat Jože z družinama, svakinja Marica z družino ter ostalo sorodstvo Ljubljana, 24. maja 1996 Sporočamo, daje sklenil svoje zadnje naveze član našega društva, vrhunski alpinist, gorski vodnik in reševalec STANE BELAK-ŠRAUF Z domačimi žalujemo člani društva, alpinisti, gorski vodniki in gorski reševalci PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA in GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA, POSTAJA LJUBLJANA Po dolgotrajni in hudi bolezni, nas je zapustil naš dragi IVAN PLATNAR Od njega se bomo poslovili v četrtek, 30. maja 1996, ob 16. uri na pokopališču Šmarje-Sap Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici Pogrebna maša bo po pogrebu v župnijski cerkvi na Škofljici Žalujoči: žena Fani, hčerki Ivica in Jolanda z družinama, brat France, sestre Ivanka, Micka, Pavla in Angela, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo Škofljica, Kot, Matena, Ljubljana, Malmo, 27. maja 1996 Romar pomisli: zvon, ki v temno jutro zvoni, mojega tatka več ne prehudi. ljubeča žena Po dolgi in hudi bolezni nas je v 78. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in dedi ANTON GRABENŠEK diplomirani pravnik v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 31. maja 1996, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v vežici sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah V globoki žalosti: njegova žena Milena, hčerka Darja z Nikom, brat Karli z ženo Angelco, njegova Jadranka, Željko, mali Fdvard in drugo sorodstvo, Anica Mutvar z možem Francijem, Karli Kunej z mamo Marijo in Tonetom Springerjem Dragemu prijatelju in soplezalcu ŠRAUFU v slovo Dare z družino V Ljubljani. 28. maja 1996 Po dolgi in hudi bolezni me je zapustil dragi dedek TONE GRABENŠEK pogrešal te bom vnuk Niko Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je zapustila JOŽEFA MENCIN rojena EFFERL Od nje smo se poslovili v družinskem krogu Za njo žalujemo: hči Mira z družino in ostalo sorodstvo Ljubljana, Maribor, Mežica, 22. maja 1996 500990 Za vedno nas je zapustila naša draga TEREZIJA ŽELEZNIK Od nje se bomo poslovili v četrtek, 30. maja 1996, ob 13. uri iz sedemnajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Žalujoči: hčerka Joži z družino in ostalo sorodstvo Ljubljana, Krmelj. Oberhausen, 26. maja 1996 405707 ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ŠTEFANA TKALCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje ter g. župniku za opravljen obred. Od njega smo se poslovili v družinskem krogu v ponedeljek, 27. maja 1996 na črnuškem pokopališču Žalujoči vsi njegovi REKTOR UNIVERZE V MARIBORU SPOROČA JAVNOSTI ŽALOSTNO VEST, DA JE PREMINIL UNIV. PROF. DR. VLADIMIR BRAČIČ PRVI REKTOR UNIVERZE V MARIBORU LIK UTEMELJITELJA VISOKEGA ŠOLSTVA V MARIBORU, UGLEDNEGA ZNANSTVENIKA, ZASLUŽNEGA PROFESORJA IN PRVEGA REKTORJA UNIVERZE V MARIBORU NAM BO OSTAL V TRAJNEM SPOŠTOVANJU. ŽALNA SEJA UNIVERZE V MARIBORU BO V ČETRTEK, 30. MAJA 1996 OB 11 URI V AMFITEATRU PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU POGREB PA ISTEGA DNE OB 16. URI V CIRKULANAH PRI PTUJU. PEDAGOŠKA FAKULTETA PROF. DR. FRANC ROZMAN DEKAN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO PROF. DR. DALI DONLAGIČ DEKAN FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO PROF. DR. PETER SENČAR DEKAN SPOMINU SE PRIDRUŽUJEJO: EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA PROF. DR. LEO GUSEL DEKAN FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO PROF. DR. ADOLF ŠOSTAR DEKAN FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE PROF. DR. JOŽE FLORJANČIČ DEKAN VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA PROF. DR. VILJEM BRUMEC DEKAN UNIVERZA V MARIBORU PROF. DR. LUDVIK TOPLAK REKTOR PRAVNA FAKULTETA PROF. DR. FRANC PERNEK DEKAN FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO PROF. DR. LUDVIK TRAUNER DEKAN FAKULTETA ZA KMETIJSTVO PROE DR. BOŽIDAR KRAJNČIČ DEKAN Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil ljubljeni mož, oče, stari oče in stric MARTIN ZORKO Od njega se bomo poslovili v petek, 31. maja 1996, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v deseti mrliški vežici Žalujoči: žena Anica, hčerki Majda in Silva z družinama ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Peking, 28. maja 1996 Zapustil nas je kolega FRANCE ČOP dipl. psiholog nekdanji predsednik društva in sekcije za psihologijo dela Ohranili ga bomo v lepem spominu kot izjemnega strokovnjaka in zaslužnega člana društva Društvo psihologov Slovenije Ljubljana, 29. maja 1996 Odšla je čudovita gospa VESNA BERCE S hvaležnostjo za plemenito ljubezen in iskrenim sožaljem družini, se od nje z žalostjo v srcu poslavljamo prijatelji Bogdana Herman, Ljoba Jenče, Vita Mavrič, Andrej Stražišar, Majda Mlakar, Andreja Peklaj, Stanislava S. Pudobska, Silvo Teršek, Marta in Mile Turšič Naše ljube VESNE BERCE rojene BENČIČ ni več Vsem, ki sojo imeli radi, sporočamo, da smo se od nje poslovili v družinskem krogu na Mirni Snežnik, Ljubljana, Mirna Prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, oče, dedek, brat in stric dipl. oec. ŽARKO TRKULJA carinski inšpektor v pokoju Od njega se bomo poslovili v četrtek, 30. maja 1996, ob 14. uri na pokopališču v Kranju Žalujoči: žena Zlata, sin Predrag z ženo Anito, vnuček Žiga, sestra Jelena in brat Mirko z družinama, ostalo sorodstvo in prijatelji Kranj, Ljubljana, Gornji Milanovac, Šabac Umrl je METOD KLEMENČIČ gledališki in filmski slikar - kašer Pogreb našega zvestega sodelavca bo v četrtek, 30. maja 1996, ob 17. uri na pokopališču v Višnji Gori MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Zapustila nas je draga mama ZOFIJA BUKOVEC rojena JAMNIK Od nje se bomo poslovili v četrtek, 30. maja 1996, ob 10. uri iz vežice sv. Andreja na Plečnikovih Žalah Žalujoči: otroci z družinami Utihnil je tvoj glas obstalo je tvoje srce ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Z žalostjo sporočamo, da nas je po hudi bolezni zapustila ljuba žena, skrbna mama, babica, sestra in teta HILDA SLEJKO rojena LEBAR 1931 -1996 Na zadnji poti jo bomo pospremili v petek, 31. maja 1996, ob 16. uri na pokopališču v Dravljah Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici V neizmerni žalosti: mož Jože, sin Boris z Borutom, Tino in Zdenko, hčerka Majda z Auroro, Ilonko in Bemdtom, brata Franjo in Vlado z družinama ter ostalo sorodstvo Ljubljana, Neckartenzlingen, Maribor, Koper, Beltinci, Lendava, Tuzla, 26. maja 1996 __________________ 951974 ZAHVALA Ob izgubi najinega nepozabnega MATJAŽA JANČARJA se spominjava vseh, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in cenili njegovo delo. Ganilo naju je neomajno prijateljstvo Marjana, Mileta, Frančka in drugih, ki ste mu do konca zvesto stali ob strani. Za pomoč in vzpodbudo med njegovo boleznijo se zahvaljujeva zdravstvenim delavcem Onkološkega inštituta, predvsem doc. dr. Borutu Štabucu in višji medicinski sestri Jožici Urbančič. Hvala, vsem, ki ste sočustvovali z nama. Najin Tažo simbolno počiva pri starših v družinskem grobu na ljubljanskih Žalah Majda Kocmur in Janez Jančar _______________ 903475 Policija pretepla udeležence demonstracij TIRANA, 28. maja (STA/AFP/Hina) - Da bi preprečila demonstracije, kijih je na osrednjem trgu v Tirani pripravila opozicijska Socialistična stranka Albanije v protest zaradi nepravilnosti na parlamentarnih volitvah, je albanska policija danes pretepla več udeležencev, med njimi enega od voditeljev socialistične stranke Serveta Pellumbija in dva prvaka socialdemokratske stranke. Na ulicah, ki vodijo na trg, so okrepili policijski nadzor. Policisti, zaščiteni s čeladami in ščiti, so pretepali demonstrante z gumijevkami, še preden so prišli na zbirališče. Med pretepenimi je tudi neki tuji novinar. Neimenovani član opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je danes za agencijo Reuter povedal, da ne bodo več nadzirali volitev: »OVSE je sinoči uradno končal poslanstvo v Albaniji. Albanska Demokratska stranka je imela koristi od vladajočega položaja, a ga je brez sramu zlorabila.« (Foto: EPA) »NASA VOJSKA JE NEPREMAGLJIVA« Vrhovnik dr. Tudman si M je nadel novo uniformo Hrvati so počastili obletnico oboroženih sil - Tudman o svoji vojski, najve čjem jamstvu za obstoj in prihodnost države - Splošne amnestije ne bo? OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 28. maja - Vrhovnik dr. Franjo Tudman se je pokazal v javnosti spet v novi uniformi, tokrat olivno zelene barve in z devetimi najvišjimi odličji, ki so mu jih pred letom dni kot prvemu politiku in vojskovodji na en mah dodelili poslanci hrvaškega sabora, ker bi sijih sicer moral dodeliti sam. Civilna in vojaška odlikovanja namreč dodeljuje predsednik države, Vrhovnik dr. Franjo Tudman. Danes v spomin na prvo vojaško parado v samostojni Hrvaški, 28. maja 1991 na igrišču Nogometnega kluba Zagreb, obhajajo peto obletnico oboroženih sil, nepremagljive Tudma-nove vojske, ki je »spremenila razmerje sil v jugovzhodni Evropi« in je »največje jamstvo za obstoj in prihodnost večne in naše edine domovine Hrvaške«, kot je ob izrazih splošnega zadovoljstva na eni izmed mnogih po-litično-vojaških prireditev v Ra-kitju poudaril Vrhovnik. Ves dan so se vrstile manjše in večje vojaške parade, na katerih so sodelovali tudi posodobljeni migi 24, čestitke - prvo sta Vrhovniku že dopoldne izrekla obrambni in notranji minister Gojko Šušak in Ivan Jarnjak - podeljevanje odlikovanj, opisovanje bliskovitega razvoja »vojaško najbolj ugledne sile v tem delu Evrope«, prireditve pa so se končale zvečer v hotelu Intercon-tinental z drugim častniškim balom. Vrhovnik dr. Franjo Tudman je tudi na sprejemu v predsedniških dvorih izjavil, da dan oboroženih sil prvič praznujejo v miru, vendar je treba tudi zaradi Na kratko Simpozij ob izidu Jančarjeve knjige LJUBLJANA, 28. maja - Revija ,2000 je danes v Cankarjevem domu predstavila knjigo Matjaža Jančarja Slovenska zunanjepolitična razpotja. Prireditev je bila združena s kratkim strokovnim simpozijem, na katerem so priznani strokovnjaki in avtorjevi prijatelji govorili o zamisli in vsebini knjige nedavno preminulega diplomata zunanjega ministrstva. (Z. R.) Novi ukrajinski premierje Pavel Lazarenko MOSKVA, 28. maja - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je samo dan po tem, ko je objavil odlok o odstavitvi dosedanjega predsednika vlade Jevgenija Mar-čuka.že podpisal imenovanje za novega premiera: ta položaj je zasedel Pavel Lazarenko, ki je bil zadnje leto v Marčukovi vladi prvi podpredsednik, odgovoren za gospodarstvo. Imenovanje dokazuje, da Marčuk ni bil odstavljen zaradi katastrofalnega gospodarskega položaja v državi, za katerega bi morala odgovarjati vsa vlada, ampak ker se je preveč ukvarjal s »svojo politično podobo« in premalo z vladno operativno dejavnostjo. (D. K.) Komemoracija v Parizu PARIZ, 28. maja - Več tisoč ljudi se je nocoj na pariškem trgu Trocadero udeležilo žalne slovesnosti, s katero so počastili spomin na sedem menihov, ki so jih pripadniki Islamske fronte rešitve (GIA) konec marca ugrabili iz samostana v Alžiriji, pred kratkim pa so bili umorjeni. S smrtjo sedmih redovnikov se število francoskih državljanov, ki so bili od leta 1993 ubiti v tej severnoafriški državi, povzpelo na 39, med njimi je tudi 18 duhovnikov. (B.M.) Srečanje predsednikov dveh parlamentov LJUBLJANA, 28. maja — Predsednik državnega zbora Jožef Školč je danes sprejel predsednika luksemburškega parlamenta Jeana Spautza. Gostu je predstavil sestavo in delo parlamenta in pomembnejše naloge, ki bi jih poslanci radi opravili do konca mandata. (C. R., foto: Blaž Samec) Eta spet podtaknila bombo VILLAVA, 28. maja (AFP) - Danes zjutraj je v Villavi v severni špžnski provinci Navarra eksplodirala bomba, ki je poškodovala pisarne zavarovalnice Mapfre. Policija meni, da gre za nov napad baskovske separatistične organizacije Eta. Za sliko Židovska nevesta zdaj ponujenih 150 tisoč Drugi dan dražbe Sklada dobro delo nova zviševanja za olje na platnu slikarke Mire Uršič s* M? njM LJUBLJANA, 28. maja Včeraj 110 tisoč, danes 150 tisoč tolarjev. Tak je »položaj« po drugem dnevu dražbe Sklada dobro delo (od ponedeljka do srede med 10. in 12. uro po telefonu 061/133-62-66) za sliko Židovska nevesta (100x100 cm, olje na platnu), ki jo je lani ustvarila akademska slikarka Mira .Uršič. Tokrat je namenjena 7-letni Tadeji in leto dni stari Damjani ter njuni mami Marinki Zver iz Lipovcev v Prekmurju, ki jim je prometna nesreča aprila vzela očeta oziroma moža Alojza, pripadnika Slovenske vojske. d.o.o. Jezikovna šola Balmtolt POLETNA ŠOLA: angleščina, nemščina »r, V ANGLUI, NA BLEDU, V UUBUANI IN CEUU TEL.: 0611317-980 O Vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o ponudbi izdelkov in storitev, pa niste vedeli, kje vprašati M/MtiNET . Alt «:- nji rmavt/ 063 441 441 Bao Tonga bodo izpustili Nekdanji direktor urada za politično reformo, kije voditelje študentskega gibanja obvestil o vsebini tajnega partijskega zasedanja, je odslužil kazen OD NAŠE DOPISNICE PEKING, 28. maja - Nekdanji direktor urijda za politično reformo pri CK KP Kitajske in bližnji sodelavec odstavljenega partijskega voditelja Zhao Ziyanga je včeraj odslužil sedemletno zaporno kazen, vendar so oblasti sklenile, da bo še nekaj tednov v priporu, saj bi ga sicer izpustili prav ob sedmi obletnici pokola na Trgu nebeškega miru, kjer sta vojska in policija 4. junija 1989 krvavo zatrli prodemokratično študentsko gibanje. Štiriinšestdesetletnega Bao Tonga so preselili iz največjega pekinškega zapora Qinchen v letovišče na Zahodnih gričih, kakih 30 kilometrov od pekinškega središča, družini pa se bo lahko pridružil šele, ko bodo »kočljivi dnevi« mimo. Aretirali so ga 28. maja 1989, torej takrat, ko je več deset tisoč študentov dan in noč demonstriralo na Trgu nebeškega miru. Podprlo jih je več sto tisoč prebivalcev prestolnice, ki so zahtevali politične reforme, svobodo tiska, odločne ukrepe zoper korupcijo in odpravo absolutnega monopola posameznikov na oblasti. Poglavitni greh direktorja urada za politično reformo je bil, da je bil do zadnjega dne zvest takratnemu generalnemu sekretarju Zhao Ziy-angu. Skušal je celo preprečiti r ISKRICE-------------- Če bi neumnost bolela, bi kričali v vsaki hiši. ŠPANSKI PREGOVOR Tijanič postal srbski minister za informiranje Znani novinar in nekoč najostrejši Miloševičev kritik je prišel v vlado OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. maja - Na današnjem zasedanju srbske skupščine so opravili dolgo napovedovano prenovo kabineta Mirka Marjanoviča. Novi minister za informiranje je postal Aleksandar Tijanič, znani novinar in direktor, glavni in odgovorni urednik televizije BK. Zamenjal je Ratomirja Vica, ki je zdaj minister brez listnice. Kontroverzni Tijanič je med novinarskimi krogi dolgo veljal za enega najostrejših nasprotnikov Miloševičeve politike, še posebno med tako imenovano protibiro- kratsko revolucijo, zdaj pa pravijo, da sodi med najbolj zanesljive sodelavce dr. Mirjane Markovič, predsednikove žene in predsednice Jugoslovanske združene levice. Tijaničev vstop v vlado bo nedvomno okrepil vpliv komunistov, ki imajo v koalicijski vladi s socialisti in Novo demokracijo še. ministra za energetiko. Druga pomembna sprememba v Marjanovičevem kabinetu je imenovanje akademika Dušana Ka-nazirja za novega podpredsednika vlade. Zamenjal je dr. Slobodana Unkoviča, ki je postal veleposlanik ZRJ na Kitajskem. Namesto Ivka Donoviča je novi kmetijski minister postal Nedelko Šipovac, Zoran Konstantinovič je na čelu ministrstva za promet zamenjal Alekso Jokiča, Milivoj Stamatovič pa bo v prihodnje vodil resor za pokojnine, zdravstveno varstvo in delo, saj je dr. Jovan Radič odstopil. Prenovljeno srbsko vlado čakaj veliko težav na gospodarskem in socialnem področju, saj napovedujejo padec proizvodnje in več stavk. Šrbija bo poslej imela tudi ministrstvo za turizem, ki ga bo vodila Mira Stankovič, dosedanja direktorica turističnega podjetja Putnik. SLOBODAN DUKIČ njegovo odstavitev, in sicer tako, da je voditeljem študentskega gibanja posredoval podrobno vsebino razprave s tajnega zasedanja partijskega vodstva. Potem so po zvočniku na Tiananmenu obveščali ljudi o poteku boja za oblast v Zhongnanhaiju (sedežu najvišjega kitajskega vodstva), to pa je pripeljalo do tega, da je bilo v urah tik pred odstavitvijo Zhao Ziyanga na pekinških ulicah več kot milijon ljudi. Ker si je urad za politično reformo prizadeval za uvedbo pluralizma v politične strukture, je bila aretacija Bao Tonga po strmoglavljenju te reformistične' struje pravzaprav simbolični obračun z Zhaom, zoper katerega ni bila nikoli vložena uradna obtožnica, pa tudi z Deng Xiaopingovo zasnovo reform, ki so jo po 4. juniju bistveno spremenili. Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da se je Deng osebno večkrat zavzel za Bao Tongovo izpustitev, vendar se je trda partijska linija temu odločno upirala kljub njegovemu čedalje slabšemu zdravju. Načeto je bilo že v šestdesetih letih, ko je v zaporu preživel osem let (med Mao Zedongovim obračunom s predsednikom republike Liu Sha-oqijem). Bao ima raka na limfnih žlezah in motnje v delovanju centra za ravnotežje. Z iztekom Baove zaporne kazni je spet prišlo v ospredje vprašanje o možnosti vnovične vzpostavitve liberalnega bloka in celo povezave nekdanjega visokega uradnika s 76-letnim Zhao Ziyangom, ki je v svojevrstnem hišnem priporu v Pekingu. Po vsej verjetnosti se nekdanji reformisti ne bodo vrnili na politično prizorišče, Bao pa bo podobno kot Zhao Ziyang najbrž še naprej pod strogim policijskim nadzorom, s katerim naj bi poskrbeli, da njegov glas ne bo prodrl do širše javnosti. Kljub iz-pustitivi iz zapora mu bodo za prihodnji dve leti vzeli vse politične pravice. ZORANA BAKOVIČ mednarodnih pritiskov nenehno izpopolnjevati bojno sposobnost hrvaške vojske. Peto obletnico oboroženih sil so v značilnem slogu »počastili« v splitskem satiričnem tedniku Fe- • »Hrvaška ne bo spreminjala zakona o aboliciji,« je po sinočnjem sestanku z veleposlaniki skupine za stike izjavil predsednik Tudman. Na današnjem sprejemu ob dnevu oboroženih sil je pristavil, da je »konec popuščanja Hrvaške mednarodni skupnosti«. Na zadnjem zasedanju sabora so namreč sprejeli zakon o pomilostitvi hrvaških državljanov srbske narodnosti, ki se nanaša na obdobje med 17. avgustom 1990 in 1. junijem letos. Srbska poslanca v saboru Milan Bu-kič in Veselin Pejnovič in Srbi z zasedenega območja ob podpori mednarodne skupnosti zahtevajo splošno amnestijo za ves srbskih živelj na Hrvaškem, ker po njihovem novi zakon o aboliciji ne rešuje ničesar; pred kazenskim pregonom niso varni tisti, ki so sodelovali v oboroženi vstaji in vojni proti Hrvaški. ral Tribune - s podrobnim opisom trpinčenja, pravzaprav neznosnega mučenja vojaškega obveznika, pripadnika Jehovih prič, saj v hrvaški vojski ne priznavajo ugovora vesti in zavračanja služenja vojaščine in nošenja orožja. PETER POTOČNIK Napadene ženske niso bile Bošnjakinje SARAJEVO, 28. maja - Kot je danes povedal predstavnik Iforja, so včeraj po pomoti objavili, da je v nedeljo blizu Prijedora okoli 200 oboroženih Srbov napadlo skupino 44 žensk muslimanske veroizpovedi. V resnici so bile to članice mednarodne organizacije Srce in mir iz devetih držav, med njimi tudi dve Slovenki. Danes so imele v Sarajevu tiskovno konferenco in v bosanskem glavnem mestu posadile drevo miru, ki ga niso mogle v Prijedoru in Kozarcu. Z. L. mobitel MONTAŽA IN PRODAJA WMI W Mdoo. 061/12 51 288 I MENCINGERJEVA 7, LJUBLJANA! AVSTRIJSKA POSOJILNIŠKA AFERA Bančne vloge so na varnem To je vlagateljem celovške Posojilnice - Bank, med katerimije tudi več slovenskih državljanov, zagotovil direktor Zveze bank Habernik OD NAŠEGA SODELAVCA CELOVEC, 28. maja - Afera v zvezi s slovensko Posojilnico - Bank v Celovcu - revizija je ugotovila nekorektnosti v škodo banke menda za skoraj 60 milijonov šilingov - še vedno močno odmeva v koroški, še posebno slovenski javnosti. Direktor Zveze bank Joža Habernik miri varčevalce in zatrjuje, da se jim ni treba bati za naloženi denar. Med vlagatelji je tudi več slovenskih državljanov. »Naše zadružništvo na Koroškem ima devet samostojnih bank s skupno bilančno vsoto 5,7 milijarde šilingov in smo vključeni v avstrijski raffe-isnov denarni sistem, kije največji v Avstriji in zajema vseh 5300 bančnih mest. Za varovanje vlog v tem sistemu imamo zakonske in zavarovalne mehanizme in solidarnostne sklade, zato še nikoli v 125-letni zgodovini slovenskega bančništva noben varčevalec ni izgubil denarja zaradi nekorektnosti v eni izmed naših bank. Škodo bo sicer morala poravnati predvsem celovška Posojilnica - Bank, toda če bo presegla njene zmogljivosti, jo bodo Zveza bank in druge posojilnice solidarno poravnale,« je zatrdil Habernik. Kot smo že poročali, je pretekli teden revizija pri Posojilnici - Bank Ce- lovec odkrila pri poslovanju dosedanjih dveh poslovodij več nepravilnosti (prekoračitve pristojnosti, osebne manipulacije, odobravanje posojil brez dovoljenja pristojnih organov). Natančna škoda še ni znana, že zdaj pa je jasno, da gre za več deset milijonov šilingov. Poslovodji sta bili takoj odpuščeni in imenovano je bilo novo (začasno) poslovodstvo, zato banka še naprej opravlja vse posle. Posojilnica - Bank je po bilančni vsoti četrta največja slovenska na Koroškem. Joža Habernik je izjavil, da se revizija nadaljuje in da skušajo čim prej in celovito razčistiti to za slovensko bančništvo na Koroškem sila neprijetno zadevo. »Če bo ugotovljeno, daje šlo tudi za kriminalna dejanja z namenom pridobiti osebno korist - to je treba seveda dokazati - ne izključujem prijave na državnem tožilstvu«, je še poudaril. Revizija bo po njegovih besedah končana še pred poletjem, potem pa bo stekla razprava o novi obliki delovanja posojilnice, ki bo čez dve leti obhajala 100. obletnico. Najbolj realno je, da bo Posojilnica - Bank Celovec postala poslovalnica boroveljske ali bilčovske Posojilnice - Bank, je še dodal Habernik. IVAN LUKAN V Franciji bodo odpravili obvezno služenje vojske Od leta 1997 dalje se bodo polnoletni državljani enotedensko lahko odločili za prostovoljno vojaško ali civilno službo OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 28. maja - v začetku prihodnjega leta bodo v Franciji odpravili obvezno služenje vojaščine, je nocoj napovedal predsednik države Jacques Chirac. Namesto tega bodo mladi v letu polnoletnosti (torej ko dopolnijo 18 let) poklicani na enotedensko srečanje, kjer bodo opravili zdravstveni pregled in preizkus intelektualnih sposobnosti, obenem pa bi jih seznanili z delovanjem državnih institucij, spoštovanjem človekovih pravic in obrambnim sistemom. Poslanci in senatorji bodo o osnutku zakona, ki odpravlja obvezno vojaščino in predvideva njeno prostovoljno služenje, razpravljali letos jeseni. Namesto obvezne vojaščine se bodo polnoletni državljani lahko odločili za prostovoljno služenje vojaškega roka, ki bi po Chiracovih besedah trajalo okoli devet mesecev, v nekaterih službah več, drugih pa manj. Mladi bodo imeli na izbiro tri možnosti, in sicer obramb-no-varnostno službo (vojska, orožništvo, carina, civilna zaščita), solidarnostna opravila (v bolnišnicah, šolah ipd), ali sodelovanje pri pomoči državam v razvoju in humanitarnih akcijah na tujem. Prehodno obdobje bo trajalo do leta 2002, ko bo francoska vojska dokončno profesionalizirana, kot je 22. februarja letos napovedal Jacques Chirac, število njenih pripadnikov pa se bo tedaj zmanjšalo od 500.000 na 352.000. Po letu 2002 bo enotedensko srečanje polnoletnih državljanov obvezno tako za fante kot tudi za dekleta. Z odpravo obvezne vojaščine bodo v Franciji dokončno prelomili s tradicijo, ki so jo vpeljali že leta 1793, da vojaški rok traja deset mesecev, razen za ugovor-nike vesti, ki služijo 20 mesecev, civilna služba pa traja 16 mesecev. V francoski armadi je nekaj več kot 200.000 vpoklicanih vojakov. BOŽO MAŠANOVIČ As Katalog 1996: JEZIKOVNI TEČAJI V TUJINI Kvalitetne verificirane šole: Anglija. Škotska. Irska, Malta, Amerika. Avstrija. Nemčija. Italija, Francija, Španija; Intenzivni programi; spremstvo mlajših tečajnikov. DODATNI INTENZIVNI PROGRAMI ZA MATURO. IZREDNE CENE: 2-TEDENSK1 TEČAJ Z NASTANITVIJO IN PREVOZOM ŽE OD 1100 DEM. AS ASISTENT MARIBOR, TEL.: 062 224-432, 223-771 (Int. 209, 312). Bo Rim prisluhnil manjšini? GORICA, 28. maja - Po dolgem presledku se je včeraj spet sestalo skupno zastopstvo Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, da bi se dogovorili o politični strategiji boja za manjšinske pravice v spremenjenih vsedržavnih razmerah. Manjšina je prvič po vojni brez konfliktnih odnosov z oblastjo. Zato pričakujejo, da bo ta prisluhnila njihovim temeljnim težavam. Skupno predstavništvo bo spet poskrbelo za zakonsko besedilo o zaščitnih normah, ki naj bi jih izglasoval novi parlament. Na sestanku so opozorili na prednostna vprašnja: šolsko avtonomijo, priznanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru, javno priznanje Glasbene matice, ureditev financiranja manjšinskih kulturnih ustanov in namestitev zadosti ljudi za slovenski televizijski program, ki naj bi bil viden tudi v Beneški Sloveniji. Sestanek je bil pomemben še zaradi urejanja odnosov znotraj manjšine. Gre za oživljanje zamisli o zasnovi trdnejšega organa, ki naj bi ga neposredno izvolili in bi s povečano avtoriteto predstavljal manjšino. L. K. Panasonic BREZPLAČEN KLIC IN INFORMACIJE OSO - 1 5 90 "lltelefon trade I 1000 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 29. maj 1996 VREME IN TEMPERATURE 28. MAJA OB 14. URI kraj vreme °C LJUBLJANA pretežno jasno 20 BRNIK pretežno jasno 19 RATEČE pretežno jasno 15 KREDARICA delno oblačno -2 CELJE delno oblačno 19 SL. GRADEC delno oblačno 17 MARIBOR pretežno jasno 18 M. SOBOTA zmerno oblačno 17 N. MESTO nevihta 16 LISCA zmerno oblačno 11 NOVA GORICA pretežno jasno 21 PORTOROŽ pretežno jasno 20 REKA grmi 18 PULJ pretežno jasno 22 ZAGREB * nevihta 14 BEOGRAD dežuje 15 PODGORICA oblačno 19 CELOVEC pretežno jasno 17 DUNAJ zmerno oblačno 12 BUDIMPEŠTA oblačno 18 PALERMO pretežno oblačno 22 MUNCHEN oblačno 8 ZORICH delno oblačno 13 BERLIN rahlo dežuje 9 PARIZ pretežno jasno 16 LONDON pretežno oblačno 17 HELSINKI manjša ploha 11 MOSKVA oblačno 18 ešSmi) oblaCno megla A sneg smer veira C A središče ciklona središče anticiklona NAPOVED ZA SLOVENIJO Precej jasno bo, ponekod se bodo pojavljale krajevne nevihte. Veter bo postopno oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE Tudi v sosednjih krajih bo prevladovalo jasno vreme. VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje ob severnih vetrovih še razmeroma hladen zrak. KAKO KAŽE V četrtek in petek bo jasno in topleje. BIOVREMENSKA NAPOVED Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. Vpliv na življenje Znameniti italijanski igralec, 72-letni MAR-CELLO AMSTROIANNI, zna zvedriti ozračje, celo tako napeto, kakršno je vladalo na canskem filmskem festivalu. Na tiskovni konferenci o svojem najnovejšem filmu Trois vies et une seule mort (Tri življenja in ena sama smrt, na sliki v prizoru iz tega filma) je, naveličan nenehnih vprašanj novinarjev o svoji vlogi, takole komentiral igralski poklic: »Le čemu bi nenehno razpredali o poklicu igralca? Vzemimo raje zobozdravnika: ta morda res ne preoblikuje veliko življenj, a je na koncu življenja izdrl prekleto veliko zob.« Skrivnost inkovske deklice mumije Juanita, kot imenujejo mumijo, ki jo je lani odkril ameriški antropolog JOHAN REINHARD na 6310 metrov visokem vrhu gore Ampato v Peruju, je bila žrtvovana inkovskim gorskim bogovom. Njeno telo je zmrznilo v večnem snegu Andov in se ohranilo. Reinhard jo je odkril septembra 1995, ko je plezal na Ampato, da bi si ogledal izbruh vulkana Sabancaya. Temen pepel je legel tudi na vrh Ampata in stopil del njegove snežene kape. Tedaj se je prikazala Juanita. »Mislili smo, jo bogu Nevado Ampato, oblečeno v barvita oblačila iz volne alpake,« piše Reinhard v reviji National Geographic Magazine. Mumijo so pred kratkim dali na ogled na sedežu družbe National Geographic v Washing-tonu, odprtja razstave se je udeležil tudi perujski predsednik Alberto Fujimori. V ZDA so jo prepeljali predvsem zato, da bi znanstveniki proučili skoraj popolnoma ohranjeno telo in izvedeli kaj več o življenju Inkov. Na vrhuncu svoje civilizacije je inkovska država segala od današnje Kolumbije do Čila, po letu 1530 pa so jo uničili Španci. Na medicinskem inštitutu John Hopkinsa v Baltimoru v Marylandu so na inkovski deklici, ki ji je moralo biti kakih 13 let, ko je umrla, že opravili kakih 700 raziskav organov in kostnega mozga. Skušajo ugotoviti, kakšnega zdravja je bila in ali je genetsko podobna ljudem, ki danes živijo na tem območju in podobno. Umrla je v sedečem položaju, zaradi česar ne morejo opraviti ginekološkega pregleda. Predvidevajo, da je umrla zaradi udarca po glavi. Možgani so slabše ohranjeni kot preostali deli telesa, saj glava ni bila pokrita. Perujski antropologi so močno nasprotovali potovanju mumije v ZDA. Pomirili so se šele, ko so na svoje oči prepričali, da ameriški znanstveniki ravnajo z njo nadvse spoštljivo. Nekateri skrivajo strah za laži da bomo imeli lep razgled na bruhajoči vulkan Sabancaya, pa smo našli ampatsko deklico.« Zdaj, po 5000 letih znanstveniki razvozlavajo skrivnosti njenega življenja. »Imela je dolge črne lase, nežen vrat in mišičaste roke. Žrtvovali so »Nekateri ljudje skrivajo strah za lažjo... A če se hočeš s kom spoprijateljiti ali spoznati nove ljudi, ne moreš skrivati resnice. Zmeraj moraš biti pošten,« pravi za svoja leta izjemno dozorela desetletna ameriška slikarka romunskega rodu ALEXANDRA NECHITA, ki zdaj živi z družino v Kaliforniji. Gornja opazka se nanaša na eno od njenih slik - podobo prestrašenega rdečeličnega človeka, ki spada med tiste, ki, kot pravi, »skrivajo strah za lažjo«. Mala slikarka ima na knjigarniških policah že svojo knjigo: Outside the Lines (Zunaj črt), posvečeno sadovom njene ustvarjalnosti. STRAHPRED MEDVEDIINNOVINARJI - Lovska družina Velike Laščeje s pristojnimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi pripravila sestanek, na katerem naj bi odločali o usodi medvedov v velikolaški in ribniški občini. Da pa ne bi bilo »napačnih interpretacij«, so organizatorji nagnali novinarje, češ da bo »po sestanku o vsem poroča! urednik lokalnega medija«. Smo torej novinarji, ki nismo spajdašeni z zeleno bratovščino iz Velikih Lašč, ljudem nevarnejši kot medvedi in medvedom bolj kot lovci? t Načrtovanje kulturne ponudbe Kostanjevice Starodavno dolenjsko mesto potrebuje stvarnejši pogled v prihodnost - Delavnice KOSTANJEVICA NA KRKI, 28. maja - Kostanjevica ponuja svojim obiskovalcem neizmerno bogastvo kulturnih in naravnih zanimivosti. Mnogi se vračajo vedno znova in se s posebnim zadovoljstvom pomudijo v okolju nekdanjega cistercijanskega samostana, kjer so na ogled umetnine priznanih slikarjev in kiparjev. Bojan Božič, novi direktor Galerije Božidar Jakac, želi vse kulturno bogastvo tega prostora še bolj odpreti navzven. Direktor, ki je nasledil uveljavljenega kulturnega delavca Lada Smrekarja - ta je zdaj samostojni kustos - v ta namen že načrtuje odpiranje delavnic, kjer bi, denimo grafiki, ustvarjali dela, ki bi bogatila nove galerijske zbirke in uveljavljale avtorje. Delavnice vseh vrst bi hkrati lahko postale stičišče novih razmišljanj in svežih idej. Osnova vsemu pa bodo seveda dolgoročnejši in celoviti načrti tega kompleksa, ki bi vključevali zunanje površine s parkom in Formo vivo kot galerijo na prostem. Celovit načrt tega prostora naj bi po besedah Bojana Božiča dobili že letos, snuje pa ga spomeniška služba. Hkrati je v pripravi vsebinska vizija galerijske in muzejske dejavnosti za nekaj naslednjih desetletij. Sestavni del malce daljših načrtov bo vsekakor tudi projekt likovnih razstav, zastavljen vsaj za štiri leta vnaprej. Razstave priznanega ustvarjalca namreč ni mogoče načrtovati na kratki rok, saj tudi umetniki in druga razstavišča planirajo postavitve bolj dolgoročno. Kljub temu, da še niso nared vsi načrti, bosta v cerkvi ko-stanjeviškega gradu, kakor domačini poimenujejo cistercijanski samostan, še letošnje poletje in jeseni na ogled pregledni razstavi del kiparke Dragice Čadež in slikarja Andraža Šalamuna, uredili pa bodo tudi lapidarij. Poleg tega se pripravljajo na dneve evropske kulture ter predstavitev enega mlajših hrvaških likovnikov. Ob tem bodo tekla še nekatera vzdrževalna dela. Prenoviti žele turistični vhod na grajsko dvorišče in nadaljevati z izkopavanji na njem, prostrana poslopja pa nujno potrebujejo strelovod. Finančno je pokrita tudi celovita prenova nenavadno razmajanega zvonika, ki se je enkrat že podrl, zdaj pa spet grozi bližnji okolici in obiskovalcem. VLADO PODGORŠEK Konec težav s telefonijo v občini Se dve investiciji,, pa bodo prav vsi predeli občine Ribnica dobro preskrbljeni RIBNICA. 28. maja - Na območju Slemen že mesec dni potekajo večja investicijska dela na telefonskem omrežju. Zračne kable nadomeščajo z optičnimi, celotna investicija pa je vredna okoli 25 milijonov tolarjev in jo v celoti financira Telekom.Dela bodo po predvidevanjih končana v juniju, prenova pa bo rešitev za celotno območje. V občini bo problematična le še telefonska povezava med Ribnico in Sodražico. Toda tudi ta kabel nameravajo še letos zamenjati, saj imajo v proračunu za to namenjen milijon tolarjev.Potem bodo problemi s telefonijo v občini Ribnica odpravljeni: število telefonskih priključkov je malce nad slovenskim povprečjem, to je 30 priključkov na sto prebivalcev, ribniške telefonske centrale pa niso še povsem zasedene. Še najbolj je obremenjena centrala v Ribnici z okoli 75 odstotki zmogljivosti. za nove priključke pa ni veliko zanimanja. S. F. KOSTANJEVIŠKA FORMA VIVA S SAMOSTANSKO CERKVIJO - Spomeniška služba snuje celovit načrt zanju. (Foto: V. P.) Do več reda v prometu tudi z lisicami Na Bledu bo poslej za parkiranje na večini javnih parkirišč treba plačevati BLED, 28. maja - Blejski občinski svet je sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometnem režimu in obalnem redu na območju Bleda. Letos bodo začeli uporabljati lisice. Druga novost bo zaprtje obalne ceste od Male do Velike Zake za vsa motorna vozila in dvosmerni promet na Kolodvorski cesti do križišča s Kidričevo cesto. Letna sezona bo podaljšana do konca oktobra. Za parkiranje na večini javnih parkirišč, ki so glede na oddaljenost od jezera razdeljena v dve coni, bo treba plačati: v prvi coni tisoč tolarjev na dan, v drugi 500. Pri Ledeni dvorani, z vhodom z Ljubljanske ceste, bo prva ura parkiranja brezplačna, nato bo vsaka ura stala 500 tolarjev, na Cesti svobode, od križišča s Kidričevo cesto do Gorenjske banke in Kidričeva cesta do Vile Prešeren, bo prva ura stala 200 tolarjev, dve • Na okroglini križišča pred bencinsko črpalko za Seliško cesto bodo postavili veliko prometno informativno tablo, ki bo opremljena z ročnim semaforjem. Za blejske goste bodo pripravili tudi lističe z obvestili in orisom ter podatki o prometni ureditvi. uri 500 in tri ure tisoč tolarjev. Letna dovolilnica za osebni avto bo stala 10.000 tolarjev, 70-odsto-tni popust pa bodo poleg stalnih prebivalcev Bleda in gostov imeli tudi zaposleni v središču Bleda, če bodo avto pustil nad Trgovskim centrom ali na parkirišču pred vhodom v Ledeno dvorano z Ljubljanske ceste. Lisice bodo dobili parkirana vozila na Ljubljanski cesti od križišča s Prešernovo cesto pri Unionu do križišča s Cesto svobode, na Cesti svobode od križišča s Prešernovo cesto do križišča s Kidričevo cesto pri Pristavi, na Kidričevi cesti od križišča s Cesto svobode pri Pristavi, mimo Velike in Male Zake do križišča s Cesto svobode pri Zdraviliškem parku in na Prešernovi cesti od križišča z Ljubljansko cesto do križišča s Cesto svobode. Lisice bodo »grizle« tudi v conah, kjer je parkiranje časovno omejeno, in na vseh javnih parkiriščih, kjer kljub opozorilu voznik ne bo plačal parkirnine. Lisice bodo priklenjene na vozilu dva dni, zatem bodo vozilo odstranili. Priklenitev in odstranitev lisic bo stala 7000 tolarjev, za vsak naslednji dan še 2000 tolarjev. Če bo voznik prišel med postopkom pri nameščanju lisic, bo moral plačati polovico siceršnjih stroškov. VLASTA FELC Bodo svetniki Cementarni dovolili sežig odpadkov? Trboveljski občinski odlok to prepoveduje - Cementarna navaja spodbudne primere iz evropskih držav TRBOVLJE, 28. maja - »Menim, da je dozorel čas, da tudi Cementarna Trbovlje začne sodelovati pri ekoloških problemih Slovenije. Tako bi jih lahko precej rešili, občina pa bi lahko z rento nadaljevala s sanacijskimi ukrepi v ekologiji.« To je med drugim zapisano v informaciji z naslovom Tehnološki preizkus sežiga papirnih trdnih odpadkov v Cementarni, ki so jo trboveljski svetniki kot dodatno gradivo za sejo že pred dvema tednoma dobili, ne pa tudi obravnavali. Tudi na sinočnji seji so se le dogovorili, da bodo to tematiko uvrstili na dnevni red naslednje seje. Sicer pa je Cementarna ponudbo, da bi sodelovala pri procesiranju odpadnih muljev papirne industrije, prejela od obsavskih papirnic. Glede na to, da veljavni občinski odlok o varstvu zraka v kurilnih in drugih industrijskih napravah prepoveduje sežiganje posebnih, nevarnih in posebno nevarnih odpadkov, morajo v Cementarni za tak poskus dobiti posebno dovoljenje občinskega sveta. Svetnikom zato tokrat predlagajo, da bi pri poskusu poleg pristojnih inšpekcijskih služb sodelovali tudi predstavniki sveta, meritve emisij pa bi izvajal za to pooblaščeni zavod. Del predloga Cementarne pa je tudi dolgoročno naravnan: po končanem poskusu bi občinski svet ob upoštevanju rezultatov odločal še o možnostih za spremembo odloka o varstvu zraka. Ob tem, ko navaja primere nekaterih drugih evropskih cementarn, ki uspešno procesirajo posebne odpadke, pa skuša predlagatelj vso zadevo utemeljiti še z naslednjim: da je za industrijo, ki odpadke proizvaja, sežig v cementarni cenejši; cementarna z energetskimi odpadki dobi cenejšo energijo in plačilo za opravljeno storitev, okolje, v katerem obratuje, pa primerno rento. POLONA MALOVRH Ne samo zdravljenje, tudi preprečevanje osteoporoze V zdravilišču Dolenjske Toplice so kupili aparat za merjenje gostote kosti in zgodnje odkrivanje te bolezni DOLENJSKE TOPLICE, 28. maja - V Zdravilišču Dolenjske Toplice, ki je usmerjeno predvsem v vračanje izgubljenih zmogljivosti gibalnega aparata, imajo aparat za merjenje gostote kosti. Z njim se da zgodaj odkriti osteoporozo (zmanjševanje količine kostnega tkiva, zaradi česar so kosti bolj krhke in lomljive), ki prizadeva čedalje več ljudi. Gre za edini tak aparat na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, Zdravilišče pa postaja regijsko središče za odkrivanje in zdravljenje te razširjene bolezni. Predstojnica Klinike za endokrinologijo in bolezni presnove Kliničnega centra v Ljubljani prof. dr. Andreja Kocijančič je prepričana, da v Sloveniji potrebujemo več takih aparatov. Osteoporoza prizadeva starejše ljudi, predvsem ženske zaradi zmanjšanja ženskih spolnih hormonov. Ker se življenjska doba podaljšuje, je čedalje več bolnikov. Zaradi osteoporoze kosti izgubljajo trdnost in so izpostavljene zlomu že ob najmanjših poškodbah. Kot posledica osteoporoze so najpogostejši zlomi zapestja, vretenc in kolkov. Ker je zdravljenje vseh takih poškodb dolgotrajno in zelo drago, ne bi smelo biti niti za zavarovalni zavod nobenega dvoma o smiselnosti pravočasnega odkrivanja, prepreče- vanja in zdravljenja osteoporoze, kar je možno le z merjenjem gostote kosti z denzitometrom. V Zdravilišču Dolenjske Toplice imajo že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem mišično-ske-letnih bolezni oziroma hrbtenice in sklepov ter zlomov in težav, ki nastajajo zaradi osteoporoze. Zdaj, ko imajo denzitome-ter, pa so pripravili še posebne programe za preprečevanje nastanka osteoporoze ter programe za preprečevanje posledic te boleznijo se je že razvila. Programi temeljijo na strokovno izbranih in vodenih telesnih aktivnostih. Te so še posebej pomembne takrat, ko bolnik ne prenaša zdravil, s katerimi se tudi da preprečiti oziroma zdraviti osteoporozo. ZDENKA LINDIČ DRAGAŠ Borovec naj bi postal center visokega turizma Javno podjetje Snežnik namerava v njem zgraditi igrišče za golf, smučišče, objekte za konjeništvo in tenis, vse v povezavi s klimatskim zdraviliščem ki bi želeli obnavljati življenjske moči.« V Snežniku računajo, da bi denar za ta smeli projekt zbrali KOČEVJE, 28. maja - V Borovcu, kjer je še pred drugo svetovno vojno delovalo klimatsko zdravilišče, namerava javno podjetje Snežnik s partnerji uresničiti velikopotezni projekt športno-rekreacij-skega središča visokega standarda. Podjetje Snežnik se je do zdaj ukvarjalo z gozdarstvom, lesno predelavo, kmetijstvom in lovstvom. V sodelovanju z doc. dr. Borisom Leskovcem z Inštituta za arhitekturo in prostor v Ljubljani pa so pripravili projekt športno-rekreacijskega središča v Borovcu. Pomeni vizijo, kako razvijati ta prostor v smislu visokega turizma z relativno malo ljudmi, vendar visoko kakovostno. »Naša usmeritev v turizem je bila logična,« pravi Jože Baškovič, namestnik direktorja javnega podjetja Snežnik, »saj je tu okolje zaradi štiridesetletne zaprtosti ohranjeno in neokrnjeno, tako da ga je najbolje izkoristiti ravno v turizmu.« Tako naj bi po idejni zasnovi pri Brigi zgradili 35 hektarov veliko igrišče za golf, na Ravnah je predvideno smučišče, Borovec pa naj bi postal turistična vas s 180 prenočišči in z že kar standardnimi športnimi objekti za konjeništvo, tenis, odbojko. »Vas bi razvili v povezavi s klimatskim zdraviliščem, ki ima v Borovcu že tradicijo,« pravi Jože Baškovič, »tako da bi sem prihajali tisti, različnimi partnerji, s k se povezali v delniško katerimi bi družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo Delež Snežnika bi bil v pripravi projekta, kot vložek v naravi in tudi v sami gradnji, tako da bi tudi po zaključku projekta ostali do 30-odstotni lastnik. Toda kon- Inovacijska dejavnost jim prinaša precejšne koristi V kranjski Savi so lani dobili 186 predlogov za izboljšave - Dva milijona mark gospodarske koristi KRANJ, 28. maja - Inovacijski dejavnosti v Savi namenjajo precej pozornosti, zato ima v podjetju že dolgoletno tradicijo, prinaša pa jim tudi znatne koristi. Za prihodnje predvidevajo, dajo bodo še bolj spodbudili in da jim bo omogočila še večje prihranke. Za organizacijo in druge zadeve v zvezi z inovacijsko dejavnostjo skrbi tovarniški razvoj-no-tehnološki inštitut, ki že od leta 1954 spremlja to področje. Medtem ko so nekdaj spodbujali zlasti množično inovacijsko dejavnost, v zadnjih letih pospešujejo tudi profesionalno inovacijsko dejavnost in nagrajujejo njene dosežke pri tehnologijah in izdelkih v skladu s poslovno usmeritvijo podjetja. Lani so dobili v Savi 186 predlogov za izboljšave, to je skoraj pet na sto zaposlenih, medtem ko so imeli prejšnja leta povprečno štiri predloge. Tudi gospodarska korist od teh inovacijskih predlogov se je znatno povečala. Leta 1994 je je bilo za nekaj nad 900.000 mark, lani pa skoraj za dva milijona mark. Avtorjem uporabnih predlogov so izplačali za 120.000 mark nagrad, kar predstavlja šest odstotkov vrednosti izračunane gospodarske koristi. MAKETA TURISTIČNE UREDITVE BOROVCA (Foto: S. F.) kretne dogovore bodo, po predvidevanjih, začeli sklepati v drugi polovici leta, ko bodo sprejeti pro-storsko-urbanistični pogoji za razvoj krajevne skupnosti Kočevska Reka. Sele takrat bodo s projektom Borovec lahko nadaljevali čeprav si že zdaj prizadevajo, da bi projekt sprejeli v program Phare. Ze zdaj pa je jasno, da špor-tno-rekreativnega centra Borovec ne bodo gradili več let in po fazah. »Vse bo moralo biti zgrajeno sočasno, obenem pa bomo morali s fizično gradnjo začeti tudi z vzgojo in poučevanjem ljudi, kaj je turizem, tako da bodo to sprejeli kot način življenja,« pravi Jože Baškovič. Po njegovem mnenju zdaj na Kočevskem ni kadra, ki bi lahko delal v turizmu vendar bi ga z načrtovano politiko lahko vzgojili. S projektom Borovec pa bi našlo redno zaposlitev 50 do 60 ljudi. SIMONA FAJFAR Za profesionalne inovacijske dosežke je bila lani povprečna nagrada 29 odstotkov osebnega dohodka avtorjev. Za letošnje leto so si v inovacijski dejavnosti zastavili precej ambiciozen plan. Zbrali naj bi namreč kar 13 predlogov na sto zaposlenih ter z njimi ustvarili prek tri milijone mark gospodarske koristi. Da bi to dosegli, bo med drugim treba poenostaviti postopek obravnave predlogov in skrajšati čas, ki je potreben za njihovo obdelavo. Bržkone pa to ne bo dovolj, zato bodo skušali z organizirano interno kampanjo spodbuditi večje zanimanje za inovacijsko dejavnost in pripravljenost zaposlenih za sodelovanje na tem področju. Potem bo nemara tudi več možnosti, da uresničijo še bolj smele cilje, ki jih imajo za prihodnje obdobje, ko računajo, da bi s temi izboljšavami na leto prihranili kar deset milijonov mark. LADO STRUŽNIK Celjski Cvet bo pel v Lutrovski kleti SEVNICA. 28. maja - V Lutrovski kleti na sevniškem gradu bo v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri koncert, ki ga v okviru letošnjih grajskih prireditev pripravlja Zveza kulturnih organizacij Sevnica. Nastopila bo vokalna skupina Cvet iz Celja, ki deluje pri tamkajšnjem Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, pridružil pa se jim bo še domači oktet Jurij Dalmatin. V. P. Bo selniški vrtec postal del šole? Vrtce bivše črnomaljske občine naj bi razdelili glede na njihove lokacije SEMIČ, 28. maja - Semiški vrtec skrbi za 97 otrok in je poln. Po tem se razlikuje od drugih belokranjskih vrtcev, ki so premalo zasedeni. Status semiškega vrtca pa je od reforme lokalne samouprave nejasen. Vrtec Semič, zdaj v novi občini Semič, še vedno sodi v nekdanjo skupno črnomaljsko vzgojno-varstveno organizacijo. Komisiji občin Črnomelj in Semič, ki sta se sestali sredi meseca, sta sklenili, naj bi vrtce delili po lokaciji. To stališče morata sprejeti še oba občinska sveta. Kot je povedala ravnateljica se-miške osnovne šole Silva Jančan, semiška občina želi, da bi semiški vrtec pripojili kot enoto k semiški šoli. Zato so v šoli že izdelali osnutke organizacijskih projektov. V šoli so se tudi že pripravili, da bodo kuhali za vrtec. Če bo vse šlo po načrtih, je prepričana Silva Jančan, naj bi z zadnjim letošnjim dnem že kuhali v šoli tudi za vrtec. M. D. Trije programi za delo z mladino so premalo Namigov o mamilih v ribniški občini je precej, podatkov o njihovi razširjenosti pa policija nima RIBNICA, 28. maja — Na seji sveta občine Ribnica, kjer so obravnavali poročilo policije o varnostnih razmerah v občini, so največ pozornosti namenili narkomaniji. Čeprav se ta menda nezadržno širi med mladimi, je policijsko poročilo sploh ne obravnava in tudi podatkov o razširjenosti narkomanije v ribniški občini ni. »Na roditeljskem sestanku smo s starši ugotavljali, da seje razširjenost mamil povečala,« je opozorila Andreja Šulentič, ravnateljica ribniške osnovne šole, »zato moramo vsi, starši, učitelji, policija in občinski svet, nekaj narediti in se lotiti te problematike.« »Namigov o mamilih je veliko in lahko bi sklepali tudi o zasvojenosti,« se je strinjala Majda Vrh, direktorica ribniškega Centra za socialno delo, »toda starši o tem problemu ne govorijo.« Po mnenju Majde Vrh so dosedanje oblike zdravljenja narkomanije problematične, saj so lahko uspešne šele takrat, ko se narkoman odloči, da se bo zdravil. Preventiva bi se morala začeti zgodaj, da bi otrokom, ki so najbolj dojemljivi za sugestije, dopovedali, kaj narkomanija je. Zdaj se preventivno z najmlajšimi še nihče ne ukvarja. Le ribniški Center za socialno delo že več let vodi tri programe, ki naj bi pomagali mladini. Prvi program imenujejo šola za življenje in je namenjen učencem osmih razredov. Zbranim v manjše skupine v enem dnevu razložijo, kaj je zasvojenost in kaj kontracepcija. Drugi program so mladinske delavnice, ki so organizirane za učence sedmih razredov in ki jih vodita usposobljeni dijakinji. Lani je v tem programu sodelovalo 30 učencev, letos nekoliko manj. Tretji program je skupina za osebno rast, v kateri sodeluje 14 prostovoljcev, dijakov in študentov, ki skrbijo za enega ali dva osnovnošolca (od drugega razreda naprej) tako, da le-ti prek pomoči pri šolskem delu spremenijo navade. Takšno delo ima uspehe, je povedala Majda Vrh in hkrati opozorila, da so vsi njihovi programi volonterski. SIMONA FAJFAR Otroški živžav v Kranju KRANJ, 28. maja - V vzgojnovarstvenem zavodu v Kranju ob praznovanju 30-letnice pripravljajo več prireditev, na katerih bodo prikazali dejavnost svojih varovancev. Na dvorišču gradu Kieselstein se je danes začela otroška likovna kolonija, ki jo bodo končali jutri popoldne. Izdelke malih risarjev bodo razstavili v prostorih gradu, kjer bodo na ogled od četrtka do sobote. Najbolj živahno pa bo v soboto, ko bo na Slovenskem trgu pravi otroški direndaj. Tam bodo otroke zabavali Čuki ter čarovnik Grega z gosti. Prihodnji teden, v torek, pa bo v kinu Center še zaključek preventivne akcije v kranjskih vrtcih Čisti zobje - zdravi zobje. (L. S.) Koncert najmlajših učencev BREŽICE, 28. maja - S številnimi prireditvami te dni proslavlja Glasbena šola Brežice svojo 50-letnico. V nedeljo so imeli v domači cerkvi uspel koncert vokalne skupine Solzice, ki jo vodi prof. Marjetka Podgoršek, sodelovala pa sta še šolski orkester kitar in citrarji. V sredo, 29. maja, pa ob 18. uri brežiška glasbena šola pripravlja koncert svojih najmlajših učencev. Pod naslovom Naša prihodnost se bodo predstavili v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice. (V. P.) Slike Franca Novinca v Škofji Loki ŠKOFJA LOKA, 28. maja - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu bodo v četrtek ob 20. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Novinca z Godešiča pri Škofji Loki. (L. S.) Slikar Jože Ovnik bo razstavil »stare hiše« TRBOVLJE, 28. maja - V četrtek, 30. maja. bodo ob 19.30 v mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah odprli samostojno razstavo del slikarja Jožeta Ovnika, člana Društva revirskih likovnikov Relik.Tokrat se bo javnosti predstavil z večjimi risbami na temo »stare hiše«. Razstava bo odprta do 15. junija. (T. L.) Dolenjski obrtniki na tradicionalnem pohodu SEMIČ, 28. maja - Območna obrtna zbornica Novo mesto je minulo soboto pripravila tradicionalni 17. majski pohod za dolenjske obrtnike in njihove delavce. Iz Novega mesta do Rožnega dola so se odpeljali z vlakom, od tam pa stopili do Smuka in Semiča. Zbralo se je 45 pohodnikov. (Besedilo in foto: S. D.) Teden vrtca v planinski koči VRŠIČ, 28. maja - Vse koče na Vršiču so že odprte, med tednom pa še ni nikjer gneče, zato so se v kočo na Gozdu odpravili mladi obiskovalci. Teden na planini so preživeli otroci VVZ Center PE Vaše. Odhajali so na izlete po okolici Vršiča, se igrali in imeli slikarsko kolonijo. (Besedilo in foto: J. P.) V Bohinjski Bistrici so vrtec odprli pred 40 leti Takrat je bilo v njem 35 otrok, zdaj pa jih je več kot 150 - Dodatne dejavnosti za otroke in starše BOHINJSKA BISTRICA, 28. maja — Prvi bohinjski vrtec v Bohinjski Bistrici so odprli pred 40 leti. V starostno mešani skupini je bilo 35 otrok, za katere so prostor uredili v okviru osnovne šole v današnjem domu upokojencev. Danes je v vrtcu več kot 150 otrok. Ob obletnici so delavci vrtca in otroci pripravili prireditev z naslovom Vrtec in dom z roko v roki za srečno otroštvo, dvorana Joža Ažmana pa je bila povsem polna. Potem ko je bilo delovanje vrtca v letu 1961 zaradi kadrovskih težav prekinjeno, so ga znova odprli v septembru 1968. Tedaj seje prvič začela tudi mala šola, kot organizirana priprava za vstop v prvi razred. Razmere za delo so bile sicer težke, saj je bilo v skupini tudi do 44 otrok. V letu 1972 se je vrtec Bohinjska Bistrica z drugimi vrtci tedanje občine Radovljica združil v Vzgojno varstveni zavod Radovljica. Zanje je bilo zelo pomembno tudi leto 1974, ko se je v prostore nove osnovne šole preselil tudi vrtec. Po adaptaciji stare šole je vrtec leta 1980 dobil svojo stavbo, ob kateri je tudi igrišče. Danes je v sedmih skupinah, od 1. do 7. leta, več kot 150 otrok. za katere skrbi sedem vzgojiteljic, pet pomočnic vzgojiteljic in tehnično osebje. V svoje delo pa vključujejo tudi starše. Po besedah vodje vrtca Metke Prezelj se zavedajo, da še tako kakovostno delo v vrtcu ne more nadomestiti družine in staršev, zato sodelovanje z njimi skrbno načrtujejo in ga iz leta v leto dopolnjujejo. Letos so za otroke in starše vpeljali tudi brezplačno knjižnico in šolo za starše. Ob rednem vzgojnem programu zadnja leta pripravljajo še dodatne dejavnosti za otroke. Vzgojiteljice vodijo tudi likovno in glasbeno delavnico ter delavnico fizikalnih pojavov. Otroke, ki niso v vrtcu, pa dve uri na teden razveselijo z uro pravljic. VLASTA FELC WHIT MASTERSON: Krik v noči 33. nadaljevanje Blossom ga je prijel za rokav in ga prav nič nežno potisnil skozi odprta vrata v administracijo. Na mizi je ležala Loftusova mapa, odprl jo je in s prstom potrkal po fotografijah. »Poglej tega moškega. Si ga že kdaj videl?« Clark je nagubal čelo. »Ne vem. Mislite, da je to tisti človek, ki ...« »To nam boš ti povedal.« »Ne bi mogel reči. Bilo je zelo temno in si ga nisem mogel dobro ogledati. Poleg tega je imel na glavi klobuk ali nekaj podobnega.« Clark je odkimal. »Ta moški je videti visok in suh, moški v parku pa je bil gotovo za glavo manjši od mene.« Blossom seje spogledal s kolegi. Owen Clark je bil visok najmanj meter osemdeset in če je bil moški za glavo manjši od njega, potem bi to popolnoma ustrezalo Loftusovemu metru petinšestdeset. Blossom je zaprl mapo in rekel:«Hvala.« Ko se je napotil proti komunikacijam, mu je Clark sledil in vprašal: »Sem vam kaj pomagal? Mislite, da je to tisti človek, ki ga iščete?« »Če bo kaj novega, te bom obvestil,« je bil Blossom kratek in je izginil v sobo z oddajniki. Naročil je presenečeni Trudy Ernst, da naj svoj oddajnik in sprejemnik rezervira samo za eno nalogo, vse ostalo pa preveže na Doris. Prek ramena je ukazal: »Jensen, takoj obvestite obalno stražo, šerifovo pisarno in vse druge, ki so v kakršnikoli povezavi z našim primerom in jim pošljite popoln opis Hilla Loftusa. Opozorite jih, da je možak verjetno oborožen, zato naj bodo skrajno previ- dni. Ogilvie, določi na zemljevidu njegov naslov in takoj tja pošlji ustrezno število ljudi v patruljnem avtomobilu. Če se vrne domov, ga takoj aretirajte. Če se ne bo, obkolite hišo in čakajte. Če je poročen, takoj pripeljite njegovo ženo na postajo, da jo zaslišimo. Morda nam bo lahko pomagala.« Ne da bi prekinil tok svojih navodil, se je obrnil k Trudy Ernst in ji začel narekovati uradni opis osumljenca. Oba narednika sta pohitela vsak na svojo stran, da bi izvršila njegova povelja. Patrick je prihitel v sobo ravno v trenutku, ko je Blossom narekoval razširjeni opis Hilla Loftusa. Nemirno se je prestopal v ozadju, dokler poročnik ni končal in se obrnil k njemu. »No, Sam, kaj je?« »Govoril sem z dr. Sedvvilom in dobil podatke o Loftusu.« »Ali si mu povedal, za kaj jih potrebujemo?« Patrick je odkimal, bil je rahlo presenečen, da ga Blossom sploh vpraša kaj takega. »Bolje, da ne dvignemo preveč prahu. Lahko se motimo. Vendar sem prepričan, da je pravi.« »Kaj je povedal dr. Sedvvile?« »Povedal je, da ga je pred približno eno uro klicala Loftusova žena. Zato nas je tudi poklical. Očitno se Loftus zadnje čase čudno obnaša. Odhaja od doma sam, ob najbolj neobičajnih urah. Z delovnega mesta se vrača peš in to tudi takrat, kadar ima nočno izmeno in čeprav ima lastni avto.« »Polnoč,« se je oglasil Blossom. »Tudi ta podatek ustreza.« »Imam pa tudi slabo novico,« je dejal Patrick. »Gospa Loftus je slišala, da se je njen soprog vrnil domov okoli tretje ure, tako je vsaj povedala Sedvvilu. Ni pa ostal doma — vzel je svoj avto iz garaže in se spet odpeljal. Veš, kaj to pomeni, Mario?« »Da,« je zagodrnjal Blossom. »Zasledujemo napačen avtomobil. Ogilvie!« Narednik je prihitel iz prometnega oddelka in se ustavil pri odprtih vratih. »Takoj obvestite vse patruljne motoriste. Nujno. Loftus je zamenjal avtomobila pred približno pol ure. Takoj jim sporočite natančne podatke njegovega avtomobila.« Ogilvie se je obrnil k radiooperaterki in zaklical: »Trudy, naslov je v območju avtomobila 31. Sporoči to Gerrityju in Chavezu in naj se takoj podata tja.« Obrnil se je k Blossomu. »Poročnik, če bomo izvedli obkolitev, želite, da povečam število patruljnih avtomobilov?« »Da. Ne, počakaj. Kmalu bodo prispeli tisti, ki sojih vrgli iz spanja. Prva dva, ki se pojavita, pošlji takoj tja.« Blossom je sledil Ogilvieju v prometni oddelek in začel natančno proučevati stenski zemljevid mesta. Če Loftus prebiva na območju patruljnega avtomobila 31, potem to pomeni, da je njegova hiša čisto blizu Serra Parka. Vse se je skladalo, kot koščki mozaika. Ko je našel na zemljevidu prebivališče, je zaškrtal z zobmi. »Sam,« je zaklical, »pridi in poglej si tole.« Patrick je prišel in se postavil poleg njega. »Kaj si ugotovil?« »Tu živi Loftus, prav tukajle.« Blossom je potrkal z leseno palico, ki je visela na vrvici ob zemljevidu. »Tamle čez, na drugi strani parka, je Vulcan, kjer je zaposlen. Povedal si, da gre domov peš. Poglej si tole.« Blossom je položil palico plosko na zemljevid, kot da bi hotel potegniti ravno črto med obema točkama. Črta je vodila prek območja, ki je bilo znano po imenu Ljubezenski kotiček. »No, pa ga imamo,« je zamrmral Patrick. »Več ne potrebujemo.« »Potrebujemo. Zdaj vemo samo, kje se je gibal. Hočem vedeti, kje je zdaj! Loftus ima hudičevo veliko časovno prednost pred nami!« »Hitro se mu bližamo, Mario.« »Ja, samo kako hitro?« Blossom je pogledal navzgor, kot da bi molil, a pogled se mu je ustavil na stenski uri. »Tri ure,« je dejal, »mi pa smo šele pričeli.« SONJA MERLJAK: Fant z ravnine 7. nadaljevanje Prišla sta do križišča. Za trenutek sta se ustavila in Andras se je sklonil k Csilli. Njune ustnice so se spet poiskale. A le za mirno slovo, polno upanja. Ko je prišla domov, je Tuma že sedel za mizo v kotu, tiho je večerjal, in ko je zagledal Csillo, se je samo namuznil. »Kje si pa ti bila do sedaj?« jo je vprašala mama. »NaTisi, kje drugje.« »In kako, da si šele sedaj prišla domov?« »Malo sem se zaklepetala.« Irena ni več vrtala v hčer. Vesela je bila, da si je bila Csilla našla prijatelje. Vedela je, da Tuma ne bo mogel vedno biti z njo, ker je imel svoje opravke. Poleti je bilo na kmetiji vedno dovolj dela. Csilla si je v hladilniku raztreseno poiskala nekaj hrane. Sedla je za mizo in počasi žvečila kruh, namazan z mastjo, potresen s papriko ter česnom. Tudi vojvodinsko hrano je sprejela, je ugotovila mama. »Kaj ste počeli na plaži?« je vprašala. Aha, tu smo, si je rekla Csilla. Torej bo vendarle vrtala. »Kopali smo se.« »V Tisi?« »A bi se še kje drugje lahko kopali?« »Ni mi všeč, da se kopaš v Tisi.« »Saj sem z morja doma. Menda znam plavati!« »Tisa ni morje. Tisa je zahrbtna. V njenih vrtincih se je že marsikdo utopil. Mojega sošolca je enkrat potegnilo noter, vsem na očem, pa ga vendar nikoli niso več našli.« »Ah, ne teži, no, nisem več otrok,« je zagodr-njalaCsilla. Čeprav je bila srečna in je tisti večer vsem hotela samo dobro, si ni mogla kaj, da ne bi bila do mame groba. To njeno zalezovanje, ta njena nenehna skrb! To je nevarno, tistega ne smeš početi, to ti lahko škoduje... Saj imam že skoraj dvajset let, bom ja znala paziti nase! Mama jo je pogledala. Še predobro je vedela, zakaj se Csilla jezi nanjo. Sedaj je bila že bolj prepričana, kako prav je bilo, da sta s Csillo prišli v Vojvodino. Na hčeri je opazila spremembe; postala je boljše volje, kot je bila zadnje mesece. Vedela je, da Csilli samo trma preprečuje, da bi ji odpustila njeno odločitev; da namreč za vsako ceno gresta v Vojvodino. »Prav, Csilla, delaj, kar hočeš,« je skomignila z rameni, »samo nikar mi ne plavaj na drugi breg.« Csilli se je kar zaletelo, ko je slišala te besede. V mislih se je zarežala; če bi ti vedela, ji je šlo po glavi - na glas pa je rekla; »Daj mi že mir, mama!« V. Drugo jutro se je Csilla zbudila že ob osmih. Čeprav je bila bolj zaspane sorte, ni mogla več spati. Andrasa bo videla šele ob dveh popoldne. Kdo, vraga, bo čakal tako dolgo! Mame ni bilo doma. Na listku, ki ga je Csilla našla na mizi, j e pisalo, daje šla na obisk k prij ate-ljem, ki so stanovali v bližnjem mestu. Tudi Tume ni bilo. Verjetno je bil na njivi, To je bil čas, ko so morali okopavati vrtnice. Csilla si je skuhala kavo, si v shrambi odrezala kos kruha in kos šunke, našla pa je tam tudi nekaj čebule. Doma ne bi nikoli kaj takega jedla za zajtrk, tu pa ji je ta čudna kombinacija šla v slast. Ko je hlastno vse snedla, je pospravila kuhinjo in stopila na dvorišče. Čupi,majhen črn mešanec, je takoj pritekel k njej, tako da ga je z veseljem pobožala. Psiček se je vedno rad igral, čeprav se za njegove želje skorajda nihče ni zmenil. Njeno prijaznost je sprejel kot vabilo k igri. Vrgel se je na hrbet in pomolil vse štiri od sebe. Csilla ga je začela praskljati po trebuhu. Vedela je, da mu to najbolj paše. Ah, saj bi se tudi jaz dala komu po-čehljati. »Kaj je s teboj, Čupi, se dolgočasiš?« ga je vprašala, medtem ko gaje gladila po skodrani črni dlaki. »Jaz se tudi,« si je povedala kar sama, »saj bi lahko brala, ampak sem preveč živčna. Ti me razumeš...« In res jo je kuža opazoval, kot da jo razume. Kot da se mu je v očeh utrnilo sočutje, se ji je zazdelo. »Ti si pravi prijatelj,« mu je rekla Csilla, »samo spregovoriti še moraš. Greva na sprehod!« Privezala je psa na vrvico, ki jo je snela z visoke hruške sredi dvorišča. Zaklenila je dvoriščna vrata in se s Čupijem odpravila kam drugam kot proti Tisi. Prečkala sta cesto, nato pa ju je pot vodila med polji. Ko sta bila dovolj na samem, ga je spustila. Čupi se je razveselil nenadejane prostosti in je veselo lajajoč zdivjal naprej. »Počakaj,« je za njim zasopihala Csilla. Čupi se je ustavil, se obrnil in nedolžno mahal z repom. Csilla gaje dohitela. »Tu hodi, poleg mene!« mu je ukazala. Počasi sta prišla do nasipa. Povzpela sta se nanj in zavila na desno. Pred njima, za njima, na desno in na levo, povsod se je razgrinjala panonska ravnica. Nikjer niti grička, niti holma, še gomile ne. Enoličnost pokrajine so razbijale le hiše Ade in bližnjih vasi, in seveda Tisa, ki je leno tekla mimo njiju. Še vedno je bila čudovito modre barve. V Podravju napovedujejo novih 4000 brezposelnih V posebni vladni program projektnega reševanja delovnih mest so vključeni Tam, Paloma, Livarna, MTT Melje in Hidromontaža - Odpuščajo tudi zasbna podjetja MARIBOR, 28. maja - V Podravju naj bi bilo ob koncu prvega poletja blizu 31 tisoč brezposelnih, po zadnjih podatkih tukajšnje enote Zavoda za zaposlovanje pa je bilo na tem območju zabeleženih 30.467 brezposelnih oseb, kar pomeni, da ima ta regija 22,6-odstotno stopnjo brezposelnosti - država Slovenija pa 14,4. »Podatki se seveda kar hitro spreminjajo in napovedi so pogosto še bolj optimistične, kot je potem dejansko stanje, a po najavljenih stečajih in kadrovskih sanacijah lahko pričakujemo, da bo letos na našem območju še 4000 ljudi izgubilo zaposlitev,« je povedala Majda Planinšec, vodja oddelka za analitiko Območne enote Maribor. Zaradi stečajev in kadrovskih sanacij podjetij naj bi že ob koncu prvega polletja izgubilo delo okoli 2600 trajno odvečnih delavcev in stečajnikov, v drugi polovici leta pa še nadaljnjih 1400. To so seveda samo napovedi iz večjih predvsem mariborskih podjetij, v težavah pa je tudi vse več manjših zasebnih podjetij, ki presežkov sicer ne napovedujejo. »Da bi vsaj delno prispevali k omilitvi te problematike, v naši OE že izvajamo določene preventivne aktivnosti, za preprečevanje prehoda trajno presežnih delavcev v odkrito brezposelnost. S temi aktivnostmi želimo spodbuditi od- večne delavce, da ob strokovni pomoči zavoda skušajo rešiti problem svoje zaposlitve,« je povedala Pla-ninščeva. Prav v okviru teh aktivnostih pa tudi zdaj teče prek zavoda vrsta programov izobraževanja in usposabljanja ter več programov izobraževanja s področja podjetništva. V posebni vladni program ukrepov aktivne politike zaposlovanja v letu 1996 za preprečevanje brezposelnosti v 11 slovenskih podjetij je vključenih tudi pet podravskih, in sicer: Paloma, Tam, Livarna, MTT Melje in Hidromontaža. Kot je povedal direktor mariborske območne enote Zavoda Z EZL EKA Na Fontano miru se lepi ime Urbanizirani lulček Fontana miru, ki so jo v kotu Slomškovega trga postavili v spomin na obisk papeža Janeza Pavla II., čedalje bolj vznemirja Mariborčane. Eni zamerijo županu, da se je dal tako na veliko zapisati na ploščo, ležečo ob fontani, drugi so razočarani, ker voda teče samo navzdol in posoda, namenjena brizgom navzgor, žalostno stoji tam kot kakšen velik pepelnik, vse več pa je tudi tistih, ki javno kritizirajo to tretjinsko umetnino arhitekta Borisa Podrecce - kot smo namreč lahko prebrali v časopisu, je vodnjak le tretjina tistega, kar si je zamislil in narisal arhitekt. A vsako zlo je za nekaj tudi dobro - je stara ljudska modrost. Tako je tudi sporna fontana spodbudila branitelje parka na Slomškovem trgu, da so se odločneje uprli popolni urbanizaciji te zelene oaze sredi trdnjav mariborskega duha - s stolnico, škofijo,gledališčem, univerzo in slovensko pošto. Sprva so se umaknili, da jim ne bi kdo zlobno očital, kako za svojim zavzemanjem za drevesa in trato slabo skrivajo zagretost za jodlarsko arhitekturo. Tiste, ki smo na javni predstavitvi še dvomili o nujnost betonizacije omenjenega parka, so strokovnjaki prepričevali, da bomo senco našli v zavetju betonskih stebrov, tista najbolj znamenita drevesa pa bodo samo urbanizirali; če sem prav razumela, pomeni to, da jim bodo okoli stebla namestili železne rešetke. In če imate malce domišljije, ni treba, da samo kritizirate fontanko miru - zamislite si raje, da je upognjena cevka, iz katere teče tanek curek vode, urbanizirani lulček, in morda vam bo vse skupaj bolj všeč. Bil je v Mariboru - stisnil je roko Janezu Ujčiču Sosed, tapetnik Milan Ferš, se mi je pohvalil: »Delal sem kavč za maršala, zdaj pa tudi stol za papeža!« A kajje to v primerjavi z množico tistih pomembnih ljudi, ki jim je Janez Ujčič stisnil roko. Tudi papež ne bi mogel reči: »Bil sem v Mariboru,« če mu Janez Ujčič, ki ga prav zaradi njegovega izjemnega šarma vabijo domala v vse komisije za izbiro lepotic, ne bi ponudil desnice. Ko sem skozi linico na stopnicah na kor v stolnici opazovala to rokovanje, mi je bilo kar ljubo, da je papeža dosegla le Ujčičeva desnica, saj se je tako izognil znani kretnji: stisk z desnico in trepljanje po ramenih z levico. Tomšičevi sindikati hoteli po desni, prišli pa so pol ure po dvanajsti Ne vem pa, če se je Janez Ujčič že rokoval s predsednikom KNSS - Neodvisnost Francetom Tomšičem. Sama sem namreč to možnost izpustila, saj sem na tiskovno konferenco, ki jo je sklical omenjeni sindikat za 12. uro, čakala le 20 minut, zato vam tudi ne morem sporočiti, kaj je v opravičilo navedel sklicatelj. Morda je zamudo zakrivila gospa, ki je v Glazerjevi dvorani v tukajšnji Univerzitetni knjižnici odprla le leva vrata, sindikalisti KNSS - Neodvisnosti pa so ves čas vztrajno poskušali odpreti desna. Čabrijanova Fontana pa je nekaj povsem drugega Nič zamude pa ni bilo na zadnji tiskovni konferenci odborov za pripravo papeževega obiska, na kateri je podžupan mesta dr. Peter Pavel Klasinc med drugim povedal, da je sveti oče, ko je šel mimo omenjene Fontane miru, ponovil: »Voda, voda!« Različno smo si razlagali te besede, a danes, ko odpirajo Fontano, prvega od objektov Term Maribor, bi lahko z gotovostjo trdili, da je sveti oče napovedal ta dogodek, ki je bil Mariborčanom sicer obljubljen že pred letom dni. Razkošnost rekreacijsko-rehabilitacijskega kopališča opravičuje zamudo, vodstvo Pohorja pa vas vabi, da ne zamudite vseh edinstvenih priložnosti, ki vam jih ponuja novo kopališče. Sami so menda že poskusili s sestanki v okroglih bazenčkih za vodno masažo. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so misli čistejše in nameni bolj iskreni, če sprejemaš odločitve, sedeč v vodi, ko ti brbota med nogami. Župan Žlender je skočil v vodo, kaj bo pa Križman? Ko so prvič odpirali Fontano, seveda v mnogo skromnejšem obsegu kot danes, je takratni župan Mirko Žlender prvi skočil v bazen. Če bo to storil tudi zdajšnji župan dr. Alojz Križman, pa zdaj, ko to pišem, še ne vem; prav tako pa mi niso zaupali, ali bodo steklenico šampanjca samo razbili ali pa vsebino tudi zlili v vodo. Župan pozabil na slovenščino Vsekakor pa je danes na Fontani slavnostno prav tako, kot je bilo pred dnevi na Srednji trgovski šoli, kjer so praznovali 120-letnico ustanove. Zelo pozorno smo ob tej priložnosti prisluhnili slavnostnemu govorniku dr. Alojzu Križmanu, zlasti ko je predlagal, da bi morala imeti šola tudi danes takšen predmetnik, kot ga je imela ob ustanovitvi. Upam. da je župan ob vseh naštetih predmetih takratnega učnega programa le po naključju pozabil slovenščino, kije pa takratni predmetnik ni vseboval. MAJDA ŠTRUC za zaposlovanje Marko Strban teče zdaj ustanavljanje projektnih oddelkov za posamezne firme. Računajo, da bodo te skupine strokovnjakov v enem mesecu pripravile pregled stanja in projekte za posamezna podjetja ter programe, ki jih bo verjetno moralo potrditi tudi ministrstvo. »Ti programi se Med novimi brezposelnimi jih bo tudi mnogo upravičenih do denarnega nadomestila, zato v OE pričakujejo, da se bo število prejemnikov denarnege nadomestila oziroma pomoči povečalo na 11 tisoč. Zdaj jih je do socialne varnosti iz naslova brezposelnosti upravičenih 8530, povprečna višina denarnega nadomestila v bruto znesku paje nekaj več kot 48 tisoč tolar jev. ne bodo mnogo razlikovali od že obstoječih programov aktivne politike zaposlovanja, morda bomo le kriterije nekoliko prilagodili,« meni direktor OE Maribor Marko Strban. MAJDA ŠTRUC Raje preudaren dogovor kot dolgotrajno pravdanje Tako meni glede družbene lastnine nepremičnin Viktor Sušin - Kljub vsemu težave v radeški občini RADEČE, 28. maja - Radeška občina, ki obsega katastrske občine Radeče, Hotemež, Vrhovo, Njivice, Svibno, Zavrate in Obrežje, se je morala po ločitvi od bivše laške občine spoprijeti tudi s pravo zmedo na področju družbene lastnine nepremičnin. Razmere skuša spraviti v red Viktor Sušin iz radeškega občinskega oddelka za gospodarstvo in finance, ki je prepričan, da je preudaren dogovor mnogokrat pametnejši kot dolgotrajno pravdanje. Tega mnenja pa so tudi radeški svetniki, ki so zadovoljni z dosedanjim urejanjem družbene lastnine radeške občine. Z Laščani so se v radeški občini dogovorili, da bodo družbeno lastnino nepremičnin urejali po teritorialnem principu. Kljub temu ni malo problemov, ker je treba upoštevati vpise na geodetski upravi, predpise o nacionalizaciji in denacionalizaciji, pogodbe, ki niso bile nikoli vknjižene, napake v mapnih kopijah, spremembe v projektih ipd. Zato urejanje ni možno po hitrem postopku. Poleg tega je bilo veliko sprememb namembnosti, ki niso vpisane, tudi v središču Radeč pa je mnogo parcel, ki obsegajo le nekaj kvadratnih metrov, tako da je nemalo težav pri kartnem in fizičnem iskanju parcel. Zaradi neskladnosti morajo tako Radečani iskati izvor tudi za 40 in več let nazaj, ko so bili izdelani novi delilni načrti in nekaterih parcel sploh ni več. Radečani tudi ugotavljajo, da nekateri brez pravnega naslova uporabljajo družbeno lastnino. Zato je občinski svet sklenil, da je treba z njimi skleniti pogodbo o najemnem odnosu ali pa zemljišče v skladu z zakonom odprodati. Sušin je še povedal, da bo veliko dela v primerih Černe, Resch, Haller, AMD Radeče, Cestno podjetje Celje, Ingrad Betonarna,Tolliazzi - Radulovič in poslovni center Radeče. Občinski svet bo odločal praviloma le o klasičnih odtujitvah ali pridobitvah nepremičnin, župan pa v zadevah iz naslova denacionalizacije. VILI EINSPIELER Proračun Velenja je uravnotežen Sprejeli so ga z navadno večino - Največ polemik o garažni hiši in drugih vlaganjih v infrastrukturo VELENJE, 28. maja - Letošnji proračun mestne občine Velenje bo težak dobri dve milijardi tolarjev in pol. V njem ni predvideno sprva načrtovano zadolževanje, proračun pa kljub temu ne izkazuje primanjkljaja. Nekateri svetniki so k proračunu danes predlagali nekaj sprememb, ki pa so bile večinoma zavrnjene. S 17 glasovi za je ob 29 navzočih svetnikih Velenje torej le dobilo letošnji proračun. Tudi dravska voda bo pitna Ko bodo Ormožanci uresničili 4 milijone mark vreden projekt bogatenja podtalnice z vodo iz Drave in Pesnice, bodo imeli vode dovolj, bo pa dražja ORMOŽ, 28. maja - Dve leti star načrti, da bi Ormožanci pridobivali pitno vodo iz reke Drave in rečice Pesnice, so dobili dobro mednarodno oceno. Institut za raziskovanje vode iz Dortmunda je idejne projekte dr. Rismala z Inštituta za sanitarni inženiring pri ljubljanski univerzi natančno pregledal, ker so ormoški občinski svetniki dvomili o tem, da je predlagana rešitev primerna in dobra. Bogatenje podtalnice s površinskimi vodami je v svetu že preizkušena metoda. Pet ormoških vodnjakov Otoku pri Mihovcih blizu Velike Nedelje zdaj daje vodo za okrog 18 tisoč ljudi na ormoškem območju, pa tudi delu okrog Jeruzalema v ljutomerski občini. Toda vode je premalo, še posebej v sušnih mesecih. Mimo vodnjakov pa tečejo tri struge - Drava, ki je najbolj vodnata prav v poletnih mesecih, rečica Pesnica in Sejan-ski potok. Že zdaj so nekoliko zajezili Pesnico, da se je nekoliko hitreje pretakala v podtalnico in so tako dobili več vode iz zemlje. Ko so proučili podzemne tokove in ugotovili, da drugega možnega studenca na svojem območju ne morejo izkopati, so že leta 1993 naročili študijo za bogatenje podtalnice. Zdaj je po dveh letih spet na mizi z dodanim mednarodnim mnenjem o ustreznosti projekta. Že lani so v Ormožu rezervirali milijon mark za začetek izvajanja teh načrtov, a dela se še niso lotili. »Butična ponudba« je prednost Probanke v Slovenj Gradcu Po dobrem letu so začeli poslovati tudi s prebivalstvom -Pomoč koroškim podjetjem SLOVENJ GRADEC, 28. maja — Številnim slovenskim bančnim hišam, ki že poslujejo na Koroškem, se je zdaj pridružila še Probanka iz Maribora. V Slovenj Gradcu in na Koroškem sicer dela že dobro leto, zdaj pa je v Slovenj Gradcu začela poslovati tudi s prebivalstvom. Direktorica Probanke iz Maribora Romana Pajenk pravi, da so s prvimi izkušnjami poslovanja na Koroškem zelo zadovoljni. »Očitno smo delali dobro. Pri poslovanju z gospodarstvom in pri poslih s tujino smo dosegli nadpovprečno dober rezultat. Za to so zaslužni predvsem zaposleni v Slovenj Gradcu, ki so naše storitve znali približati novim komitentom,« je rekla Romana Pa jenk. Direktor koroške poslovne enote Probanke Rudi Rajzer je rekel,daje njihova ponudba na Koroškem »butična«, pri čemer je poudaril, da so v minulem letu kar precej podjetjem na Koroškem pomagali, da so preživeli. Koroškim podjetjem so lani pomagali z dvema milijardama tolarjev. I.P. Iz Drave bi črpali najprej po 180 kubičnih metrov vode vsako uro. To bi peljali prek usedal-nega bazena v prodnati predfilter. Tako bi opravili prvo čiščenje dravske vode. Potem bi vodo speljali prek kaskad, da se obogati s kisikom iz zraka, in jo privedli v po-nikovalna bazena. Vsak od njiju bo 128 metrov dolg in 7,5 metra širok, zgradili pa bi ju pravokotno na podzemni tok podtalnice. Tako bi dravska voda našla pot v propustno zemeljsko plast, iz katere zdaj črpajo pitno vodo, se pomešala s podtalnico, črpalke v vodnjakih pa bi jo izčrpale. Prva črpalka in prvih 180 kubi-kov vode iz Drave bi bila le prva faza, v drugi bi količino podvojili, dodali še en usedalni bazen in prodnati filter ter še dva poni-kalna bazena. Nazadnje naj bi jemali po 360 kubičnih metrov vode iz Drave in prav toliko iz Pesnice vsako uro, poleg vseh filtrov in bazenov pa naj bi petim vodnja- kom za črpanje dodali še pet novih. Zdaj računajo, da jih bo takšno bogatenje podtalnice stalo blizu 4 milijone mark, plačati pa ga bo morala občina oziroma pivci in porabniki ormoške vode sami. Župan Vili Trofenik poudarja, da si morajo na svojem območju sami zagotoviti dovolj vode, vse povezave z drugimi okolji so sicer dobrodošle ob sušah ali nesrečah, dolgoročno pa je treba zagotavljati lastno pitno vodo za ormoško območje. Ormoška pitna voda je že zdaj med najdražjimi pri nas. Zaradi prevelikih vsebnosti mangana in železa pri črpanju vodo najprej čistijo, tako da za kubik porabijo več kot kilovatno uro elek trike. Ker je kar precejšnje koli čine vode od studencev do uporabnikov treba celo po petkrat prečrpavati, povprečno porabijo po 1,62 kilovatne ure električne energije za vsak kubik. Zaradi strogo državno določene in nadzorovane cene vode so tako morali lani odpisati kar pol milijona mark amortizacije. Občinski projekt bogatenja podtalnice pa bo ekonomsko ceno še dvignil. FRANC MILOŠIČ V celjskem proračunu četrtmilijardna luknja Svetniki so kljub temu sklenili, da bo proračun z 10 milijoni tolarjev financiral delo strankarskih klubov CELJE, 28. maja - Danes sprejet proračun mestne občine Celje bo letos z dobrimi 3,3 milijarde tolarjev sicer financiral dejavnosti in naložbe v občini, ob tem pa izkazal za 250 milijonov tolarjev primanjkljaja, saj predvideni prihodki ne zadostujejo za pokrivanje vseh občinskih potreb. Največ problemov bo s proračunskim financiranjem skupne komunalne rabe (javna razsvetljava, vzdrževanje parkov in zelenic, vzdrževanje javnih objektov in podobno), ki ji je že tako okrnjena sredstva še zmanjšala letošnja zimska služba, ki je za vzdrževanje cest porabila skoraj 60 milijonov več denarja kot v lanski zimski sezoni. Kljub temu pa mestni svetniki danes niso sprejeli predloga, da bi začasno, le do sprejetja rebalansa letošnjega proračuna, prerazporedili 20 milijonov tolarjev denarja, ki se zbira iz plačila pri-ključnin na plinsko omrežje, za urejanje prometnih poti v šolo in financiranje drugih nujnih del pri zagotavljanju cestnoprometne varnosti. Pač pa so soglašali, da bodo 10 milijonov iz občinskih rezervnih sredstev namenili premoščanju problemov komunalnega in cestnega gospodarstva prav zaradi posledic letošnje zime. Na predlog odbora za družbene dejavnosti so svetniki sklenili, naj se v okviru 90 milijonov proračunskih sredstev za naložbe v družbenih dejavnostih de- nar prerazporedi tako, da bodo 4,3 milijona tolarjev deležni tudi vrtci za nujna investicijsko-vzdr-ževalna dela. Celjski svetniki pa niso kot ob drugih predlogih pomišljali ob amandmaju, ki ga je v imenu več svetnikov na proračun podal dr. Ivan Eržen (LDS). Sklenili so, da bo celjski proračun poslej financiral tudi delo strankarskih klubov in sicer z zneskom 25.000 tolarjev mesečno na enega svetnika, kar za vse klube znese na leto 10 milijonov tolarjev. O tem, če ta znesek pomeni za celjski proračun tudi za 10 milijonov večji primanjkljaj, ki so ga svetniki s sklepom limitirali na 250 milijonov tolarjev, pa danes niso rekli nobene. DAMJANA STAMEJČIČ Večino pripomb na predlagani proračun so svetniki izrekli že v prvem krogu obravnave in v glavnem so bile tudi sprejete. V tem trenutku je morda najpomembnejše, da so se po tolmačenjih ministrstva za finance v Velenju odločili, da se do sprejetja delitvene bilance med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki mestna občina Velenje ne sme zadolževati. Pred glasovanjem o letošnjem proračunu pa so se morali svetniki opredeliti tudi do nekaterih amandmajev. Najprej do predloga skupine svetnikov, da bi že letošnji proračun sprejemali z dvotretjinsko in ne z navadno večino. Amandma so zavrnili, s tem paje bilo že jasno, da bo proračun izglasovan. Zanimivo je, da pred sprejemanjem proračuna svetniki niso veliko razpravljali o njegovih temeljnih postavkah. Bolj so • V Velenju že nekaj časa primanjkuje parkirnih mest. Mestni svet je že pred časom naložil občinskim službam, da naj pospešeno iščejo ustrezne rešitve tega problema. Ob robu ožjega nakupovalnega središča so sedaj predvideli podzemno garažno hišo z vsaj 167 parkirišči, del mestnih svetnikov pa se je pričel ogrevati za podoben objekt med Centrom srednjih šol in Zdravstvenim domom Velenje. Občina bo letos za sofinanciranje garažne hiše pri pošti namenila 90 milijonov tolarjev. se posvetili posameznim prerazporejanjem sredstev za urejanje javnih površin. Največ razprave je zato sprožila pobuda, da bi od 90 milijonov tolarjev, namenjenih sofinanciranju gradnje garažne hiše pri velenjski pošti oziroma bodočem trgovskem centru, namenili 75 milijonov tolarjev za rekonstrukcijo Titovega trga, 8 milijonov tolarjev za ureditev ceste in kanalizacije v Vinski gori ter 7 milijonov tolar jev za študijo in projekt garažne hiše pri velenjskem zdravstvenem domu. Marko Vučina, predstojnik Mariborska stara trta predstavljena v monografiji Publikacijo je v nakladi 2300 izvodov izdal Umetniški kabinet Primoža Premzla MARIBOR, 28. maja - V mariborski vinoteki so danes predstavili publikacijo Štiristoletna trta v Mariboru, ki jo-je v nakladi 2300 izvodov izdal Umetniški kabinet Primoža Premzla. To je sorazmerno obširna monografija z bogatim slikovnim gradivom. Prvi, v usnje vezan izvod, so skupaj s steklenico modre kavčine podarili tudi papežu. Besedilo mestnega viničarja Jožeta Zafošnika, ki že petnajst let skrbi za to domnevno najstarejšo trto na svetu, je v monografiji tudi v angleščini, nemščini in francoščini. V knjigi sta poleg historiata, revitalizacije in značilnosti stare trte, ki ji je v začetku osemdesetih let že grozil propad, predstavljena tudi slovenski in ožji mariborski vinorodni okoliš. Publikacija predstavlja po besedah Primoža Premzla pravi založniški podvig, saj so od prvotne zamisli do njene uresničitve minili samo dobri trije meseci. P. R. urada za okolje in prostor, je predlog zavrnil s trditvijo, da gradnje garažne hiše pri zdravstvenem domu v Velenju nimajo v prostorskih načrtih. Župan Srečko Meh pa je pojasnil, da Titovega trga ne morejo pričeti urejati, ker še niso rešeni denacionalizacijski zahtevki nekdanjih lastnikov zemljišč, kjer danes stoji trg. Zavrnili so tudi predlog, da bi 9 milijonov tolarjev namenili ureditvi večjega parkirišča pri Vili Bianki in 3 milijone tolarjev za postavitev obcestne razsvetljave med Gorenjem in Pesjem. BRANE PIANO Upokojenci se zavedajo pasti volilnega leta V Mariboru opozorili na nesprejemljivost dokumenta Zdravje v Sloveniji do leta 2000 MARIBOR. 28. maja - »V volilnem letu se nam bodo vse stranke dobrikale, zato je zdaj pravi čas, da prodremo s svojimi zahtevami,« je na današnjem posvetovanju predstavnikov zveze upokojenskih organizacij severovzhodne Slovenije dejal predsednik zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Ob tem je poudaril, da so upokojenci sicer poskušali kooperativno sodelovati pri zasnovi nove pokoj-ninsko-invalidske in zdravstvene zakonodaje, vendar jih je vlada izigrala in poskuša pokriti proračunske luknje na njihov račun. Vinko Gobec je izrazil upanje, da bodo postopki na ustavnem sodišču - gre za sprotno usklajevanje pokojnin z rastjo plač in nadzor nad skladom ZPIZ, ki je zdaj v rokah vlade - re šeni v njihovo korist, upokojence pa je pozval, naj se množično udeležijo letošnjih volitev in volijo »pravo stranko in pravi program«. Današnje posvetovanje je bilo posvečeno predvsem ocenam planskih dokumentov Zdravje v Sloveniji do leta 2000, ki je zdaj v parlamentarni proceduri. Po mnenju Marjana Stenovca predstavnika upokojencev skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje, ima ta dokument bistvene pomanjkljivosti, saj drastično posega v dosedanjo raven zdravstvenega varstva, s takšnim krčenjem pravic pa se upokojenci ne morejo strinjati. Zniževanje ravni se kaže predvsem pri postopnem omejevanju obsega socialne hospitalizacij e, zdravlj e nju bolnikov v terminalnem stadiju, zdraviliškem in zobno-pro-tetičnem zdravljenju ter pri tako imenovani negativni listi zdravil, kar v največji meri prizadeva prav upokojence. Zbrani upokojenci so podprli predlog Marjana Stenovca. da lahko dokument rabi le kot okvirno izhodišče za reševanje te problematike in da naj se vrne v prvo obravnavo državnemu zboru, po besedah Vinka Gobca pa lahko v primeru nespoštova nj a njihovih zahtev, za razliko od prejšnih protestov, pričakujejo pred parlamentom tudi do pet deset tisoč upokojencev. Obe nem so predsedniku državnega zbora Jožefu Školču poslali protestno pismo, v katerem ostro na sprotujejo vsakršnim pobudam o privilegiranem upokojevanju poslancev in drugih funkcionar-jev. PETER RAK Likovni razstavi v Moravskih toplicah MORAVSKE TOPLICE, 28. maja - V galeriji hotela Ajda so na ogled likovna dela ljubiteljskega slikarja Francija Jaušovca - Frica iz Murske Sobote, v soboto pa bodo odprli razstavo del slikarja Vlada Ceršaka iz Celja. (I. G.) Predstavitev mladih soboških tekstilcev MURSKA SOBOTA, 28. maja - Učenci in učitelji tekstilne enote soboške srednje strojne in tekstilne šole so danes v gledališki grajski dvorani predstavili oblačila, ki so jih sešili na šoli. Tokrat se niso odločili za klasično modno revijo, marveč za sodobno modno-scen-sko odrsko postavitev, v kateri so predstavili tudi delček sodobne kulturne ustvarjalnosti na šoli. Oblačila so sešili iz bombaža, za odrski nastop in sceno pa so uporabili naravne materiale (izdelke iz gline, slame, lanu itd.) in glasbo iz domačega okolja. Na podoben način so se mladi soboški tekstilci predstavili tudi na gostovanju na Madžarskem ter na srečanju srednjih strokovnih tekstilnih in usnjarskih šol v Ljubljani. (I. G.) Tudi letošnji naborniki nadaljujejo tradicijo MURSKA SOBOTA, 28. maja - Tudi letos se naborniki v ravenskem delu Prekmurja, na območju soboške in lendavske izpostave uprave za obrambo Murska Sobota niso izneverili staremu običaju prihoda na nabor z okrašenimi vozovi. Že pred časom so sicer vozove in konje zamenjali traktorji s prikolicami, a na njih še vedno med zelenjem prepevajo malce dobrovoljni mladci, ki bodo kmalu oblekli uniformo. Letos je bilo na območju soboške uprave za obrambo, ki pokriva celo Pomurje, takšnih za vojsko godnih mladeničev letnika 1978 okrog 1100. Ta številka tudi prejšnja leta ni bila bistveno drugačna. (Besedilo in foto: J. P.) Mislinjska dolina ima nove turistične spominke SLOVENJ GRADEC, 28. maja - Urad za turizem pri mestni občni v Slovenj Gradcu je s skromnim nagradnim natečajem prišel do prvih originalnih turističnih spominkov Mislinjske doline. Na prvi takšen natečaj seje s svojimi izdelki »oglasilo« deset avtorjev. Prvo nagrado za slovenjgraški kovanec, imitacijo novcev, ki so jih tu kovali že v 12. stoletju, je dobila Naca Rojnik. Njeni novci sicer niso iz kovine, temveč so iz gline in so spravljeni v ličnih malih zastekljenih lesenih škatlicah. Drugo nagrado je za lectovo slovenjgraško srce dobil Hrabro Perger, tretjo pa je za leseno skrinjico dobil center Ivančiča. Prve nove spominke iz Mislinjske doline, ki jih je že mogoče kupiti v pisarni urada za turizem na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, sta strokovni sodelavec Lojze Raško (levo) in vodja turističnega urada Dimitrij Krajnc tudi razstavila. (Besedilo in foto: I. P.) Zlata poroka zakoncev Strožar GRAJSKA VAS, 28. maja - Tu sta v soboto praznovala zlato poroko Ivan in Ivana Strožar. Ivan izhaja iz kmečke družine v Grajski vasi, žena Ivana pa iz Celja. Zakonsko zvezo sta sklenila v Celju pred 50 leti, nato pa sta prevzela kmetijo. Kasneje se je Ivan zaposlil v Kmetijski zadrugi Trnava kot pospeševalec in se tudi upokojil. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve hčerki in sin, ki pa je ostal na domu in kmetuje. Obred zlate poroke je v žalski poročni dvorani opravil Peter Pungartnik. Na sliki: Zlatoporočenca Ivan in Ivana Strožar. (Besedilo in foto:T. T.) WHIT MASTERSON: Krik v noči 33. nadaljevanje Blossom ga je prijel za rokav in ga prav nič nežno potisnil skozi odprta vrata v administracijo. Na mizi je ležala Loftusova mapa, odprl jo je in s prstom potrkal po fotografijah. »Poglej tega moškega. Si ga že kdaj videl?« Clark je nagubal čelo. »Ne vem. Mislite, da je to tisti človek, ki...« »To nam boš ti povedal.« »Ne bi mogel reči. Bilo je zelo temno in si ga nisem mogel dobro ogledati. Poleg tega je imel na glavi klobuk ali nekaj podobnega.« Clark je odkimal. »Ta moški je videti visok in suh, moški v parku paje bil gotovo za glavo manjši od mene.« Blossom seje spogledal s kolegi. Owen Clark je bil visok najmanj meter osemdeset in če je bil moški za glavo manjši od njega, potem bi to popolnoma ustrezalo Loftusovemu metru petinšestdeset. Blossom je zaprl mapo in rekel:«Hvala.« Ko se je napotil proti komunikacijam, mu je Clark sledil in vprašal: »Sem vam kaj pomagal? Mislite, da je to tisti človek, ki ga iščete?« »Če bo kaj novega, te bom obvestil,« je bil Blossom kratek in je izginil v sobo z oddajniki. Naročil je presenečeni Trudy Ernst, da naj svoj oddajnik in sprejemnik rezervira samo za eno nalogo, vse ostalo pa preveže na Doris. Prek ramena je ukazal: »Jensen, takoj obvestite obalno stražo, šerifovo pisarno.in vse druge, ki so v kakršnikoli povezavi z našim primerom in jim pošljite popoln opis Hilla Loftusa. Opozorite jih, da je možak verjetno oborožen, zato naj bodo skrajno previ- dni. Ogilvie, določi na zemljevidu njegov naslov in takoj tja pošlji ustrezno število ljudi v patruljnem avtomobilu. Če se vrne domov, ga takoj aretirajte. Če se ne bo, obkolite hišo in čakajte. Če je poročen, takoj pripeljite njegovo ženo na postajo, da jo zaslišimo. Morda nam bo lahko pomagala.« Ne da bi prekinil tok svojih navodil, se je obrnil k Trudy Ernst in ji začel narekovati uradni opis osumljenca. Oba narednika sta pohitela vsak na svojo stran, da bi izvršila njegova povelja. Patrick je prihitel v sobo ravno v trenutku, ko je Blossom narekoval razširjeni opis Hilla Loftusa. Nemirno se je prestopal v ozadju, dokler poročnik ni končal in se obrnil k njemu. »No, Sam, kaj je?« »Govoril sem z dr. Sedvvilom in dobil podatke o Loftusu.« »Ali si mu povedal, za kaj jih potrebujemo?« Patrick je odkimal, bil je rahlo presenečen, da ga Blossom sploh vpraša kaj takega. »Bolje, da ne dvignemo preveč prahu. Lahko se motimo. Vendar sem prepričan, daje pravi.« »Kaj je povedal dr. Sedwile?« »Povedal je, da ga je pred približno eno uro klicala Loftusova žena. Zato nas je tudi poklical. Očitno se Loftus zadnje čase čudno obnaša. Odhaja od doma sam, ob najbolj neobičajnih urah. Z delovnega mesta se vrača peš in to tudi takrat, kadar ima nočno jzmeno in čeprav ima lastni avto.« »Polnoč,« seje oglasil Blossom. »Tudi ta podatek ustreza.« »Imam pa tudi slabo novico,« je dejal Patrick. »Gospa Loftus je slišala, da se je njen soprog vrnil domov okoli tretje ure, tako je vsaj povedala Sedwilu. Ni pa ostal doma - vzel je svoj avto iz garaže in se spet odpeljal. Veš, kaj to pomeni, Mario?« »Da,« je zagodrnjal Blossom. »Zasledujemo napačen avtomobil. Ogilvie!« Narednik je prihitel iz prometnega oddelka in se ustavil pri odprtih vratih. »Takoj obvestite vse patruljne motoriste. Nujno. Loftus je zamenjal avtomobila pred približno pol ure. Takoj jim sporočite natančne podatke njegovega avtomobila.« Ogilvie se je obrnil k radiooperaterki in zaklical: »Trudy, naslov je v območju avtomobila 31. Sporoči to Gerrityju in Chavezu in naj se takoj podata tja.« Obrnil se je k Blossomu. »Poročnik, če bomo izvedli obkolitev, želite, da povečam število patruljnih avtomobilov?« »Da. Ne, počakaj. Kmalu bodo prispeli tisti, ki so jih vrgli iz spanja. Prva dva, ki se pojavita, pošlji takoj tja.« Blossom je sledil Ogilvieju v prometni oddelek in začel natančno proučevati stenski zemljevid mesta. Če Loftus prebiva na območju patruljnega avtomobila 31, potem to pomeni, da je njegova hiša čisto blizu Serra Parka. Vse se je skladalo, kot koščki mozaika. Ko je* našel na zemljevidu prebivališče, je zaškrtal z zobmi. »Sam,« je zaklical, »pridi in poglej si tole.« Patrick je prišel in se postavil poleg njega. »Kaj si ugotovil?« »Tu živi Loftus, prav tukajle.« Blossom je potrkal z leseno palico, ki je visela na vrvici ob zemljevidu. »Tamle čez, na drugi strani parka, je Vulcan,kjer je zaposlen. Povedal si,da gre domov peš. Poglej si tole.« Blossom je položil palico plosko na zemljevid, kot da bi hotel potegniti ravno črto med obema točkama. Črta je vodila prek območja, ki je bilo znano po imenu Ljubezenski kotiček. »No, pa ga imamo,« je zamrmral Patrick. »Več ne potrebujemo.« »Potrebujemo. Zdaj vemo samo,kje seje gibal. Hočem vedeti, kje je zdaj! Loftus ima hudičevo veliko časovno prednost pred nami!« »Hitro se mu bližamo, Mario.« »Ja, samo kako hitro?« Blossom je pogledal navzgor, kot da bi molil, a pogled se mu je ustavil na stenski uri. »Tri ure,« je dejal, »mi pa smo šele pričeli.« SONJA MERLJAK: Fant z ravnine 7. nadaljevanje Prišla sta do križišča. Za trenutek sta se ustavila in Andras se je sklonil k Csilli. Njune ustnice so se spet poiskale. A le za mirno slovo, polno upanja. Ko je prišla domov, je Tuma že sedel za mizo v kotu, tiho je večerjal, in ko je zagledal Csillo, se je samo namuznil. »Kje si pa ti bila do sedaj?« jo je vprašala mama. »Na Tisi, kje drugje.« »In kako, da si šele sedaj prišla domov?« »Malo sem se zaklepetala.« Irena ni več vrtala v hčer. Vesela je bila, da si je bila Csilla našla prijatelje. Vedela je, da Tuma ne bo mogel vedno biti z njo, ker je imel svoje opravke. Poleti je bilo na kmetiji vedno dovolj dela. Csilla si je v hladilniku raztreseno poiskala nekaj hrane. Sedla je za mizo in počasi žvečila kruh, namazan z mastjo, potresen s papriko ter česnom. Uidi vojvodinsko hrano je sprejela, je ugotovila mama. »Kaj ste počeli na plaži?« je vprašala. Aha, tu smo, si je rekla Csilla. Torej bo vendarle vrtala. »Kopali smo se.« »V Tisi?« »A bi ‘še še kje drugje lahko kopali?« »Ni mi všeč, da se kopaš v Tisi.« »Saj sem z morja doma. Menda znam plavati!« »Tisa ni morje. Tisa je zahrbtna. V njenih vrtincih se je že marsikdo utopil. Mojega sošolca je enkrat potegnilo noter, vsem na očem, pa ga vendar nikoli niso več našli.« »Ah, ne teži, no, nisem več otrok,« je zagodr-njalaCsilla. Čeprav je bila srečna in je tisti večer vsem hotela samo dobro, si ni mogla kaj, da ne bi bila do mame groba. To njeno zalezovanje, ta njena nenehna skrb! To je nevarno, tistega ne smeš početi, to ti lahko škoduje... Saj imam že skoraj dvajset let, bom ja znala paziti nase! Mama jo je pogledala. Še predobro je vedela, zakaj se Csilla jezi nanjo. Sedaj je bila že bolj prepričana, kako prav je bilo, da sta s Csillo prišli v Vojvodino. Na hčeri je opazila spremembe; postala je boljše volje, kot je bila zadnje mesece. Vedela je, da Csilli samo trma preprečuje, da bi ji odpustila njeno odločitev; da namreč za vsako ceno gresta v Vojvodino. »Prav, Csilla, delaj, kar hočeš,« je skomignila z rameni, »samo nikar mi ne plavaj na drugi breg.« Csilli se je kar zaletelo, ko je slišala te besede. V mislih se je zarežala; če bi ti vedela, ji je šlo po glavi — na glas paje rekla: »Daj mi že mir, mama!« V. Drugo jutro se je Csilla zbudila že ob osmih. Čeprav je bila bolj zaspane sorte, ni mogla več spati. Andrasa bo videla šele ob dveh popoldne. Kdo, vraga, bo čakal tako dolgo! Mame ni bilo doma. Na listku, ki ga je Csilla našla na mizi, je pisalo, da je šla na obisk k prijateljem, ki so stanovali v bližnjem mestu. Tildi Tume ni bilo. Verjetno je bil na njivi. To je bil čas, ko so morali okopavati vrtnice. Csilla si je skuhala kavo, si v shrambi odrezala kos kruha in kos šunke, našla paje tam tudi nekaj čebule. Doma ne bi nikoli kaj takega jedla za zajtrk, tu pa ji je ta čudna kombinacija šla v slast. Ko je hlastno vse snedla, je pospravila kuhinjo in stopila na dvorišče. Čupi, majhen črn mešanec, je takoj pritekel k njej, tako da ga je z veseljem pobožala. Psiček se je vedno rad igral, čeprav se za njegove želje skorajda nihče ni zmenil. Njeno prijaznost je sprejel kot vabilo k igri. Vrgel se je na hrbet in pomolil vse štiri od sebe. Csilla ga je začela praskljati po trebuhu. Vedela je, da mu to najbolj paše. Ah, saj bi se tudi jaz dala komu po-čehljati. »Kaj je s teboj, Čupi, se dolgočasiš?« ga je vprašala, medtem ko ga je gladila po skodrani črni dlaki. »Jaz se tudi,« si je povedala kar sama, »saj bi lahko brala, ampak sem preveč živčna. Ti me razumeš...« In res jo je kuža opazoval, kot da jo razume. Kot da se mu je v očeh utrnilo sočutje, se ji je zazdelo. »Ti si pravi prijatelj,« mu je rekla Csilla, »samo spregovoriti še moraš. Greva na sprehod!« Privezala je psa na vrvico, ki jo je snela z visoke hruške sredi dvorišča. Zaklenila je dvoriščna vrata in se s Čupijem odpravila kam drugam kot proti Tisi. Prečkala sta cesto, nato pa ju je pot vodila med polji. Ko sta bila dovolj na samem, ga je spustila. Čupi se je razveselil nenadejane prostosti in je veselo lajajoč zdivjal naprej. »Počakaj,« je za njim zasopihala Csilla. Čupi se je ustavil, se obrnil in nedolžno mahal z repom. Čsilla gaje dohitela. »Tu hodi, poleg mene!« mu je ukazala. Počasi sta prišla do nasipa. Povzpela sta se nanj in zavila na desno. Pred njima, za njima, na desno in na levo, povsod se je razgrinjala panonska ravnica. Nikjer niti grička, niti holma, še gomile ne. Enoličnost pokrajine so razbijale le hiše Ade in bližnjih vasi, in seveda Tisa, kije leno tekla mimo njiju. Še vedno je bila čudovito modre barve. belros - belič Lj. Koprska 84 \w8mB tel.: 061/264-468 INDUSTRIJSKO ELEKTROSTATIČNO PRAŠNO BARVANJE - PIASTIFICIRANJE Večerno 770350 752003 ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ Samostojen časnik za samostojno Tortom - ‘lknct{c Slovenijo IVSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO! Ljubljana, sreda, 29. maja 1996 / leto XXXVIII / št. 122 / Odgovorni urednik: Mitja Meršol / 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 5,00 KN / Cena: 80 tolarjev KANCLER KOHL IN PREMIER PRODI V BONNU (Foto: Reuter) Bo zdaj kriva Britanija? Britansko nasprotovanje odločitvam EU zaradi prepovedi izvoza goveda, bi utegnilo zavreti tudi podpis asociacijskega sporazuma s Slovenijo Boris Jelcin nenadno odpotoval v Čečenijo Tajno je obiskal svoje enote, sodeloval na mitingu v čečenski prestolnici Grozni in se vrnil v Moskvo — Zelo optimistični mirovni obeti OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 28. maja - Navdušenje nad sinoči podpisanim kremeljskim sporazumom med Bprisom Jelcinom in vodjo čečenskih upornikov Zelimhanom Jandarbijevom o ustavitvi ognja v Čečeniji s 1. junijem se še ni dobro.poleglo, ko je ruski predsednik že poskrbel za novo, celo večje presenečenje: davi je povsem tajno pripotoval v Čečenijo, na hitro obiskal enote ruske vojske in sodeloval na mitingu v prestolnici Grozni, od tam pa se je proti večeru že vrnil v Moskvo. Tu so se nadaljevala včerajšnja pogajanja o uresničitvi mirovnega sporazuma v čečenski republiki, nakar se je delegacija upornikov vrnila domov. Jelcin je zjutraj v spremstvu notranjega ministra Ana-tolija Kulikova in obrambnega ministra Pavla Gračova z letalom dopotoval v severnoosetin-sko mesto Mozdok, od tam pa so ga s helikopterjem prepeljali v Pravoberežni, da se je srečal z vaščani. Potem je odletel na groznensko letališče Severni in govoril pred vojaki 205. divizije, ki je v Čečeniji opravila najtežje bojne naloge in bo ostala tu tudi po umiku ruske vojske. Nazadnje je obiskal Grozni in sodeloval na manjšem improviziranem shodu, nakar se je zvečer vrnil v Mozdok in nato v Moskvo. Ves obisk je minil povsem mirno, kot da v Čečeniji doslej ne bi bilo vojne. Med tem obiskom, ki so ga sicer že dlje časa pričakovali, a ni bil predviden tako zgodaj, je ruski predsednik izrekel vrsto zelo zanimivih ugotovitev. Najprej je napovedal, da se bo do 1. septembra letos umaknila iz Čečenije večina enot moskovskega, leningrajskega, po-volškega in uralskega vojaškega okrožja; zatem je sporočil, da je v republiko dostavil osnutek pri- BRUSELJ, 28. maja - Verjetno še ni mogoče pričakovati, da bi italijansko predsedstvo EU že jutri obvestilo odbor stalnih predstavnikov (Coreper) o včerajšnjih pogovorih italijanskega državnega podsekretarja za evropske zadeve Piera Fassina v Sloveniji in celo predlagalo, naj bi le podpisali asociacijski sporazum s Slovenijo. Pred sestankom zunanjih ministrov bo namreč še eno zasedanje Coreperja. Slovenska misija pri EU še ugotavlja, kaj je mogoče pričakovati v naslednjih dneh. Britansko nasprotovanje nekaterim aktivnostim EU zaradi prepovedi izvoza njihovega goveda utegne zares povzročiti določene težave. Britanci so namreč sporočili, da bodo onemogočili sprejem vseh odločitev, kjer je potrebno soglasje vseh članic unije, toda po nekaterih drugih razlagah, naj bi tako bilo le s političnimi odločitvami. Danes zaradi njihovega nesodelovanja ni bilo mogoče sprejeti kooperacijskega sporazuma z Mehiko. Slovenska misija se že dogovarja s predstavniki evropske komisije in ministrskega sveta, v kakšni obliki naj bi Slovenija ob podpisu sporazuma zagotovila, da bo uresničila obveznosti na podlagi španskega kompromisa. O tem naj bi sicer izmenjali posebni pismi EU in Slovenije in jima s tem dali enak pravni pomen kot sporazumu, menda pa v EU zdaj pričakujejo še posebno pismo predsednika slovenske vlade. Mo- T Danes podpis novega socialnega sporazuma Ekonomsko-socialni svet bo pretresel redakcijske in zlasti vsebinske pripombe obrtne zbornice LJUBLJANA, 28. maja - Na jutrišnji seji ekonomsko-socialnega sveta, sklicani ob 9. uri, bodo obravnavali predlog socialnega sporazuma za tekoče leto, potem separat sporazuma o zaposlovanju, osnutek zakona o izvajanju socialnega sporazuma in navodilo za prikazovanje podatkov o plačah za 1996. leto. Premier dr. Janez Drnovšek je ob 13. uri povabil socialne partnerje k slovesnemu podpisu sporazuma. Namesto pogajalske skupine socialnih partnerjev, ki jo je včeraj napovedal predsednik Pergama Dušan Rebolj, se je danes popoldne za zaprtimi vrati sestala skupina za končno redakcijo sporazuma. Kot smo zvedeli, se Rebolj iz protesta ni udeležil seje, pač pa so prišli trije predstavniki obrtne zbornice. Ti imajo, podobno kot Pergam, veliko pripomb k zadnji različici sporazuma, vendar so ga pod nekaterimi pogoji vendarle pripravljeni podpisati. Skupaj z združenjem delodajalcev Ogistta so oblikovali predloge, ki jih bo jutri na ekonomsko-socialnem svetu predstavil predsednik obrtne zbornice Miha Grah. Samostojni podjetniki in obrtniki pričakujejo, da bodo v socialnem sporazumu upoštevane olajšave pri plačevanju prispevkov za socialno varnost pri lastnikih malih podjetij, ki imajo manj kot petdeset (ali deset) zaposlenih. Oprostili naj bi jih tudi obveznosti dajanja kakršnih koli evidenc o plačah republiški upravi za javne prihodke. * V zakonu o izvajanju sporazuma naj bi podrobneje opredelili sankcije za delodajalca, ki ne izplačuje plač po kolektivni pogodbi, a te naj bi veljale šele, ko bo v državi z zakonom urejena tudi finančna disciplina. Predvideni davek na podjetje naj bi za samostojne podjetnike, ki ne zaposlujejo delavcev, znašal le deset tisoč tolarjev, za tiste, ki jih zaposlujejo, pa 30 tisoč tolarjev. JELENA GAČEŠA Učiteljski dodatek trd oreh Doslej le sporazum o splošnem dodatku oziroma dobrih treh tisočakih na plačo LJUBLJANA, 28. maja - Učitelj začetnik z visokošolsko diplomo, ki nima dodatnih obveznosti, je aprila dobil 73.924 tolarjev čiste plače. Če bi vlada privolila v učiteljski dodatek v višini pol količnika, bi to pomenilo v avgustovski plači dodatnih šest tisočakov (tri četrtine dodatka), vendar bi vlada začela izplačevati polni dodatek šele julija 1997. Doslej sta pogajalski skupini vlade in sindikatov pedagoških delavcev dosegli sporazum o splošnem dodatku za vse zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih 0,15 količnika (ta je že vštet v učiteljskega) ali v denarju za dobre tri tisočake na plača Pogajanja pa so napeta tudi v današnjem tretjem večernem krogu o spremembah zakona o razmerjih plač v javnem sektorju, ki bi omogočila pedagoškim delavcem napredovati v plačilne razrede; vlada to sicer podpira, a zahteva ustrezno znižanje strokovnega napredovanja v nazive, ki bi se vključilo v delovno mesto posameznega učitelja. Več na 2. strani. B. P. goče je domnevati, da bo Coreper predlagal, naj ministrski svet odobri podpis asociacijskega sporazuma, v slednjem pa bi zadeva verjetno počakala na britansko privolitev. STOJAN ŽITKO • BONN, 28. maja - Novi italijanski premier Prodi je danes dopotoval na kratek obisk k nemškemu kanclerju Kohlu. Pogovor je bil namenjen predvsem bližnjemu vrhu EU v Firencah 21. in 22. junija ter trenutnim težavam zaradi britanske odločitve o blokadi sklepov EU. Radio Nemčija pa je po včerajšnjem obisku podsekretarja Fassina v Ljubljani poročal, da med »najmanj dve in največ štiri najbolj resne kandidatke za vstop« ob Poljski, Češki in Madžarski po novem sodi tudi Slovenija. (D. S.) JELCINOV VOLILNI NASTOP /A ^ K~<^> Karikatura: Marko Kočevar Watts za enakopraven status držav naslednic Pričakuje, da bo do konca leta že dosegel nekatere praktične rešitve pri delitvi premoženja LJUBLJANA, 28. maja - Mednarodnega posrednika za jugoslovansko nasledstvo sira Arthurja Wattsa je danes sprejel tudi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Po besedah slednjega naj bi uspešno reševanje nasledstvenih zadev prispevalo h krepitvi stabilnosti in miru. Opozoril je na nevarnost razvoja oborožitvene tekme v tem delu Evrope in da bi delitev BiH lahko izničila vsa prizadevanja mednarodne skupnosti. Zavzel se je za enakopraven status naslednic nekdanje Jugoslavije in povedal, da ZRJ ne more pogojevati svoje kooperativnosti z zahtevo po priznanju kontinuitete SFRJ. Kot sporočajo iz zunanjega ministrstva, sir Watts pričakuje, da bo do konca leta že dosegel nekatere praktične rešitve pri delitvi premoženja, kar naj bi pripomoglo tudi k urejanju drugih nasledstvenih vprašanj. Watts, ki bo obiskal še druge štiri naslednice nekdanje Jugoslavije, je danes odpotoval v Skopje. Kot je povedal v pogovoru, ki bo objavljen v Sobotni prilogi Dela, so nekatere od nasled- stvenih zadev laže rešljive, ker so predvsem tehnične, recimo plačilo pokojnin. Pri mednarodnopravnem reševanju nasledstva bi bili lahko za izhodišče obe dunajski konvenciji. To še zlasti velja za arhive. Vendar se bo moralo pet držav naslednic še odločiti, ali bo uporabilo načela obeh konvencij ali ne. Predlagana delitvena formula Mednarodnega denarnega sklada je po Wattsovem mnenju sicer uporabna, vendar ni mogoče poseči po njej pri vseh vprašanjih. Kot je znano, se Slovenija zavzema, naj bi pri skupnem zveznem premoženju, ocenjenem na 90 do 100 milijard dolarjev, najprej začeli deliti objekte v tujini, skupne devizne in zlate rezerve ter vrednost na klirinških računih. M. J. Sovretova nagrada Kseniji Dolinar in Marku Marinčiču LJUBLJANA, 28. maja —Nocoj so v prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev slovesno podelili Sovretovo nagrado, o kateri je odločala strokovna žirija DSKP pod vodstvom Majde Stanovnik. Letošnja dobitnika sta Ksenija Dolinar za prevod obsežnega romana britanskega pisatelja Johna Fovvlesa Mag in Marko Marinčič za prepesnitev Vergilijeve zbirke Bukolika. Nagradi jima je izročil predsednik upravnega odbora društva Vasja Cerar (na fotografiji levo). V kratkem nagovoru je omenil tudi podatek, da je od leta 1963 društvo za izjemne prevajalske dosežke podelilo 58 Sovretovih nagrad 46 prevajalcem. Večna 6. strani. (I. B., foto: Igor Modic) Peterburška predstavitev Slovenije Razstavo slovenskega gospodarstva je odprl minister Metod Dragonja OD NAŠE POSEBNE POROČEVALKE ST. PETERBURG, 28. maja -Z današnjo otvoritvijo razstave na razstavišču Lenexpo se je začela predstavitev slovenskega gospodarstva v St. Peterburgu, ki bo trajala tri dni, pripravili pa so jo vladna urada za promocijo in informiranje ter GZS. Prvo tovrstno prireditev v tem mestu je odprl minister za gospodarske dejavnost Metod Dragonja, v imenu domačinov pa je navzoče pozdravil prvi namestnik župana in predsednik regionalnega odbora za gospodarstvo in finance Aleksej Kudrin. Med drugim je dejal, da je Slovenija dober primer nekdanje socialistične države, katere gospodarstvo se hitro in uspešno prilagaja potrebam tudi najzahtevnejših trgov. Rusija ga pozna predvsem po farmacevtski industriji in te dni je priložnost, da se gospodarstvi bolje spoznata. Enako so menili predstavniki Slovenije na današnji tiskovni konferenci. Naš veleposlanik v Moskvi Dušan Snoj je med drugim poudaril, da se je v zadnjih štirih letih menjava med državama podvojila. Lani je bilo samo blagovne menjave za 540 milijonov dolarjev, če bodo podjetja izrabila ugodne transportne povezave prek Črnega morja in Jadrana, pa je mogoče že kmalu računati na menjavo, vredno milijardo dolarjev. Metod Dragonja je predstavil sestavo slovenskega gospodarstva in njegove izvozne zmogljivosti in pojasnil gospodarska gibanja v naši državi. Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar pa je govorila o vključevanju v evropske integracijske procese in poudarila, da si bo Slovenija prizadevala zagotavljati kar najbolj ugodne razmere za sodelovanje slovenskih in ruskih podjetij. St. Peterburg šteje približno 5 milijonov prebivalcev, Krka je edino slovensko podjetje, ki tam že ima predstavništvo, kmalu ga bo odprl še Lek, na Lenexpoju pa se te dni predstavljata dva ducata naših podjetij. Državi sta že podpisali sporazume o gospodarskem sodelovanju, o odpravi dvojnega obdavčenja, o dobavah plina in o odpiranju gospodarskih predstavništev. LJILJANA DERIČ V Turčiji ubili 43 kurdskih upornikov DIYARBAKIR, 28. maja (Reuter) - Turške enote so prejšnji teden na jugovzhodu države ubile triinštirideset kurdskih upornikov. Poveljstvo varnostnih sil v Diyarbakirju je sporočilo, da so sedemindvajset pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) ubili v regijah Semdinli in Cukurca v provinci Hakkari v bližini iraške meje, druge pa v spopadih v provincah Mardin, Bingol, Tunceli, Bitlis in Elazig. Mlin pokončal 80 ljudi NEW DELHI, 28. maja (AFP) - Osemdeset ljudi, večinoma delavcev, je danes izgubilo življenje, ko se je podrl mlin za mletje riža blizu mesta Armitsar v severno-indijski državi Pendžab. hodnjega sporazuma o odnosih med Rusijo in Čečenijo, ki se bo .ves junij obravnaval na vseh republiških ravneh, prečiščeno besedilo pa naj bi podpisali 30. junija ali v prvih dneh julija. Poleg tega predvideva izvedbo parlamentarnih volitev v Čečeniji 16. junija in kasnejše sprejetje čečenske ustave, v kateri bo natančno opredeljen status te republike v Ruski federaciji. Kar zadeva sinoči podpisani sporazum o premirju s 1. junijem, je dejal, da gre za »odpoved uporabi sile pri reševanju spornih vprašanj; v bistvu gre za mirovni sporazum«. Ruski predsednik je v nastopu pred vojaki 205. divizije dejal, da je bil sporazum mogoč »šele po zlomu banditskih skupin; vi ste zmagali, vi ste premagali odpadniški režim Duda jeva«. Kljub temu je opozoril, da ne bodo ponovili napak iz obdobja po lanskem sporazumu z uporniki, ko so dovolili, da so si ti »opomogli po hudem porazu; na vse poskuse obnoviti teroristično in drugo kaznivo dejavnost bomo odgovorili s skrajno ostrimi ukrepi«. Do konca junija je treba po njegovem razdelati mehanizem razorožitve nezakonitih čečenskih odredov in razglasitve amnestije za vse upor nike, ki bodo izročili orožje. Jelcin je prepričan, da bo v Čečeniji v kratkem dosežen mir. Medtem pa so v Moskvi člani čečenske delegacije z vodjo Zelimhanom Jandarbijevom na čelu ves dan - kot svojevrstni »talci« med Jelcinovim obiskom v Čečeniji - nadaljevali pogajanja o uresničitvi včeraj podpisanega mirovnega sporazuma. Kot je dejal ruski premier Viktor Černomirdin, morajo udeleženci pogajanj do 1. junija izdelati »mehanizem izročitve orožja in morebitnega umika ruske vojske«. Čeprav je čečenska delegacija medtem že odpotovala nazaj proti inguškemu letališču Slep-covska, se bodo stiki med uporniki in Moskvo nadaljevali v prihodnjih dneh. —---- - DARIJAN KOŠIR Iexm,\rk LASERSKI TISKALNIK OPTRA r 6 str/min, 600 dpi 99.900 SIT Brez PD. Distribucija: INTERTRADE COMPUTERS Telefon: 061/140-20-88 Stylus color lis Dvourno pošast lahko udomačit« trn za 845.900 SIT DELNIČARJI SKB BANKE D. B. vljudno vas vabimo, da se udeležite 3. skupščine banke, ki bo jutri, v četrtek, 30. maja 1996 ob 12. uri v kinodvarani Union, Nazorjeva 2 v Ljubljani. m SKII ANKA P.D. Nadzorni svet SKB BANKE D. D. V ZADNJEM HIPU , EKSKLUZIVNO ZA BRALCE OBLA y BOI NA BRAČU ?. VI., 7 dni, hotel BRETANIDE, polp., letalo .—prosti sta 2 mesti jjpjeerSfr 35.900 sit SUPETAR NA BRAČU 1. VI., 7 dni, hotel KAKTUS, polp., letalo __prosti sta 2 mesti J3g~50&STr 30.600 SIT PALMA DE MALLORCA 3. VI., 8 dni, hotel HAVVAII—, polp., letalo !prosti sta 2 mesti -6SL300-STT 42.210 SIT IBIZA 3. VI., 8 dni, hotel VICTORIA •*, polp., letalo -_________prosti sta 2 mesti _£&ML . internim Bao Tonga bodo izpustili Nekdanji direktor urada za politično reformo, kije voditelje študentskega gibanja obvestil o vsebini tajnega partijskega zasedanja, je odslužil kazen OD NAŠE DOPISNICE PEKING, 28. maja - Nekdanji direktor urada za politično reformo pri CK KP Kitajske in bližnji sodelavec odstavljenega partijskega voditelja Zhao Zivanga je včeraj odslužil sedemletno zaporno kazen, vendar so oblasti sklenile, da bo še nekaj tednov v priporu, saj bi ga sicer izpustili prav ob sedmi obletnici pokola na Trgu nebeškega miru, kjer sta vojska in policija 4. junija 1989 krvavo zatrli prodemokratično študentsko gibanje. Štiriinšestdesetletnega Bao Tonga so preselili iz hajvečjega pekinškega zapora Qinchen v letovišče na Zahodnih gričih, kakih 30 kilometrov od pekinškega središča, družini pa se bo lahko pridružil šele, ko bodo »kočljivi dnevi« mimo. Aretirali so ga 28. maja 1989, torej takrat, ko je več deset tisoč študentov dan in noč demonstriralo na Trgu nebeškega miru. Podprlo jih je več sto tisoč prebivalcev prestolnice, ki so zahtevali politične reforme, svobodo tiska, odločne ukrepe zoper korupcijo in odpravo absolutnega monopola posameznikov na oblasti. Poglavitni greh direktorja urada za politično reformo je bil, da je bil do zadnjega dne zvest takratnemu generalnemu sekretarju Zhao Ziy-angu. Skušal je celo preprečiti i- ISKRICE-------------- Če bi neumnost bolela, bi kričali v vsaki hiši. ŠPANSKI PREGOVOR Tijanič postal srbski minister za informiranje Znani novinar in nekoč naj ostrejši Miloševičev kritik je prišel v vlado OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 28. maja — Na današnjem zasedanju srbske skupščine so opravili dolgo napovedovano prenovo kabineta Mirka Marjanoviča. Novi minister za informiranje je postal Aleksandar Tijanič, znani novinar in direktor, glavni in odgovorni urednik televizije BK. Zamenjal je Ratomirja Vica, ki je zdaj minister brez listnice. Kontroverzni Tijanič je med novinarskimi krogi dolgo veljal za enega najostrejših nasprotnikov Miloševičeve politike, še posebno med tako imenovano protibiro- kratsko revolucijo, zdaj pa pravijo, da sodi med najbolj zanesljive sodelavce dr. Mirjane Markovič, predsednikove žene in predsednice Jugoslovanske združene levice. Tijaničev vstop v vlado bo nedvomno okrepil vpliv komunistov, ki imajo v koalicijski vladi s socialisti in Novo demokracijo še ministra za energetiko. Druga pomembna sprememba v Marjanovičevem kabinetu je imenovanje akademika Dušana Ka-nazirja za novega podpredsednika vlade. Zamenjal je dr. Slobodana Unkoviča, ki je postal veleposlanik ZRJ na Kitajskem. Namesto Ivka Donoviča je novi kmetijski minister postal Nedelko Šipovac, Zoran Konstantinovič je na čelu ministrstva za promet zamenjal Alekso Jokiča, Milivoj Stamatovič pa bo v prihodnje vodil resor za pokojnine, zdravstveno varstvo in delo, saj je dr. Jovan Radič odstopil. Prenovljeno srbsko vlado čakaj veliko težav na gospodarskem in socialnem področju, saj napovedujejo padec proizvodnje in več stavk. Srbija bo poslej imela tudi ministrstvo za turizem, ki ga bo vodila Mira Stankovič, dosedanja direktorica turističnega podjetja Putnik. SLOBODAN DUKIČ njegovo odstavitev, in sicer tako, da je voditeljem študentskega gibanja posredoval podrobno vsebino razprave s tajnega zasedanja partijskega vodstva. Potem so po zvočniku na Tiananmenu obveščali ljudi o poteku boja za oblast v Zhongnanhaiju (sedežu najvišjega kitajskega vodstva), to pa je pripeljalo do tega, da je bilo v urah tik pred odstavitvijo Zhao Ziyanga na pekinških ulicah več kot milijon ljudi. Ker si je urad za politično reformo prizadeval za uvedbo pluralizma v politične strukture, je bila aretacija Bao Tonga po strmoglavljenju te reformistične struje pravzaprav simbolični obračun z Zhaom, zoper katerega ni bila nikoli vložena uradna obtožnica, pa tudi z Deng Xiaopingovo zasnovo reform, ki so jo po 4. juniju bistveno spremenili. Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da se je Deng osebno večkrat zavzel za Bao Tongovo izpustitev, vendar se je trda partijska linija temu odločno upirala kljub njegovemu čedalje slabšemu zdravju. Načeto je bilo že v šestdesetih letih, ko je v zaporu preživel osem let (med Mao Zedongovim obračunom s predsednikom republike Liu Sha-oqijem). Bao ima raka na limfnih žlezah in motnje v delovanju centra za ravnotežje. Z iztekom Baove zaporne kazni je spet prišlo, v ospredje vprašanje o možnosti vnovjčne vzpostavitve liberalnega bloka in celo povezave nekdanjega visokega uradnika s 76-letnim Zhao Ziyangom, ki je v svojevrstnem hišnem priporu v Pekingu. Po vsej verjetnosti se nekdanji reformisti ne bodo vrnili na politično prizorišče, Bao pa bo podobno kot Zhao Ziyang najbrž še naprej pod strogim policijskim nadzorom, s katerim naj bi poskrbeli, da njegov glas ne bo prodrl do širše javnosti. Kljub iz-pustitivi iz zapora mu bodo za prihodnji dve leti vzeli vse politične pravice. ZORANA BAKOVIČ mednarodnih pritiskov nenehno izpopolnjevati bojno sposobnost hrvaške vojske. Peto obletnico oboroženih sil so v značilnem slogu »počastili« v splitskem satiričnem tedniku Fe- • »Hrvaška ne bo spreminjala zakona o aboliciji,« je po sinočnjem sestanku z veleposlaniki skupine za stike izjavil predsednik Tudman. Na današnjem sprejemu ob dnevu oboroženih sil je pristavil, daje »konec popuščanja Hrvaške mednarodni skupnosti«. Na zadnjem zasedanju sabora so namreč sprejeli zakon o pomilostitvi hrvaških državljanov srbske narodnosti, ki se nanaša ha obdobje med 17. avgustom 1990 in 1. junijem letos. Srbska poslanca v saboru Milan Sukič in Veselin Pejnovič in Srbi z zasedenega območja ob podpori mednarodne skupnosti zahtevajo splošno amnestijo za ves srbskih živelj na Hrvaškem, ker po njihovem novi zakon o aboliciji ne rešuje ničesar; pred kazenskim pregonom niso varni tisti, ki so sodelovali v oboroženi vstaji in vojni proti Hrvaški. ral Tribune - s podrobnim opisom trpinčenja, pravzaprav neznosnega mučenja vojaškega obveznika, pripadnika Jehovih prič, saj v hrvaški vojski ne priznavajo ugovora vesti in zavračanja služenja vojaščine in nošenja orožja. PETER POTOČNIK Napadene ženske niso bile Bošnjakinje SARAJEVO, 28. maja - Kot je danes povedal predstavnik Iforja, so včeraj po pomoti objavili, da je v nedeljo blizu Prijedora okoli 200 oboroženih Srbov napadlo skupino 44 žensk muslimanske veroizpovedi. V resnici so bile to članice mednarodne organizacije Srce in mir iz devetih držav, med njimi tudi dve Slovenki. Danes so imele v Sarajevu tiskovno konferenco in v bosanskem glavnem mestu posadile drevo miru, ki ga niso mogle v Prijedoru in Kozarcu. Z. L. mobitel I MONTAŽA IN PRODAJA y\N«l p2šk' ,IČI 061/1251 288 I MENCINGERJEVA 7. LJUBLJANA I AVSTRIJSKA POSOJILNISKA AFERA Bančne vloge so na varnem To je vlagateljem celovške Posojilnice - Bank, med katerimije tudi več slovenskih državljanov, zagotovil direktor Zveze bank OD NAŠEGA SODELAVCA CELOVEC, 28. maja - Afera v zvezi s slovensko Posojilnico - Bank v Celovcu - revizija je ugotovila nekorektnosti v škodo banke menda za skoraj 60 milijonov šilingov - še vedno močno odmeva v koroški, še posebno slovenski javnosti. Direktor Zveze bank Joža Habernik miri varčevalce in zatrjuje, da se jim ni treba bati za naloženi denar. Med vlagatelji je tudi več slovenskih državljanov. »Naše zadružništvo na Koroškem ima devet samostojnih bank s skupno bilančno vsoto 5,7 milijarde šilingov in smo vključeni v avstrijski raffe-isnov denarni sistem, ki je največji v Avstriji in zajema vseh 5300 bančnih mest. Za varovanje vlog v tem sistemu imamo zakonske in zavarovalne mehanizme in solidarnostne sklade, zato še nikoli v 125-letni zgodovini slovenskega bančništva noben lovec odkrila pri poslovanju dosedanjih dveh poslovodij več nepravilnosti (prekoračitve pristojnosti, osebne manipulacije, odobravanje posojil brez dovoljenja pristojnih organov). Natančna škoda še ni znana, že zdaj pa je jasno, da gre za več deset milijonov šilingov. Poslovodji sta bili takoj odpuščeni in imenovano je bilo novo (začasno) poslovodstvo, zato banka še naprej opravlja vse posle. Posojilnica - Bank je po bilančni vsoti četrta največja slovenska na Koroškem. Joža Habernik je izjavil, da se revizija nadaljuje in da skušajo čim prej in celovito razčistiti to za slovensko bančništvo na Koroškem sila neprijetno zadevo. »Če bo ugotovljeno, daje šlo tudi za kriminalna dejanja z namenom pridobiti osebno korist - to je treba seveda dokazati - ne izključujem prijave na državnem tožilstvu«, je še poudaril. Revizija bo po njegovih besedah končana še varčevalec ni izgubil denarja zaradi nekorektnosti preci poletjem, potem pa bo stekla razprava o v em izmed naših bank. Škodo bo sicer morala novi obliki delovanja posojilnice, ki bo čez dve leti poravnati predvsem celovška Posojilnica Bank, nhhaiala ion Ii} 11; -!i iv, NaihrUi t'; ■ 11 n /1 i,, h« hn poravnati predvsem celovška Posojilnica - Bank, toda če bo presegla njene zmogljivosti, jo bodo Zveza bank in druge posojilnice solidarno poravnale,« je zatrdil Habernik. Kot smo že poročali, je pretekli teden revizija pri Posojilnici - Bank Ce- obhajala 100. obletnico. Najbolj realno je, da bo Posojilnica - Bank Celovec postala poslovalnica boroveljske ali bilčovske Posojilnice - Bank, je še dodal Habernik. IVAN LUKAN Indijski premier obstal na oblasti le dva tedna Predenje parlament glasoval o zaupnici, je Vadžpaji sporočil, da je njegova stranka odslej v opoziciji NEW DELHI, 28. maja (Reuter) - Potem ko je postalo očitno, da bo spodnji dom indijskega parlamenta izglasoval nezaupnico Džanatini vladi, je premier Atal Behari Vadžpaji nekaj minut po 13. uri objavil, da je njegov kabinet odstopil. Državo je vodil dva tedna, ljudje pa si ga bodo zapomnili kot vlado z najkrajšim mandatom v zgodovini pokolonialne Indije. »Uklonili se bomo volji aritmetične večine,« je takoj potem, ko je predsednik spodnjega doma Pranišad Sangma seznanil člane parlamenta z odločitvijo Džanati-nega vodstva, vidno razočaran izjavil Vadžpaji in pristavil: »Še danes bom predsedniku vrnil mandat, saj nam je postalo jasno, da državi ne bomo mogli vladati brez večinske podpore v parlamentu. Poslanci Džanate bomo odslej spet sedeli v opozicijskih klopeh.« Iz krogov blizu predsednika republike Šankarja Šarme pa se je izvedelo, da bo ta za novega mandatarja verjetno že danes imenoval kandidata levosredinske koalicije Združena fronta (UF) Devo Govdo. Omenjena politično izre-* dno heterogena koalicija - sestavljata jo dve komunistični partiji, socialdemokratsko usmerjena Džanata Dal in kopica manjših regionalnih strank z juga Indije — je namreč s 192 poslanci druga najmočnejša strankarska skupina v 545-člariskem spodnjem domu parlamenta. • Devetinšestdesetletni Atali Behari Vadžpaji, ki bolj kot spreten politik slovi kot plodovit književnik in ognjevit govornik, je bil prvič izvoljen v parlament leta 1957. Kmalu zatem je postal predsednik stranke Jan Sangh, predhodnice današnje Džanate, leta 1977 pa je bil v vladi Morardžija Desaija zunanji minister. Trditve, da bo predsednik Šan-kar zaupal sestavo nove vlade ravno Govdi, so postale še bolj verjetne, potem ko je nekdanji premier in voditelj Kongresne stranke, ki je na volitvah doživela ponižujoč poraz, Narasimha Rao napovedal, da bo 136 poslancev Kongresne stranke podprlo mandatarja iz vrst UF. As Katalog 1996: JEZIKOVNI TEČAJI V TUJINI Kvalitetne verificirane šole: Anglija, Škotska, irska, Malta, Amerika, Avstrija, Nemčija, Italija, Fra Španija; Intenzivni programi; spremstvo mlajših tečajnikov. DODATNI INTENZIVNI PROGRAMI ZA MAT„iw. IZREDNE CENE: 2-TEDENSK1 TEČAJ Z NASTANITVIJO IN PREVOZOM ŽE OD 1100 DEM. AS ASISTENT MARIBOR, TEL.; 062 224-432, 223-771 (Int. 209, 312). Bodo v Rimu prisluhnili manjšini? GORICA, 28. maja - Po dolgem presledku se je včeraj spet sestalo skupno zastopstvo Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, da bi se dogovorili o politični strategiji boja za manjšinske pravice v spremenjenih vsedržavnih razmerah. Manjšina je prvič po vojni brez konfliktnih odnosov z oblastjo. Zato pričakujejo, da bo ta prisluhnila njihovim temeljnim težavam. Skupno predstavništvo bo spet poskrbelo za zakonsko besedilo o zaščitnih normah, ki naj bi jih izglasoval novi parlament. Na sestanku so opozorili na prednostna vprašnja: šolsko avtonomijo, priznanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru, javno priznanje Glasbene matice, ureditev financiranja manjšinskih kulturnih ustanov in namestitev zadosti ljudi za slovenski televizijski program, ki naj bi bil viden tudi v Beneški Sloveniji. Sestanek je bil pomemben še zaradi urejanja odnosov znotraj manjšine. Gre za oživljanje zamisli o zasnovi trdnejšega organa, ki naj bi ga neposredno izvolili in bi s povečano avtoriteto predstavljal manjšino. L. K. Panasonic 080 - 1 59 "Tjtelefon trade Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 29. maj 1996 VREME IN TEMPERATURE 28. MAJA OB 14. URI kraj vreme °C LJUBLJANA pretežno jasno 20 BRNIK pretežno jasno 19 RATEČE pretežno jasno 15 KREDARICA delno oblačno -2 CELJE delno oblačno 19 SL. GRADEC delno oblačno 17 MARIBOR pretežno jasno 18 M. SOBOTA zmerno oblačno 17 N. MESTO nevihta 16 LISCA zmerno oblačno 11 NOVA GORICA pretežno jasno 21 PORTOROŽ pretežno jasno 20 REKA grmi 18 PULJ pretežno jasno 22 ZAGREB nevihta 14 BEOGRAD dežuje 15 PODGORICA oblačno 19 CELOVEC pretežno jasno 17 DUNAJ zmerno oblačno 12 BUDIMPEŠTA oblačno 18 PALERMO pretežno oblačno 22 MUNCHEN oblačno 8 ZURICH delno oblačno 13 BERLIN rahlo dežuje 9 PARIZ pretežno jasno 16 LONDON pretežno oblačno 17 HELSINKI manjša ploha 11 MOSKVA oblačno 18 NAPOVED ZA SLOVENIJO Precej jasno bo, ponekod se bodo pojavljale krajevne nevihte. Veter, bo postopno oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj. NAPOVED ZA SOSEDNJE POKRAJINE Tudi v sosednjih krajih bo prevladovalo jasno vreme. VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje ob severnih vetrovih še razmeroma hladen zrak. KAKO KAŽE V četrtek in petek bo jasno in topleje. BIOVREMENSKA NAPOVED Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. cVfd> en liiirfif* * ® Vpliv na življenje Znameniti italijanski igralec, 72-letni MAR-CELLO AMSTROIANNI, zna zvedriti ozračje, celo tako napeto, kakršno je vladalo na canskem filmskem festivalu. Na tiskovni konferenci o svojem najnovejšem filmu Trois vies et une seule mort (Tri življenja in ena sama smrt, na sliki v prizoru iz tega filma) je, naveličan nenehnih vprašanj novinarjev o svoji vlogi, takole komentiral igralski poklic: »Le čemu bi nenehno razpredali o poklicu igralca? Vzemimo raje zobozdravnika: ta morda res ne preoblikuje veliko življenj, a je na koncu življenja izdrl prekleto veliko zob.« Skrivnost inkovske deklice mumije Juanita, kot imenujejo mumijo, ki jo je lani odkril ameriški antropolog JOHAN REINHARD na 6310 metrov visokem vrhu gore Ampato v Peruju, je bila žrtvovana inkovskim gorskim bogovom. Njeno telo je zmrznilo v večnem snegu Andov in se ohranilo. Reinhard jo je odkril septembra 1995, ko je plezal na Ampato, da bi si ogledal izbruh vulkana Sabancaya. Temen pepel je legel tudi na vrh Ampata in stopil del njegove snežene kape. Tedaj seje prikazala Juanita. »Mislili smo, jo bogu Nevado Ampato, oblečeno v barvita oblačila iz volne alpake,« piše Reinhard v reviji National Geographic Magazine. Mumijo so pred kratkim dali na ogled na sedežu družbe National Geographic v Washing-tonu, odprtja razstave se je udeleži! tudi perujski predsednik Alberto Fujimori. V ZDA so jo prepeljali predvsem zato, da bi znanstveniki proučili skoraj popolnoma ohranjeno telo in izvedeli kaj več o življenju Inkov. Na vrhuncu svoje civilizacije je inkovska država segala od današnje Kolumbije do Čila, po letu 1530 pa so jo uničili Španci. Na medicinskem inštitutu John Hopkinsa v Baltimoru v Marylandu so na inkovski deklici, ki ji je moralo biti kakih 13 let, ko je umrla, že opravili kakih 700 raziskav organov in kostnega mozga. Skušajo ugotoviti, kakšnega zdravja je bila in ali je genetsko podobna ljudem, ki danes živijo na tem območju in podobno. Umrla je v sedečem položaju, zaradi česar ne morejo opraviti ginekološkega pregleda. Predvidevajo, da je umrla zaradi udarca po glavi. Možgani so slabše ohranjeni kot preostali deli telesa, saj glava ni bila pokrita. Perujski antropologi so močno nasprotovali potovanju mumije v ZDA. Pomirili so se šele, ko so na svoje oči prepričali, da ameriški znanstveniki ravnajo z njo nadvse spoštljivo. Nekateri skrivajo strah za laži da bomo imeli lep razgled na bruhajoči vulkan Sabancaya, pa smo našli ampatsko deklico.« Zdaj, po 5000 letih znanstveniki razvozlavajo skrivnosti njenega življenja. »Imela je dolge črne lase, nežen vrat in mišičaste roke. Žrtvovali so »Nekateri ljudje skrivajo strah za lažjo... A če se hočeš s kom spoprijateljiti ali spoznati nove ljudi, ne moreš skrivati resnice. Zmeraj moraš biti pošten,« pravi za svoja leta izjemno dozorela desetletna ameriška slikarka romunskega rodu ALEXANDRA NECHITA, ki zdaj živi z družino v Kaliforniji. Gornja opazka se nanaša na eno od njenih slik - podobo prestrašenega rdečeličnega človeka, ki spada med tiste, ki, kot pravi, »skrivajo strah za lažjo«. Mala slikarka ima na knjigarniških policah že svojo knjigo: Outside the Lines (Zunaj črt), posvečeno sadovom njene ustvarjalnosti. STRAH PRED MEDVEDI IN NOVINARJI-Lovska družina Velike Laščeje s pristojnimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi pripravila sestanek, na katerem naj bi odločali o usodi medvedov v velikolaški in ribniški občini. Da pa ne bi bilo »napačnih interpretacij«, so organizatorji nagnali novinarje, češ da bo »po sestanku o vsem poročal urednik lokalnega medija«. Smo torej novinarji, ki nismo spajdašem z zeleno bratovščino iz Velikih Lašč, ljudem nevarnejši kot medvedi in medvedom bolj kot lovci?