KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 5 PIVKA V SREDNJEM VEKU + MILKO KOS Tisočletja nazaj so na notranjski Pivki raz- prostrte ploskve plodnega peščenjaka in la- porja vabile k poselitvi, gorski obronki in višine k postavitvi obrambnih postojank, lahki dohodi in prehodi pa k premikanju ljudstev, vojaškemu osvajanju in trgovskemu prometu. Ob poteh med zgornjim Posavjem in Jadranskim morjem razpoložena, je Piv- ka velika prehodna stopnica za tistega, ki se po poslih trgovanja, osvajanja in naseljeva- i nja pomika navzdol proti morju in do morja, | za tistega, ki hoče na sever, je pa prav tako ] prikladna prehodna dežela. Velikokrat je bi- ] lo že povedano: na dolgi alpski in dinarski j črti ni nižjega prehoda iz notranjosti do mor- ja in narobe, kot so le 600 metrov nad mor- sko gladino ležeča tako imenovana Posto j n- ; ska vrata. Iz tega svojega položaja je razložljiv do- bršen del davne in bližnje preteklosti naše j Pivke. Naseljevanje se skozi tisočletja drži istih območij. Boj za posest te zemlje, nje- nih obrambnih postojank in prehodov se v njeni zgodovini stalno ponavlja. Značaj zem- lje vpliva na njeno obdelavo in izkoriščanje, postavlja ji pa tudi meje. V gospodarjenju človeka na Pivki se skozi tisočletja pojavlja-' jo in ponavljajo iste smeri, isti vzponi in is- | * Ta sestavek je pokojni akademik prof. dr. Milko Kos pripravil leta 1957/58 na prošnjo te- danje redakcije za zbornik o Pivki. Ker pa je ta zbornik pod naslovom »Ljudje in kraji ob Pivki« izšel leta 1975, v njem pa ni tega član- ka, ker se je medtem izgubil rokopis, poslan redakciji, ga objavlja sedaj KRONIKA, da bi ta široko in zanimivo napisani prispevek po- stal znan širši javnosti. Originalni rokopis hra- ni Inštitut za občo in narodno zgodovino Slo- venske akdademije znanosti in umetnosti v ro- kopisni zapuščini M. Kosa fase. 29. 6 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Sllentabor (Valvasor, Die Ehre ... : xi, 510) te krize, pogojene iz položaja te zemlje in či- niteljev, ki so z njo povezani. Ze bežen po- gled v preteklost Pivke nam more to pokaza- ti. Svoj prvi veliki vzpon, ki ga moremo do- ločneje razbrati iz zgodovinskih virov, je do- živela ta zemlja v dobi še preden je nanjo stopil rimski vojak. To je bilo tistih dob, ko je deželo med Hrušico, Nanosom in Snežni- kom naseljevalo ljudstvo ilirskih Japodov, ki so zgradili od Hrušice pa do Cičarije gost ve- nec selišč in utrjenih postojank. Rim je le s težavo, vsaj na zunaj, poko- ril te bojevite Japode, si uredil na Pivki svojo oblast, spoznal zlasti prometni pomen te pokrajine in dodal že obstoječim prasta- rim potom, ki so potekali z zgornjega Po- savja na Jadran, še cesto velikega strateš- kega pomena, od Ajdovščine preko Hrušice na Logatec. Starim potom sledi v marsičem naselitev Slovencev, ki so prišli v te kraje okoli leta 600 in naselili predele, za kulturo tal že v stoletjih pred njimi pridobljene. Planote na Blokah, z gozdovi od nekdaj slabo pokrite, pa že od davnih časov naseljene in kultivira- ne, so glavna vrata, ki so kazala smer slo- venskemu zgodnjemu dotoku na notranjski Kras. Daleč naokoli ni tako ugodnega pre- hoda od vzhoda proti zahodu, kot ravno na Blokah. V fevdalni dobi začenja znova tekma, kdo bo gospodar dežele na Pivki in dohodov va- njo. Vodijo jo za to zemljo, naseljeno po Slovencih, fevdalci tuje krvi. Ali bo ta de- žela dosegla v okviru te tekme samostojen politično-upraven položaj, če pa ne — na katero sosednjih dežela se bo prislonila in kdo bo v njej zagospodaril? To so vprašanja, ki na razgiban način izpolnjujejo dobršen del preteklosti Pivke v dobi, ki jo imenu- jemo srednji vek. V starem veku je Pivka politično-upravno del rimske pokrajine Histrije, ki s svojimi severnimi mejami sega do Hrušice, Javorni- kov in Snežnika. Te meje antične Histrije je prevzela potem tržaška škofija, ki zajema v svoj vzhodni del še skozi stoletja Pivko in predele ob notranjski Reki. Toda kaj več kot ta cerkveno-upravna pripadnost od nekdanje pod antično Histrijo Pivki ni ostala. Pač pa je stoletja v srednjem veku kaza- lo, da bo nastala posebna politično-upravna onota z označbo Kras, ki ne bo niti del Istre, niti Kranjske, niti Goriške. Pivka je del tega Krasa. Ne manjkajo pa tudi posebne označbe za Pivko, ki kažejo, da so ljudje že v sred- njem veku gledali v tej deželi enoto zase. Po- leg že tedaj znane Pivke je bila v rabi še oz- načba »nad Prevalom«. S Prevalom je miš- ljen prehod pri Razdrtem in ta vas sama. Vzrok, da ni prišlo do nastanka posebne politične enote z imenom Kras, v katero bi bila vključena Pivka, pojasnjuje boj srednje- veških fevdalcev za gospostvo nad prehodi in deželami med zgornjim Jadranom in zgor- njim Posavjem. Patriarh iz Ogleja je v vi- sokem srednjem veku pomemben zemljiški in deželni gospod za široke predele od Furlanije pa globoko v notranjske gore. Toda kakor je njegova posvetna oblast v poznejšem sred- njem veku propadala, tako se je dvigala moč raznih fevdalcev, ki je končno patriarhovo prerastla. Eden med njimi, grof iz Gorice, obvladuje v prometnem oziru važen dohod na Pivko od severne strani; nad Planino ima svoj grad, v Planini pa svoj trg in mitnico. Drugi mogočni fevdalec, patriarhov vazal, ki pa se je znal kmalu odtegniti oblasti svo- jega fevdnega gospoda, je gospod iz Devi- na. Tri velika kraška gospostva, Devin, Seno- žeče in Prem ima od patriarha sicer v fevd, toda je v njih dejansko samostojen gospod. Oglejska je tudi Postojna z gradom (prvič se omenja 1226) in vasjo pod njim, od 15. sto- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 7 Postojna (Valvasor, Die Ehre ... ; XJ, 6) i let]a trgom. Prav tako oglejsko je gospostvo Jama z enako imenovanim gradom (prvič omenjenim 1274), ki ga Oglej s kmetijami v okolišu daje v fevd. Vsa ta gospostva in gospode so pa v 14. stoletju prerastli avstrijski Habsburžani. V svojem prizadevanju, predreti kraško pregra- jo, ki jim jie zapirala pot do tržaškega zaliva in Kvarnera, so Habsburžani uravnavali pri- memo politiko nasproti sosedom: Ogleju, Gorici in Benetkam, potem pa znali po vrsti podrediti svoji oblasti gospode in gospostva na Krasu, med temi pred okoli 600 leti tudi Postojno in Jamo. S širjenjem avstrijsko- habsburške oblasti do morja preko kraških prehodov se pa raztegne politično-upravni po- jem Kranjske vse do morja in izrine nasta- jajoči politično-upravni Kras. Od 14/15. sto- letja dalje — z izjemo nekaj let za časa Na- poleonovih Ilirskih dežel (1809—1813) — pa vse do konca prve svetovne vojne je habs- burška Avstrija gospodar kraških prehodov in pokrajine do severnega Jadrana in Kvar- nera, med drugim tudi na potu do morja ta- ko pomembne Pivke. Naštetim srednjeveškim fevdalnim gospo- dom in gospostvom so na Pivki podrejeni kmetje, nastanjeni in razporejeni po vaseh. Kakšno je bilo kmetovo gospodarstvo in kak- šen je bil njegov družbeni položaj, kako in kje je bil naseljen in kakšni so bili njegovi odnosi nasproti fevdalnemu gospodu, kako je kmet na Pivki živel tam pred 500 in še več leti, kakšna je sploh Pivka v tem času bila, o tem bi hotel najprej spregovoriti. Skoraj vse vasi, ki jih danes pozna Pivka, so obstajale že takrat, pred petsto in še več leti, pa še nekaj jih je bilo, ki jih danda- našnji ni več. Kdo ve na primer za nekdanjo vas Poček v gorah vzhodno od Matenje vasi ali pa za nekdanjo vas Vlačno pod Trojico, kjer še danes imena gozdnih in pašnih pre- delov na obe spominjajo. Ali pa če se po- maknemo z gora in hribov v ravninski svet: v Štivanu pri Matenji vasi, pri stari cerkvi, je bilo nekdaj večje naselje, kot je danes. »Vasišče« je označba za kraj, kjer je vas nek- daj bila. Vas po svojem izvoru in značaju je tudi Postojna, se pa v 15. stoletju imenuje že trg, po znanih podatkih prvič leta 1432; njegovi stanovalci pa so »purgarji« (burger). Trinajst kmetij je leta 1498 naštetih v Postojni, niso pa bile vse celogruntarske, po večini so že razbite v polovične in četrtinske kmetije. 2e pa kaže Postojna tistih časov po sestavu svo- jega prebivalstva, da prehaja v tisto vrsto naselij, ki so se začela razlikovati od čisto vaških. Na primer priimki nekaterih prebi- valcev govore za prišleke od drugod, drugi pa zopet za take, ki so se posvečali tej ali oni obrti. Po vaseh so nastanjeni kmetje na svojih gruntih. Tem pripadajo njive, travniki, paš- niki, pa tudi manjše gozdne parcele. Kmečka hiša in njej pripadajoča gospodarska poslop- ja so ponajveč lesena, ponekod že tudi zida- na. Nekatere žage in mlini dopolnjujejo zu- nanjo podobo vaških naselij. Največ mlinov goni voda Pivka. Eden je bil »na Pivki pod jamo, v katero zopet Pivka vpada«, kar bi bila najstarejša znana in zapisana omemba vhoda v današnjo Postojnsko jamo. Po neka- terih vaseh in zunaj njih stoje cerkve, dve m.ed njimi sta farni, pri Hrenovicah in v Sla- vini. Vinogradov na Pivki danes ni. Pred stoletji — kot marsikje drugod v Sloveniji, kjer jih danes zastonj iščemo — pa so bili nasajeni okoli Št. Daniela blizu Postojne. Ondotni kmetje so bili dolžni od teh vinogradov dajati vsak po tovor vinskega grozdja v grad Po- stojno. Važna pota vodijo preko Pivke. Namesto stare rimske ceste preko Hrušice na Logatec prihajajo v srednjem veku do veljave druga 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Jamski grad (Valvasor, Die Ehre ... IV, 521) pota; ta marsikje navezujejo na prometne čr- te, ki so bile v veljavi že v časih pred Rim- ljani. Iz Vipavske doline je preko prevala pri Razdrtem vodila na Pivko prastara pot. V Landolu ob njej je stala mitnica, to je tam, kjer je ta pot zavila s Pivke na Planino in dalje na Cerknico, Bloke in Lož. Rekli so ji tudi »patriarhova pot«; vodila je do močne- ga jedra zemljiške posesti oglejske patriar- hovske cerkve v Cerknici in tamkajšnjem okolišu. Druga važna pot je pridržala na Pivko od juga sem; vezala je na to stran, preko Za- gorja in Knežafca, našo deželico z dolino no- tranjske Reke in Kvarnerom. Vrsta mitnic stoji v njenem južnem odseku; ena je v vasi po sv. Vidu imenovani Sembije, to je tam, kjer se pot od Trnovega sem povzpne na visoko planoto okoli Knežaka. Plodno Pivko obkrožujejo gore in hribjp, z gozdovi poraščeni. V gorah so obsežni pašni- ki, neke vrste »planine«, »gore« imenovane. Nanje gonijo pastirji v poletnem, času na pa- šo velike množice ovac, vse daleč od morja in Furlanije sem. Take »gore« so Nanos pa na vzhodno stran gori Veliko in Malo Vlačno, pa Lonica, tam, kjer je gora Trojica, danes 7. razvalino cerkvice. »Gore«, to je planine, so vsako leto oddajali pastirjem za pašnjo pred- vsem drobnice. Gozdovi na Pivki so bili za kmečko gospo- darstvo zlasti pomembni zaradi svinjske paše, seveda če in ko sta obrodila žir in želod. Ve- lik gozd te vrste je bil na jugovzhodno stran, vanj so s Pivke gonile na pašo svinje njemu sosednje vasi, od Slavinj in Hruševja pa naokrog do Pivke (Šempetra). Za to pra- vico pa so morale domačije v teh vaseh da- jati gosposki, nekatere po dve kupni meri ov- sa male mere, dva kruha in pišče, nekatere pa le polovico te dajatve. Gozda in njegovega bogastva seveda v srednjem veku niso izrabljali tako intenzivno kot dandanes. Vasi na Pivki, ki so spadale pod gospostvo na Premu (Palčje, Petelinje, Klenik in druge), so morale služiti v grad Prem vsaka na leto deset rezanih desak. Gradova sta bila v srednjem veku na Pivki dva. Grad na hribu nad Postojna ima tipično grajsko ime, po ptici posto j ni, ki je iz rodu orlov. Po orlu se glasi stara označba za Po- stojno in njen grad med Nemci in Romani (Arnsberg, Arlsberg, Adelsberg, Arisbergo). Drugi je grad, ki so ga — ker je bil postav- ljen ob vhodu v jamsko votlino — imenovali, kot marsikje gradove te vrste, enostavno Ja- ma (latinsko Antrum in Foramen, nemško Lueg, pa tudi že v srednjeveških virih po slo- vensko Jama), danes napačno Predjama ali Predjamski grad. Grad Prem, pod katerega je spadalo tudi nekaj vasi in kmetij na Pivki, je pa že zunaj našega območjia. Za grad so morali kmetje in tudi nekateri drugi prebivalci opravljati tlako. Ta ni bila za vse vasi na Pivki in njihove stanovalce enaka, ne po tem, kaj in kakšno je büo tlaško delo in ne po njegovi časovni odmeri. V pi- sani raznovrstnosti se vrsti delo ob žetvi, mlatvi in pletvi, ob oranju in košnji, na po- moč pri lovu, delo pri zidanju in popravlja- nja gradov, delo na grajskem vrtu, sekanje in obdelovanje lesa, tovorna in vozna tlaka in šc marsikaj. Naj za primer navedem tlaško delo, ki so ga ob koncu 15. stoletja morali opravljati na pol še kmetje, na pol pa že tr- žani, postojnski »purgerji-«. Na gradu Postojni je imel svoj sedež gla- var. Vsak na tlako V trgu Postojni obvezani mu je moral po en dan na leto kositi, zato pa mu je bil ob tem poslu dolžan dati gla- var zjutraj in pod noč sira in kruha. Grajski pristavi so bile pridružene njive; po teh so morali Postojnčani raztresati gnoj, glavar ali oskrbnik pa sta morala ob tem poslu dati vsakemu po hlebec kruha. Sadike od zelja, kolikor jih je bilo, so morali Postojnčani po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 g saditi; ko ie zelje porastlo, pa zeljnate gla- ve posekati in nato v kadi zložiti. Na grad Postojno so bili dolžni Postojnčani voziti se- no, od Cerknice sem pa pridelke, ki so izvi- rali iz desetinskih dajatev. Pri tem delu za- posleni Postojnčani so prejemali vsak po hle- bec kruha. Ko se je na postojnskem gradu kaj gradilo, so morali postojnski tržani vleči les. Vaščani iz nekaterih drugih vasi na Piv- ki so bili prav tako zadolženi za razne vožnje in delo na gradu Postojni. Vasi in kmetije so bile podrejene zemljiš- kim gospostvom, od katerih so za Pivko glav- na: Postojna, Jama in Prem. Pod Postojno in ondotni grad j|e spadal večji del Pivke, pod Jamo vasi v okolišu tega gradu, v grad Prem pa so služile nekatere vasi v južnem delu Pivke. Nekaj malega posesti je okoli Stude- nega imel samostan Stična, nekaj posesti pod Nanosom, okoli Razdrtega in Ubeljskega pa goriški grof. Kmet je na svojem gruntu nastanjen na- vadno po zakupnem pravu, uživa na njem posestno pravico le toliko časa in v taki obli- ki, kakor je to odredil in kolikor je bilo po- godu njegovemu zemljiškemu gospodu. Ta je na gruntih svojega gospostva mogel menja- vati podložnega obdelovalca od časa do ča- sa, da, celo od leta do leta, kakor ga je bila volja. Vendar je že večkrat zakupna kmetija podeljena podložniku do njegove smrti ali pa do smrti zakonskega druga. V manj^šem ob- segu pa se je na kmetijah uveljavljalo tudi že nasledstvo v istem rodu, vendar o kakem splošnem dednem nasledovanju na kmetijah še ne moremo govoriti. Kmetije posebne vrste v južnem območju Pivke in v sosednjem notranjske Reke so bi- le tiste, ki se še okoli leta 1500 imenujjejo »viteške«. Ti, ki so na njih sedeli in jih ob- delovali, so nasledniki staroslovenskega pri- vilegiranega stanu tako imenovanih kosezov, ki jih je tujec glede na njihov »plemeniti« izvor in položaj drugod na Slovenskem na- vadno imenoval »plemenite« (edlinge), tukaj na Notranjskem pa »viteze«. »Viteštva« in »plemstva« je bilo na teh »viteških« kmeti- jah, takrat ko se omenjajo, že malo, kajti družbeni razvoj njihovih lastnikov je šel, na- vzlic vsej) privilegiranosti, ki jo je »viteška« kmetija še uživala glede dajatev in poseb- nih pravic, strmo pot navzdol, v pokmetenje in podložništvo. Toda vendar, kakšna razlika še vedno med takim kmetom na viteški kme- tiji in njpgovim istočasnim sosedom, ki ga je zemljiški gospod mogel po mili volji, kadar in kakor je hotel, presajati z grunta na grunt. Ali pa kako velika razlika med malenkostno tlako, ki jo morajo okoli leta 1500 sicer tu- di že opravljati ljudje na »viteških kmeti- jah«, in mnogovrstno in hudo tlako, ki so jo bili dolžni opravljati podložni kmetje. Zemljiška gospostva z gradovi kot središči, pa z njihovimi upravnimi organi, kot so spr- va patriarhov gastald in pozneje glavar v Po- stojni pa razni upravitelji, oskrbniki, pisarji, biriči in še drugi, je tista stran upravne ure- ditve, ki je izhajala od fevdalne oblasti. Dru- ga pa je oblast, ki ji je izvir na strani kme- tov in njiihovih vasi. Njen glavni predstavi- telj so župani, načelniki žup. Zupa je mogla obsegati le eno samo vas ali pa poleg te, po kateri se župa imenuje, še katero. Župan kot načelnik župe je imel določene dolžnosti. Paziti je moral predvsem, da so se v župi izpolnjevale naredbe in zadeve zemlji- ške gosposke, zlasti glede plačevanja daja- tev in davščin. Moral je gledati, da se je v redu in po predpisih opravljala tlaka, ki jo je kmetom, pooblaščen od zemljiške gospo- ske, napovedoval in jo niadzoroval. Funkcio- narje zemljiške gosposke, če so po službe- hem opravku ali pa tudi drugače prišli na ozemlje župe, so bili župani dolžni pogosti- ti z jedjo in pijačo. Kot načelnik vaške župe je imel župan za čas svojie funkcije tudi določene pravice. V plačilo in odškodnino za svoje opravke je žu- pan imel navadno poleg svoje kmetije še eno. Najstarejši podatek glede tega z No- tranjiske je iz vasi Ubeljsko pod Nanosom, kjer ima okoli leta 1200 župan poleg svoje še eno »župansko kmetijo«. Pa še razne druge ugodnosti je imel župan. V župi Vreme, ki je spadala pod postojnsko gospostvo, prejema na primer župan ob mlačvi od žitnega činža štiri kupne mere žita. Župana je največkrat volila vaška sasoka, potrdila pa zemljiška gosposka. To in tako bi bilo v velikih obrisih, zlasti na podlagi podatkov, posnetih iz ohranjenih urbarjev, življenje kmeta na Pivki v sred- njem veku. Pazljivo proučevanje teh in dru- gih virov in primerjava med njimi pa nam odkriva, da gospodarsko življenje Pivke in kmeta na Pivki ni potekalo enakomerno, da je bilo podvrženo mnogoterim spremembam in pretresom. Obdobju prosperitete v Evropi je od druge polovice 14. stoletjia sledila gospodarska kri- za, ki jo je, kot naš Kras na sploh, močno občutila tudi Pivka. Kraška zemlja, ki po- stavlja meje glede možnosti naselitve in ob- delave, reagira na splošne gospodarske pre- tresi ja j)e neprimerno bolj kot marsikatera druga. Iz gospodarskih težav si je iskal kmet na Krasu že v srednjem veku pomoči in rešitve 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOViSNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 zlasti V dvojem. Ali — uhaja proti volji se- veda svojega zemljiškega gospoda — v mesta ali pa si išče zaslužka v tovorništvu in kup- čevanju. V fužinarstvu in rudarstvu — kot marsikje drugod na Slovenskem — ne, kajti rudnikov in fužin na Krasu tako rekoč ni. Trst in druga mesta v severnem jadran- skem Primorju vabijo tudi kmeta s Pivke v svojo sredo, zlasti takrat, ko mu je šlo v go- spodarskem pogledu slabo. Boljši socialni po- ložaj in večji ter lažji zaslužek je našega kmeta že od nekdaj vabil in mikal v Trst in druga mesta ob morju. V Trst v srednjem veku še zlasti potem, ko je to mesto prišlo pod oblast avstrijskih Habsburžanov (1382) in je bilo s tem nj|egovo gospodarstvo še tes- neje kot do takrat povezano z obsežnim za- ledjem, ki je bilo pod istim gospodom, ozi- roma je prehajala pod tistega političnega go- spoda, ki je bil tudi gospodar Trsta. To pa so bila tudi gospostva na Pivki. Postojna je od šestdesetih let 14. stoletja habsburška. Mesta ob severnem Jadranu so na Kras in preko Krasa z oddaljienejšim zaledjem po- vezana s številnimi poti. Prometni položaj Pivke v okviru Krasa je v zgodovini vedno očiten in pomemben, v zgodovini kmeta v tem delu naše zemlje pa še prav posebno. To- vomištvo in trgovanje ob potih in po potih, ki peljejo s Pivke na morje, je marsikaterega nj.enih kmetov speljalo z domače grude, ki je tako ostala brez obdelovalca in pusta; zemlji- škemu gospodu pa se je na ta način izmakni- la delovna sila in z njo materialen donos. Levstikov Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici »na Notranjem« je prototip malega kraškega tovornika, ki ga moremo slediti sto- letja nazaj, poleg seveda tistega prevoznika in kupčevalca, od katerega jp nemalokateri postal veliki trgovec v Trstu ali na Reki. Dr- va, suha roba, oglje, seno, platno, železo, led in konji so glavni predmeti kmečkega kupče- vanja in tovorjenja s Krasa na morje, od- tod v zaledje pa predvsem vino in sol. Uhajanje v Trst in druga primorska mesta pa ni edini vzrok opustelosti na Pivki in Kra- su sploh pred petsto in še več leti. V drugi po- lovici 15. stoletjia je pritisnil glavni od zunaj pripadajoči povod še za večjo opustelost kra- ških kmetij in vasi. Bili so to vpadi Turkov. Prav na Pivki sta se srečala dva glavna pota turških vdorov, eden od juga sem od Kvarnerskega Primorja pa preko doline no- tranjske Reke, drugi preko Blok in Cerknice. Posledice turških vpadov so bile za Pivko in Kras na sploh od sile pogubne. Cele vasi po- stanejo in ostanejo puste in prazne. Od ne- katerih poznamo sicer ime, toda danes ni za njimi sledu niti po ustnem izročilu. V dru- gih vaseh jp do polovice in še več kmetij v pustoti. Te imajo, kolikor je bilo spričo tur- ških viher in drugih nadlog mogoče — tudi kužne bolezni so V tem času na Pivki kosile ljudi na veliko — preživeli sosedje in novi prišleki v užitek. Niso redki primeri, da ima kmet poleg svojega grunta še dve ali tri pu- ste kmetije, če ne za kaj drugega vsaj za od- škodnino »za travo«, ki jo je na pustotah na- kosil. Le delno so ogromno opustelost mogli omiliti razni ukrepi zemljiških gospodov in jo popraviti s priseljenci in begunci, ki so pred Turki pribežali iz Bosne, Dalmacije in Hrvatske. Od tistih časov — izza zadnjih de- setletij 15. stoletja — se med kmeti na Pivki pojavljiajo priimki, ki kažejo na prišleke z ju- ga, Hrovat na primer ali Bezjak. Številke, izračunane iz podatkov v urbar- jih, nam povedo, kako velika je bila opu- stelost kraških kmetij na prelomu iz 15. v 16. stoletje. Na ozemlju postojnskega gospo- stva je bilo leta 1498 od skupno 359 kmeč- kih obdelovalnih enot (cele kmetijie, polkme- tije, četrtinske kmetije) pustih 136, v odstot- kih povedano skoraj 38. Opustelost, ki je v drugi polovici 15. sto- letja zajela kmečke domačije na Pivki, pov- zročena po begu kmeta z grude in povečana še zlasti po vpadih Turkov, je zarezala tedaj v življenje našega človeka na Pivki tako globoko, da moremo upravičeno s tem po- javom in obdobjem končati poglavje o Pivki v srednjem veku.