fr. ■ - "I ■ «U^ Letnik 1 XV - št. 9, oktober 2008* * v •• rv^c i JlBtr - i«R> # — I M B^^KVjP ^kh _^ P * S.»* 4 '' : 'I M ť À i ff' 1 ■ ■.. -r.-i ■: -jď ST fn' -PÍr^ů _ 1 »MT ť1 ..i 'il® V^rfrSE 'T ; - 1 *' i- ff __ i/ a # f rt " a r- - 1 i — TjL M ,L< i.: r -SE« -, ^^^T^-aSar^raï I1 ^ . J—-T- r- - rJQMMPWrf ^ • - t * ■ ■ j^IVi jBL* «i > "*■ ~ VSl ""j jJv* Ai il f ■ ; ví O urejenosti poti, igrišč in ločevanju odpadkov " 'T ^ ■ ■*f V ""v p ■. i Trzinska zastava na olimpijadi : v* ■ ' _ ■. i ■ -i i. Glasova preja v Trzinu y" Tomaž Kocman: Sto ljudi, sto stopinj •k' T ■" ■ i. X NOV DELO OD 06.10.2009, MED 11. URO IN 21. URO, Spruha 19, 0\C Tr/in/1236 Trzin 041 669 580 aH 041 783 745 v v w zerja v ce k. si Toplina tudi v hladnih dneh Veter že vrtinči pisano drevesno listje in šelestenje pod našimi koraki spet napoveduje čas, ko nas bo s svojimi podaniki s severa obiskala vladarka dolgih mrzlih noči, ledenih kristalov in belih snežnih prostranstev. Zaradi kislega poletja se je pisana jesen dolgo obotavljala. Drevesa so šele v prvih dneh vinotoka začela menjavati zelena oblačila s pisanimi ogrinjali jesenskega festivala barv. Ponekod so mrzli prsti z dreves osmukali liste, še preden so se obarvali za ples v jesenskem vetru. Vseeno nas jesen zagotovo ne bo povsem razočarala. Nekateri ji bodo spet lahko rekli »zlata jesen«. Največ plodov bodo užili tisti, ki so dobro delali že od zgodne setve naprej. Kako pa mi, Trzinci? Verjetno bi vsak od nas lahko dal drugačno oceno. Pri Odsevu spet ugotavljamo, da nam bo zmanjkalo za ozimnico. Vsaj tako pravijo tam, kjer bdijo nad našo blagajno. Smo preveč zapravljali? Mislimo, da niti ne. Celo trudili smo se, da bi prihranili kaj za zimo. Zadnje številke Odseva so bile tanjše, manj je bilo slik, več je bilo belin, od sebe nismo mogli dati vsega, kar bi radi, ampak kupček je vseeno neusmiljeno kopnel. Še kako občutimo resničnost stare modrosti: »Za malo denarja malo mu- ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Zoran Rink Tehnično urejanje in tisk: -$-grafex d.o.o. Trženje: Joži Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 zike!« Boli nas, ko vidimo, da drugje škarje, ki režejo platno, niso tako neprizanesljive, ampak že kar tradiconalen jesenski hlad iz občinskih trezorjev nam ne bo vzel volje do dela. Prepričani smo celo, da smo delali dobro, pošteno in da nismo pretirano bogateli, kar mogoče koga skrbi. Je pa res, da ima vsak lahko svoje prepričanje, in mi vašega spoštujemo, smo pa veseli, če je podobno našemu. Kakšna pa je ozimnica drugje v Trzinu? Po naši skromni, ne povsem dobro obveščeni oceni nam niti ne kaže tako slabo. Z velikimi upanji zremo v novo državno vodstvo, od katerega pričakujemo, da bo le uskladilo zakon o financiranju občin s smernicami naše ustave in da bo spodbujalo in nagrajevalo razvoj na vseh ravneh in ne le tam, kjer so razmere najbolj kritične. Tudi Ljubljana - ki je v podobnem položaju kot naša občina - upa, da bo po novem dobila več denarja, in če ji ta prizadevanja uspejo, bomo na boljšem verjetno tudi mi. Sicer pa se na to vseeno ne smemo preveč zanašati. Slike gospodarske rasti v svetu, Evropi pa tudi naši državi so manj rožnate, kot so bile pred nedavnimi volitvami. Dejstvo pa je, da so tudi tokratne volitve pokazale, da sedanji volilni sistem ni najboljši. S celotnega območja t.i. podjetne regije, ki pokriva sedem občin severovzhodno od Ljubljane - Trzin, Domžale, Mengeš, Ko- Slika na naslovnici Jesenske barve Foto: Miro Štebe menda, Kamnik, Lukovica in Moravče, je v parlament neposredno prišel le en kandidat. Kljub sorazmerni gospodarski moči, veliki naseljenosti in razvitosti našega območja so se spet zaradi razdelitve volilnih okrajev in zapletenega sistema izračunavanja uspešnosti kandidatov dosti bolje odrezala druga območja. Spet bomo lahko govorili o dolenjskem, štajerskem, gorenjskem lobiju, in država bo pri rezanju proračunske pogače spet več denarja usmerjala v tista območja, kjer bodo »pritiski« parlamentarcev večji, mi pa bomo lahko čakali na drobtine in spet poslušali: »Ja, saj vi ste pa že tako ali tako dobro razviti.« Parlamentarne volitve so za nas dobre zgolj zato, da se tudi v vodstvih naših strank zavedo, da obstajamo, da je tu kar močno volilno telo in da imamo verjetno kakšne potrebe. Kar nekaj kandidatov me je pred volitvami spraševalo: »Kaj misliš, kaj naj bi bilo dobro za trzinske volivce, da jim obljubim?« Vsaj obljub smo lahko nekaj slišali, žal pa tisti, ki so nam kaj obljubljali, niso bili izbrani. Ker so vseeno med vidnimi predstavniki strank, ki naj bi delovale na našem območju, upamo, da so si katero od svojih obljub vseeno vzeli k srcu in da bodo vsaj na strankarskem področju poskušali kako vplivati v dobro Podjetne regije. Na občini se zdaj spet bolj ukvarjajo s proračunskimi vprašanji, gradbinci so dom za starostnike in druge porabnike skoraj že spravili pod streho, tako da bodo mirneje preživljali jesenske vremenske nestanovitnosti, stanovalci ob Mengeški cesti pa razmišljajo, ali je bilo tisto, kar so v predvolilnem času obljubljali glede obnove ceste proti Mengšu, samo predvolilna poteza ali pa bodo napovedi, kljub rošadam v državnem vodstvu, izpolnili. Kakor koli že, tudi če vse ni tako, kot bi si želeli, v času, ko nam narava prinaša hlad, se z več topline obrnimo k našim najbližjim, prijateljem, k sosedom, sokrajanom in sploh vsem, ki jih srečujemo. Presenečeni boste, ko bo tudi vam pri srcu postalo bolj toplo, saj se bo večina na vaš pozitivni odnos skoraj gotovo odzvala s toplino in človeškostjo. Naj začnem z anekdoto o dogodkih, ki so se odvijali v eni od sosednjih občin. Ko so se v občini odločili, da bodo uvedli zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov tudi po okoliških vaseh, so bili deležni številnih kritik, da je to neumnost, češ da kmetje vse odpadke koristno porabijo sami in da gre samo za to, da želi občina spet pobrati nekaj denarja od ljudi. Kmalu pa se je pokazalo, da tudi v najbolj oddaljenih vaseh nastaja kar nekaj komunalnih odpadkov, ki jih pač ni mogoče na noben način koristno porabiti, so pa, zgolj odvrženi, hudi onesnaževalci okolja (vseh vrst plastika, embalaža iz drugih snovi, razna olja, ostanki škropiv, ostanki kozmetike...) in danes v marsikateri izmed teh vasi celo že navijajo za to, da bi dobili tudi kak ekološki otok. V središču iste, čeprav izrazito podeželske občine, pa že tudi razmišljajo o uvedbi ločenega zbiranja bioloških odpadkov in na občinski svet in župana so posamezni občani že naslovili proteste, zakaj v sosednjih občinah ločujemo te odpadke, pri njih pa ne. prej pohvalim! V prvih dveh mesecih smo uspeli zbrati 43 ton bioloških odpadkov, kar je glede na število prebivalcev celo nekoliko boljši rezultat kot v Mengšu (57 ton). Je pa, v posameznih primerih gotovo tudi do neke mere upravičeno, slišati številne pomisleke v zvezi z režimom in ceno zbiranja, odvoza in oddaje odpadkov v predelavo. Zato bi želel podati nekaj pogledov in pojasnil vsaj v zvezi z najbolj splošnimi pomisleki, o bolj posebnih očitkih, predlogih in mnenjih je v okviru tako kratkega zapisa, kot je Županov kotiček, težko kaj tehtnega povedati. Najprej nekaj pojasnil v zvezi s ceno tega zbiranja in s cenami zbiranja in odlaganja odpadkov nasploh. Naj poudarim, da smo v Trzinu (tudi v Domžalah, Mengšu, Lukovici in Moravčah) doslej res malo plačevali za zbiranje in odlaganje odpadkov. V veliki večini slovenskih občin občani že vrsto let plačujejo vsaj po dvakrat, trikrat in celo večkrat več. Imeli smo privilegij, da imamo odlagališče nekako sredi območja zbiranja in so torej poti odvoza dokaj kratke in da ločevanje na dosedanji ravni (papir, plastična, pločevinasta in steklena embalaža) ni povzročalo prevelikih stroškov, naložbe pa smo v glavnem financirali iz občinskih proračunov oziroma okoljskih taks. Ob ceni zbiranja, odvoza in oddaje v predelavo smo se prvič srečali z realno ceno. Pri čemer ta cena seveda ni nelegalna, kot menijo nekateri, ki domnevajo, da v Občini Domžale zaradi oporečnosti cene zamujajo z začetkom te vrste ločevanja. V Domžalah so pri tem odločali zgolj in samo politični razlogi. Žal se bomo z višjo ceno kmalu srečali tudi z zvezi z zbiranjem in odvozom preostanka komunalnih odpadkov, kajti volitve so mimo in, kot je bilo pričakovati, bo Vlada RS v kratkem potrdila ceno odvoza ter odlaganja naših komunalnih odpadkov na odlagališče v Celje. Logično je, da bo odvoz (razdalja) in odlaganje (ekonomska cena) dražja, pa še en pogoje je, da lahko vozimo odpadke v Celje; tja lahko pripeljemo samo preostanek odpadkov po ločevanju, torej po izločitvi papirja, plastične in druge embalaže, stekla in bioloških odpadkov. To je, kot rečeno, pogoj, in to je pametno, saj je smiselno, da v Celje vozimo in tam odlagamo, po najvišji ceni, kar najmanj odpadkov. Zakaj moramo odpadke voziti v Celje, je verjetno znano. Zaradi političnih iger po eni strani in po drugi strani zaradi togega vztrajanja pri zahtevah, ki jih je v Sloveniji zelo težko uveljaviti (odpori civilnih pobud). Vlada RS doslej ni dala soglasja za razširitev odlagališča v Dobu; najbližji odlagališči, na katerih so bili pripravljeni sprejeti naše odpadke, sta v Celju in Logatcu, pri čemer je tudi odlagališče v Logatcu tik pred zaprtjem, in to je to. V zvezi s ceno in režimom zbiranja bioloških odpadkov (velikost posod, frekvenca zbiranja, cena odvoza ne glede na količino itd.) je največ ugovorov. In tudi sam rad verjamem, da ima marsikatero gospodinjstvo zelo malo bioloških odpadkov, a da jih ne bi imelo čisto nič, se zdi skoraj neverjetno, in res je tudi, da čisto vsi biološki odpadki ne sodijo na morebitni kompost, vsaj v strnjenih naseljih ne (smrad, golazen, negativni vplivi sestavin in dodatkov) in zato se zdi utemeljeno, da posamezniki zahtevajo, češ da bi morali omogočiti zaračunavanje zbiranja, odvoza in oddaje teh odpadkov po oddanih količinah (teža). Soglašam, da bi bilo to pravično in se istočasno bojim, da bi potem največji del teh odpadkov končal deloma v posodah za preostanek komunalnih odpadkov, ki bi jih moralo naknadno ločevati komunalno podjetje in to bi seveda spet plačali vsi mi, deloma pa bi ti odpadki bili odvrženi v naravo. Saj vemo, kako je. Samo v najbližji gozd moramo zaviti, pa lahko vidimo, koliko je v njem odpadkov, celo zgledno zavitih ali zbranih v vreče, četudi lahko vsakdo tri kubične metre odpadkov vsak mesec zastonj odda na odlagališču! Je že tako. Če bomo dovolili izjemo meni, bo tudi sosed trdil, da on zbere bioloških odpadkov še manj kot jaz in naslednji sosed bo trdil, da jih sploh nima. In vendar smo jih v dveh poletnih mesecih zbrali 43 ton, pa smo se šele privajali na t vrste ločevanje. Navsezadnje pa je v največji meri in v največjem številu primerov tako, da je odnos do tega stvar neke osebne odločitve. Ali se vse to gremo zaradi prisile ali zaradi zavesti, da živimo na vedno bolj zasvinjanem planetu. Vem, da tudi v Trzinu so družine, ki jim ta izdatek težko pade,a ravno tako verjamem, da za večino v Trzinu to ne velja. Potrudimo se, da bomo vsaj čim bolj dosledno ločevali, in da bo ostanka odpadkov čim manj in bo tako potrebno čim manj plačati za odvoz in odlaganje v Celju. Če bomo dosledno ločevali, bo JKP Prodnik kmalu lahko začel zbirati preostale komunalne odpadke na dva tedna in to bo pomenilo tudi nižje plačilo. Žal je res tako, da je naše bivanje na zemlji vedno dražje in nič ne kaže, da bi se to lahko spremenilo. Verjamem, da je v veliki meri samo od ljudi odvisno, koliko časa bomo še lahko dihali brez mask, pili neklorirano vodo iz pipe in se poleti vsaj še za silo posončili. A tudi to verjamem, kot nas uči zgodovina, da človek res pogosto zaide na stranpota, a navsezadnje vendarle še ugane pravo pot. Tone Peršak V Trzinu smo začeli ločeno zbirati biološke odpadke pred štirimi meseci. In naj nas naj- Telefonske številke Občine Trzin so: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44 in 01/ 564 45 50 Številka faksa je: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. O urejenosti poti, igrišč in ločevanju odpadkov V zadnjem času smo dobili precej pripomb, vprašanj in razmišljanj naših bralcev o urejenosti nekaterih cest in poti v središču Trzina ter še zlasti dosti vprašanj v zvezi z ločevanjem odpadkov, zato v tokratnem pogovoru z g. županom Antonom Peršakom nismo mogli mimo teh vprašanj. Kakšna bo ureditev območja okoli novega doma za starostnike? Kakšni bodo dovozi, parkirišča? Kje se bodo lahko ob lepem vremenu zadrževali? Zanima me tudi, kdaj se bo začela gradnja še enega objekta, manjšega stanovanjskega stolpiča, ki naj bi bil predviden na prostoru v nadaljevanju objekta, ki ga zdaj gradijo v smeri proti gasilskemu domu? Za kakšen objekt gre in kdo bo investitor? Zunanja ureditev je določena, pri čemer gre predvsem za ureditev »dvorišča« na južni strani objekta (na severni bo ureditev enaka kot čez cesto) in je v glavnem že načrtovana s projektom, na podlagi katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Bo pa seveda parkovno-vrtna. Kdaj se bo začela gradnja stolpiča, s katerim bo ta kare zaključen, je odvisno od investitorjev oziroma od tega, kdaj bodo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi dobili dovoljenje. Oktober je mesec požarne varnosti, hkrati pa tudi obdobje, ko se začenja jesensko deževje. Pred kratkim so počistili bregove Pšate. Kaj ste še postorili, da bi zmanjšali nevarnost oz. posledice morebitnih poplav? Ali na občini obstaja kakšen načrt ukrepanja ob poplavah in podobnih naravnih nesrečah? Kot ugotavljate že sami, smo počistili bregove Pšate, kar je eden glavnih razlogov za poplavljanje (pretočnost), tudi posledice lanskih poplav smo v glavnem že odpravili. Kar zadeva ocene ogroženosti od različnih naravnih nesreč, ne le od poplav, seveda razpolagamo z ustreznimi načrti oziroma so ti načrti v dodelavi ali izdelavi. Kdaj boste asfaltirali tudi pešpot ob Pšati od Gregčevega mosta proti šolskemu mostu? Predvidevamo, da naslednje leto. Kakšni so načrti za nadaljnjo ureditev otroškega igrišča ob šoli? Ne vem, na katero igrišče mislite. Ob šoli oziroma v bližini šole so v bistvu tri igrišča: igrišče v šolskem športnem parku, manjše igrišče ob igralnicah vrtca Palčica in nazadnje igrišče, ki je v bistvu v sklopu T 3. Vsa ta igrišča se redno vzdržujejo in dopolnjujejo. Najbolj opazno je igrišče v T 3, ki smo ga v bistvu pred kratkim začeli razvijati in ga vsako leto nekoliko dopolnimo. Trenutno pripravljamo javno naročilo za postavitev neke vrste trim kabineta na prostem za otroke in odrasle na območju zelenih površin za poslovno stavbo oziroma za Centrom Ivana Hribarja. Prejeli smo pobudo občanov, da bi se ob šolskem mostu uredila parkirišča za dva ali tri avtomobile, kar bi olajšalo prihode staršem, ki zjutraj v vrtec ali tudi šolo pripeljejo svoje malčke. Nekdo je tudi predlagal, da bi dostop z druge strani do šole in vrtca uredili tako, da bi na začetku, ob šolskem igrišču postavili rampo, ki bi dopuščala zgolj službene dostope do šole, vrtca ali Taubi centra. Kako gledate na omenjeni pobudi? O vsem tem intenzivno razmišljamo. Za vsako rešitev so razlogi za in proti in tudi starši otrok, ki obiskujejo OŠ ali vrtec niso enotnega mnenja. Kako je s klančinami in ureditvijo boljših dostopov v šolske prostore in v T3 za invalide z vozički in mamice z otroškimi vozički? Tudi to je ena večnih ali stalnih tem. Največkrat je tako, da nekdo, ki nekaj predlaga, razmišlja zlasti s svojega vidika, potem pa se, npr., izkaže, da kolesarske steze uporabljajo predvsem avtomobi-listi in motoristi, pešpoti, zlasti asfaltirane, ravno tako, da dovoze do klančin zaparkirajo brezvestni avtomobilisti, ravno tako kot invalidska parkirišča ipd. To pa seveda ne pomeni, da teh posegov ne načrtujemo oziroma ne izvajamo. Zlasti na območju T3 je problemov kar nekaj, pri čemer pa seveda marsikatera lokacija (še) ni občinska. Bojimo se tudi delati prehode, ker se lahko zgodi, da bi tako omogočili ljudem, da zasedejo parkirišča pri OŠ itd. Zato, kot rečeno, te stvari urejamo nekoliko bolj pozorno, premišljeno. Veliko bralcev se obrača na nas z vprašanji v zvezi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov. Kako odgovarjate na očitke, da je cena za odvoz tovrstnih odpadkov nezakonita, ker je še ni potrdila vlada (v Domžalah naj bi šele pol leta za nami prešli na ločeno zbiranje bioloških odpadkov prav iz tega razloga)? V tem času (ko bo Odsev v tisku) naj bi vlada potrdila cene za zbiranje drugih komunalnih odpadkov, ki naj bi bili za občine z območja nekdanje občine Domžale tudi do petkrat višje, kot do sedanje? Kaj je res in kako komentirate ta ugibanja in napovedi? O tem sem nekaj malega napisal v Županovem kotičku. Precej občanov trdi, da ne potrebujejo rjavih zabojnikov za biološke odpadke, saj naj tovrstnih odpadkov ne bi imeli, predvsem ker sami kompostirajo svoje odpadke. Ali so ti občani lahko oproščeni plačila odvoza bioloških odpadkov? Ali je res, da na kompost ne sodijo kuhinjski razgradljivi odpadki? Ali bo Prodnik prešel na tehtanje odpeljanih odpadkov, da ljudje ne bodo plačevali »zraka«, kot zdaj trdijo tisti, ki zabojnikov za smeti ne napolnijo vsak teden sproti? Sam se bojim zlasti tega, da bomo s tem, ko bomo dovolili, če bomo sploh lahko, prvo izjemo, zasuti s plazom zahtev po izjemah, in potem bo, žal (izkušnje) tako, da bodo odpadki v marsikaterem primeru končali v naravi ali kar med preostalimi komunalnimi odpadki. O možnostih tehtanja razmišljamo že vseh deset let, kar obstoja Občina Trzin, ampak v glavnem so izkušnje po svetu (razen v res velikih mestih v nekaterih zahodnih državah zaradi višje ravni zavesti) slabe, ker spet spodbujajo ljudi, da zmanjšujejo količine oddanih odpadkov in marsikaj odložijo kje drugje (celo po parkih, zakotnih ulicah itd.). Kolikšna sredstva namenja naša občina posodabljanju in širjenju Centralne čistilne naprave v Študi in kdaj se boste lotili zamenjave salonitnih vodovodnih cevi od črpališč do naselja Trzin? Kolikšna sredstva bodo potrebna, še ne vemo; tako ali tako pa računamo predvsem na to, da bi se šlo v najem kredita (CČN), za katerega bi Občine sorazmerno jamčile. Verjetno. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Pogled z urednikovega balkona Tokrat seje občinskega sveta pred zaključno redakcijo našega časopisa še ni bilo, zato si dovoljujem, da objavim tudi nekaj misli, ki se mi porajajo ob pripravljanju Odseva, pa jih drugače ne morem predstaviti. Mogoče je moj pogled lahko za koga zanimiv, saj imamo novinarji običajno več informacij kot drugi občani. Kako trdne so obljube Prejšnja številka Odeva je bila kar predvolilno obarvana, vendar rezultati volitev za Trzin še zdaleč niso tako pomembni, kot bodo rezultati lokalnih volitev. Volivce je tokrat snubilo kar precej kandidatov, a njihove obljube so bile že v naprej skoraj prazne. V najboljšem primeru bi lahko bilo z našega območja izvoljenih več kandidatov, a ti bi vseeno imeli kolikor toliko zvezane roke pri vplivanju na dogajanja na našem območju. Izbrane poslance namreč kasneje veže predvsem pripadnost strankam, ki so jih kandidirale. Na območju majhne občine kot je Trzin, pripadnost stranki niti ne bi smela biti tako pomembna. Važno je, kaj človek lahko in kaj v resnici naredi za našo občino. Kandidati lahko obljubljajo veliko, vprašljivo pa je, kaj od tega lahko potem tudi izpolnijo. Res je, da imajo lahko lažji dostop do nekaterih vzvodov moči, ampak še vedno so sami, in njihov glas je bolj glas vpijočega v puščavi. Podobno težko prodrejo nekatere zahteve našega celotnega območja do tistih, ki odločajo na državni ravni. Tudi če bi bila z našega območja izvoljena dva poslanca, ali celo trije, bi težko računali na njihov enotni nastop. Verjetno bi bili prej nasprotniki kot opozicijski in pozicijski predstavniki in bi ubogali strankarske direktive. Lahko upamo Rezultati volitev so takšni, kot je želela večina volivcev. To je nekaterim lahko všeč, drugim pa ne. Vseeno pa bo treba en mandat živeti s tako izbranimi predstavniki ljudstva, in lahko upamo, da jim bo uspelo državno barko voditi tako dobro, da bomo zanje glasovali tudi ob naslednjih volitvah. Vsekakor nova oblast obljublja nove usmeritve in vsebinske spremembe, in kot kaže do zdaj, bodo ukrepi novega vodstva zelo pretehtani. Prehitrih reakcij skoraj ne moremo pričakovati, kar je pohvalno, vseeno pa se je včasih treba tudi kar hitro odzvati na dogodke, in upajmo, da bo novo vodstvo znalo tudi to. Kar pa se tiče Trzina, pa predvsem lahko upamo, da bodo zdaj le spremenili zakon o financiranju občin in tako omogočili Trzinu, da bo v večji meri razpolagal s prisluženim denarjem svojih občanov. Potreb po denarju tudi v razvitejših občinah ne zmanjka. Trzinu bi koristile tudi nekatere druge spremembe v državni politiki, predvsem pa bi bilo prav, da bi zdajšnje zatišje pred naslednjimi volitvami znali dobro izkoristiti. Potrebujemo skupni nastop Že po naravi stvari smo na območju, kjer živimo, prisiljeni sodelovati s sosedi. To na nekaterih področjih že kar uspešno in tudi tradicionalno dobro počnemo. Dokaj dobro je zdaj sodelovanje na področju razvoja turizma. Najrazličnejše zveze in organizacije se povezujejo in delujejo na tem področju, precej več sodelovanja pa bi potrebovali pri urejanju prometne problematike, pri varovanju okolja, razvojni in poselitveni politiki ter še na vrsti drugih področij. Vodstva občin z našega območja vse premalo nastopajo skupaj in premalokrat dvignejo svoj glas. Precej bolj odločni bi morali biti pri reševanju vprašanja dobske deponije. Prav smešno je bilo poslušati ministra Vizjaka, ki je govoril, da bodo nove rešitve pri ravnanju z odpadki na našem področju zdaj bolj okoljsko sprejemljive. S tem, da bodo tovornjaki vozili smeti v Celje namesto na bližnjo, dobro urejeno deponijo, bo onesnaževanje in obremenjevanje okolja precej večje, kot je bilo do zdaj. Treba je upoštevati opozorila krajanov Doba, vendar so ob zdaj polni deponiji vseeno še možnosti za ureditev praktičnega in za vse kar najmanj motečega odlagališča. Vodstva občin z našega območja bi morala tudi precej glasneje zahtevati hitrejše reševanje prometnih težav z dnevno migracijo. Bolj odločno bi morali zahtevati ureditev drugega tira železniške proge, ki bi šele omogočil večjo gostoto vlakov in preusmerjanje potnikov na železnico. Prav tako bi morali skupaj reševati potrebe po obvoznicah in povezovalnih cestah, ki bi razbremenile tiste odseke cest, ki so zdaj jutranja in kasneje popoldanska mora za voznike, ki hitijo na delo ali domov. Skupnih točk, kjer bi lahko odločneje nastopili složno, je še cela vrsta. Ni treba, da čakamo, da nas vtaknejo v neko neživljenjsko pokrajino. Z živahnejšim sodelovanjem in skupnim življenjem bi lahko dosegli več. Miro Štebe Odgovor na pobudo glede kraja javnih razgrnitev v okviru postopkov priprave občinskih prostorskih aktov V glasilu Občine Trzin Odsev št. 8, letnik XV, je bila objavljena pobuda ge. Julije Logar glede kraja javnih razgrnitev v okviru postopkov priprave občinskih prostorskih aktov in njihovih sprememb ter dopolnitev. Ga. Logar predlaga, da bi javne razgrnitve potekale v Občinskem informacijskem središču v Centru Ivana Hribarja (CIH), Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Skladno s 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNa-črt, Ur. list RS, št. 33/2007) Občina Trzin v postopku priprave posameznega prostorskega akta organizira njegovo javno razgrnitev, v okviru katere lahko vsi zainteresirani podajo svoja mnenja, predloge in pripombe. Kraj razgrnitve prostorskih aktov v Občini Trzin je sedež občine, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Z letošnjim septembrom so razgrnjeni prostorski akti dostopni tudi na občinski spletni strani www.trzin.si pod rubriko Obvestila! Skladno z določili ZPNačrt poteka vsaka javna razgrnitev najmanj 30 dni, v tem času pa mora biti organizirana tudi javna obravnava in tudi takrat si lahko javnost ogleda gradivo in poda morebitne pripombe. Javna obravnava je vedno organizirana v popoldanskem času v CIH-u ali v Kulturnem domu Trzin. Občinska uprava meni, da je sedež občine ustrezen kraj za javne razgrnitve, saj je dobro dostopen vsem občanom, zagotovljena so tudi parkirna mesta. Poleg tega je na sedežu občine vedno prisotna tudi občinska uprava, ki je pristojna, da zainteresiranim poda dodatno razlago razgrnjenega gradiva, kolikor je to potrebno, kar pa v CIH-u ne bi bilo mogoče. V primeru, da bi Občina Trzin v prihodnje organizirala javne razgrnitve zunaj sedeža občine, bi pri tem morala zagotoviti tudi najmanj 1 zaposlenega, ki bi dežural na kraju razgrnitve. Glede na to, da si razgrnjene akte ogleda zelo malo občanov, v povprečju niti 1 na dan, zagotavljanje 1 zaposlenega za ves čas javne razgrnitve ne bi bilo finančno smotrno. Urša Kisovec, Svetovalka župana za okolje in prostor Izjava za javnost Po sprejemu sklepa o odobritvi višjih cen ravnanja z odpadki, ki bodo v odstotkih najvišje povišanje dosegle prav na območju občin, ki so doslej odlagale svoje komunalne odpadke na deponiji odpadkov pri Dobu, so župani omenjenih občin sprejeli naslednjo izjavo za javnost: IZJAVA ZA JAVNOST Domžale, 10. oktober 2008 Uvod Deponija Dob je imela določeno kapaciteto, ki je bila z leti deponiranja vse bolj popolnjena, in že v letu 2007 se je napovedovalo, da bo 2008 zapolnjena. Tako smo se v začetku leta 2007 občani občin, ki komunalne odpadke odlagamo na deponijo Dob, srečali s problemom prostora za deponiranje komunalnih odpadkov. Kot prva, hkrati cenovno najbolj ugodna je bila širitev deponije na Dobu, ki pa jo vlada z znano obrazložitvijo zapiranja manjših deponij zavrnila. Župani občin smo bili skupaj z občinskimi sveti tako postavljeni pred odločitev o odvozu komunalnih odpadkov na drugo deponijo, z zavestjo, da se bo povišala cena za odloženo tono smeti in s tem storitev za uporabnike /občane in občanke. Nov izračun cene za komunalno storitev je JKP Prodnik vložilo za soglasje Vlade RS v oktobru 2007, ki jo je po predhodni obravnavi Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo in UMARJA na seji v četrtek, 9.10. letos, obravnavala tudi vlada in odobrila povišanje cen. Izjava Tako bodo v občinah Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče januarja 2009 cene komunalnih storitev prvič obračunane v skladu z odobritvijo povišanja. Obstoječe in nove cene po posameznih občinah za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov so naslednje: Opomba: V občinah Moravče in Lukovica se ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Cena v občini Lukovica s sklepom Občinskega sveta ne pokriva vseh stroškov, in bo morala Občina Lukovica razliko pokrivati iz občinskega proračuna. Do uveljavitve nove cene bodo v JKP Prodnik občanom povsod, kjer tega še niso storili, tudi zamenjali stare pocinkane zabojnike za mešane komunalne odpadke z novimi črnimi (zelenimi) plastičnimi zabojniki. O poteku zamenjav bodo v JKP Prodnik občane še seznanjali naknadno preko lokalnih in elektronskih medijev. Vse ostale storitve (odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov) ostajajo nespremenjene. Ne glede na dvig cen storitev so storitve na področju ravnanja z odpadki v omenjenih občinah na nivoju Slovenije še vedno nižje od tistih občin, ki so prav tako primorane odvažati svoje odpadke na druga odlagališča. Toni Dragar, župan Občine Domžale Martin Rebolj, župan Občine Moravče Matej Kotnik, župan Občine Lukovica Tone Peršak, župan Občine Trzin Marko Fatur, direktor JKP Prodnik Komentar Na odločitev, ki jo je sprejela vlada že po volitvah konec mandata, predvsem ker ji je ni uspelo sprejeti pred tem več kot eno leto, gledamo kot na sprejem nujno potrebne odločitve, ki je bila v preteklem letu politično nesprejemljiva. V današnji dobi, dobi recesije, pa bi bila prav gotovo veliko bolj racionalna odločitev o širitvi deponije Dob, saj bodo zaradi odvoza in deponiranja na drugih odlagališčih povišani stroški in s tem višje cene pomenile še dodatno obremenitev prav za občane in občanke naših občin. Toni Dragar, župan Občine Domžale Martin Rebolj, župan Občine Moravče Matej Kotnik, župan Občine Lukovica Obvestilo o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Spoštovane občanke, občani! Obveščamo vas, da bomo predvidoma meseca novembra 2008 dobili iz Slovenske odškodninske družbe nakazan denar za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Državno pravobranilstvo nam je odobrilo 95,21 % vrednosti, ki smo jo uveljavljali po vseh sporazumih. Tudi Komisija za sestavo seznama upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Trzin je odločila, da se posamezniku, ki je pravilno in pravočasno vložil zahtevek za vračilo vlaganj in je bil na podlagi tega uvrščen na seznam upravičencev, povrne 95,21 % delež vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Predlog Komisije mora na naslednji seji potrditi še Občinski svet. Takoj ko bo občina nakazan znesek prejela, bo vsem upravičencem poslala odločbo in obrazec, na katerega bo potrebno natančno in čitljivo napisati številko TRR in davčno številko, saj v nasprotnem primeru občina ne bo odgovarjala za napačno izvedeno nakazilo. Izpolnjen obrazec bo potrebno vrniti finančni službi Občine Trzin, da bo le-ta v roku 30 dni od prejema podatkov lahko izvedla nakazilo. Občinska uprava Pojasnilo občinske uprave Občine Trzin glede dogodka v dvorani KUD-a Franca Kotarja v Trzinu v soboto, 4.10.2008: Glede na to, da se je v Trzinu pojavilo razburjenje in različne govorice glede dogodka, ki se je zgodil v soboto, 4.10.2008, v KUD-u Franca Kotarja Trzin, smo zadevo preverili in ugotovili, da je šlo za zasebno zabavo za vabljene udeležence. Za najem prostora se je organizator dogovoril neposredno z upravljalcem prostorov. Širijo se govorice, da naj bi Občina izdala dovoljenje za organizacijo te zabave, vendar to ne drži. Občina o tem dogodku predhodno ni bila obveščena, ker ni šlo za javno prireditev po določilih Zakona o javnih zbiranjih. Po zagotovilih policije pa se tudi ni dogajalo nič takega, kar bi terjalo njihovo ukrepanje. Občinska uprava Občine Trzin Zap. št. Občina Veljavna cena Nova cena Nova cena skupaj Mešani komunalni odpadki Biološki odpadki 1 Domžale 4,7859 16,3873 8,4209 24,8083 2 Mengeš 5,8050 15,9527 8,4209 24,3736 3 Trzin 2,9298 13,6822 8,4209 22,1031 4 Lukovica 5,5820 19,1185 0,0000 19,1185 5 Moravče 7,0606 22,5265 0,0000 22,5265 Kako smo volili Trzinci? Kljub temu da je bila nedelja, je bila 21. septembra trzinska šola polna vrveža. V njej so bila namreč organizirana tri trzinska volišča, kamor je 2117 Trzincev prišlo izrazit svojo voljo in glasovat za stranke oziroma poslance za Državni zbor Republike Slovenije. Od 2117 volivcev jih je 14 oddalo neveljavne glasovnice, kar pomeni, da se je pri ugotavljanju volilnega izida za trzinska volišča upoštevalo 2103 glasovnic. V Trzinu je sicer v volilne imenike vpisanih 2962 volivcev, volilna udeležba pa je pri nas visoka, in sicer kar 71%. Zeleni Slovenije Zorina Weith 8 7 2 17 NSi Janez Vasle 37 15 6 58 Zares Cvetka Zalokar-Oražem 126 124 103 353 SDS Tomaž Štebe 287 171 135 593 Naprej, Slovenija Nataša Kompoš 1 0 0 1 SNS Sandra Pahić 9 11 15 75 LDS Zdenka Cerar 18 30 39 87 SD Franc Habe 222 296 203 721 Lista za čisto pitno vodo Barbara Stanisa-vljević Vukosav 5 6 2 13 Zelena koalicija: Zelena stranka in Zeleni progres Franc Černagoj 3 4 0 7 LPR-Lista za pravičnost in razvoj Slavko Šorotar 3 2 1 6 Število veljavnih glasovnic 818 740 545 2103 Število volivcev vpisanih v volilni imenik 1149 1010 803 2962 V Trzinu so volivci v skupnem seštevku največ glasov namenili stranki Socialnih demokratov (SD) in njenemu kandidatu Francetu Habetu, in sicer je zanj glasovalo 721 volivcev. Kandidatu Slovenske demokratske stranke (SDS), mag. Tomažu Štebetu, poslancu v Državnem zboru v obdobju 04-08 in nekdanjemu mengeškem županu, so trzinski volivci namenili 593 glasov, za kandidatko Zares, nekdanjo domžalsko županjo Cvetko Zalokar Oražem, pa je glasovalo 353 trzinskih volivcev. Glede na voljo trzinskih volivcev kaže, da tudi Demokratska stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) uživa veliko podporo, saj je zanje oziroma za kandidata Ljuba Arsova glasovalo 106 volivcev. Za stranko LDS, eno od strank predvolilnega levega trojčka, in kandidatko, bivšo generalno državno tožilko Zdenko Cerar, se je izreklo 87 volivcev. Na državni ravni je v slovenski parlament vstopila tudi stranka SLS s pridruženo SMS, ki pa je v Trzinu prejela 22 glasov. Manj kot 10 glasov trzinskih volivcev pa so pridobile tudi sicer manj poznane stranke slovenskega prostora, kot so Stranka Slovenskega naroda-SSN, Krščansko demokratska stranka-KDS, Naprej, Slovenija, Zelena koalicija: Zelena stranka in Zeleni progres, ter LPR-Lista za pravičnost in razvoj. Celoten pregled volilnih rezultatov je predstavljen v tabeli. Stranka Kandidat Št. glasov Trzin I Št. glasov Trzin II Št. glasov Trzin III Skupaj glasov DeSUS Ljube Arsov 25 50 31 106 Stranka Slovenskega naroda-SSN Jožef Jarh 3 2 0 5 Krščansko demokratska stranka (KDS) Viktor Jemec 0 1 1 2 SLS + SMS Katarina Karlovšek 14 5 3 22 Lipa Lidija Žilnik 17 16 4 37 Mateja Erčulj Alternativna kultura Ob vikendih, predvsem v nočnem času, se že dolgo sprošča odvečna energija nekaterih alternativcev Trzina.To je vidno na prometnih znakih, tablah za obvestila, smetnjakih, poštnih nabiralnikih pa tudi zapora ceste z razno navlako je včasih nevarno uspešna. V času volilne kampanije občinskih ali parlamentarnih volitvah se ta sodrga z odvečno energijo spravi na panoje SDS. Tu in tam, zaradi zakrivanja resnice, prevrnejo tudi pano kake druge stranke. Na uničenih panojih je razvidno močno sovraštvo, uporabljeno pri totalnem lomljenju. To delo lahko opravijo le naročeni plačanci -alternativci. Mislim, da isti plačani uničevalci panojev sproščajo energijo tudi ob nočnih vikendih. Dovoljeno jim je, saj vsake dve leti opravijo v času volilne kampanije koristno delo. Zato se jih tudi ne odkrije. Imenoval jih bom alternativni nekulturni podmladek Trzina. Od nevzgojenega in samemu sebi prepuščenega alternativca ne moreš kaj drugega pričakovati. To početje sem do sedaj zgrožen spremljal, panoje popravljal, jih nadomeščal. Za nočno vikendaško izživljanje naj poskrbi občinsko redarstvo. Na naslednjih občinskih volitvah bom uničevanje panojev SDS ustavil. Ob dejanju bom levičarja prijel, ga zadržal. To bi lahko storil že pri teh volitvah, a se v demokraciji najprej opozori. Opozorilo je jasno. Naročnik in izvajalec naj se zamislita in z barbarstvom prenehata ter sprejmeta demokratičen predvolilni boj kulturno. V kolikor ne, se bom na naslednjih občinskih volitvah potrudil prijeti plačanca. In razkriti naročnika. Presenečenja ne bo. Jože Erčulj, SDS Glasova preja v Trzinu V četrtek, 9. oktobra, so predstavniki časopisa Gorenjski glas pod pokroviteljstvom občine Trzin v dvoranici Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja pripravili prvo Glasovo prejo v Trzinu. Gorenjski časopis je sicer v Trzinu že pripravljal srečanja, na katerih so predstavljali trzinske zanimivosti, svojo prejo pa so, čeprav so jo doslej pripravili že 95-krat, v našem kraju tokrat pripravili šele prvič. Pogovor, ki ga je po krajšem kulturnem programu vodil sodelavec Gorenjskega glasa in publicist Miha Naglič, so tokrat posvetili trzin- Občina Trzin obvešča občane, da bo v začetku oktobra 2008 začela z gradbenimi deli na Ulici Pod gozdom in Ljubljanski cesti v Trzinu. Dela se bodo predvidoma izvajala vse do konca oktobra 2008, rok dokončanja je predvsem odvisen od vremenskih razmer. V letu 2007 je Občina Trzin izvedla obnovo kanalizacijskega priključka za odvajanje fekalnih in meteornih voda zaradi neustreznega preseka, ki je ob večjih nalivih povzročal motnje v delovanju kanalizacijskega omrežja, iz zazidalnega področja T-5 (Onger) v Trzinu, od revizijskega jaška na križišču Partizanske in Lobodove ulice do priključka novega razbremenilnika visokih voda na obstoječi kanal v Ulici Kamniškega bataljona, hkrati pa zgradila nadomestni vodovod. Predvidena je izgradnja novega prelivnega kanala od razbremenilnika visokih odpadnih voda na Ulici Pod gozdom do potoka Pšata. Tako bo razredčena odpadna komunalna in padavinska voda, ki se preliva na razbremenilniku iz zazidalnega območja T-5 (Onger), odvedena v Pšato. Občina je na podlagi PGD dokumentacije, soglasij ter dovoljenj in vloge za novogradnjo pridobila tudi gradbeno dovoljenje št. 351398/2008-25233 z dne 01.10.2008, ki ga je izdala Upravna enota Domžale. V času gradnje bodo možne motnje v delovanju kanalizacijskega omrežja in vodovodnega omrežja ter delne polovične in popolne zapore prometa omenjene Ulice Pod gozdom ter Ljubljanske ceste. Vse občane pozivamo, da upoštevajo navodila, ki jih bodo prejeli s strani izvajalca gradbenih del LAVACO d.o.o. iz Ljubljane oz. pooblaščenega investitorja Javnega komunalnega podjetja PRODNIK d.o.o. iz Domžal. Občinska uprava skemu vodometu, ki krasi Center Ivana Hribarja. Podnaslov večera je zato bil: Javno naročilo za umetnika. Umetniku naročilo, občini vodnjak. Za sogovornika je Miha Naglič povabil trzinskega župana, g. Antona Peršaka, in avtorja trzinskega vodometa, akademskega kiparja Metoda Frlica. Povezovalec pogovora je najprej potegnil vzporednice med trzinskim rojakom, znamenitim ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem, ki je med popotresno obnovo Ljubljane poskrbel, da so našo prestolnico okrasili tudi z nekaj kipi - med drugim s Prešernovim in Trubarjevim spomenikom - in trzinskim vodstvom, ki se je odločilo, da bo Trzin polepšalo tudi s kiparsko mojstrovino - vodnjakom. Trzinski župan je najprej na kratko orisal življenje in delo Ivana Hribarja in kako smo v Trzinu sploh uresničili zamisel o postavitvi umetniškega vodometa. Umetnik Metod Frlic pa je predstavil svojo zamisel o vodnjaku in svoje delo. Med živahnim in sproščenim pogovorom so izmenjavali poglede na umetniško ustvarjanje, kiparstvo, literarno udejstvovanje, dotaknili pa so se tudi družbenih razmer, še zlasti na kulturnem področju v Sloveniji. Navrgli so kar nekaj zanimivih misli, poslušalci pa so se tudi večkrat nasmejali šaljivim domislicam kiparja. Ob koncu je direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak obema gostoma preje izročila spominski darili, obiskovalci, med katerimi je bilo tudi kar nekaj vidnih kulturnih delavcev, pa so se nato še nekaj časa zadržali v prijetnem druženju in pogovoru ob osvežilnem prigrizku. MŠ Obvestilo glede izvajanja dimnikarskih storitev v občini trzin Spoštovane občanke, občani, od Vlade Republike Slovenije smo prejeli odločbo št. 35404-11/2008/15 z dne 11.09.2008, s katero je za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva oko- lja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na d imnikarskem območju Trzin izbrano: Naziv: SDG dimnikarstvo, kemično čiščenje toplo tnih naprav in gradbene storitve, d.o.o. Skrajšani naziv: SDG d.o.o. Naslov: Prešernova cesta 7A Pošta in kraj: 1230 Domžale Telefon: 01/721 3493 GSM: 031/520 902 Faks: 01/721 3493 E-pošta: janez.graj@siol.net Kontaktna oseba: g. Janez Graj Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek (od 8.00 - 15.00 ure) torek, četrtek (od 14.00 - 17.00 ure) Nujni primeri: GSM: 031/520 902; 041/641 227; Tel.: 01/721 3493 ID št. za DDV: SI91846447 Št. transakcijskega računa: 02300-0051677056, odprt pri NLB d.d. Cenik za opravljanje dimnikarskih storitev je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 71/2007 in je enoten za celotno državo. Na spletnih straneh občine (http://www.trzin.si) smo že pred časom ob- javili tudi odločbo Vlade Republike Slovenije in cenik dimnikarskih storitev. Občinska uprava Nova gradnja razbremenilnega kanala »p« kanalizacijskega omrežja Partizanske, Lobodove in Ulice Pod gozdom v Trzinu V času dnevov evropske kulturne dediščine je Medobčinski muzej Kamnik v sodelovanju z Občino, osnovno šolo, knjižnico in turističnim društvom v Trzinu pripravil muzejske dneve, ki so jih posvetili delu arheologov na našem območju. V dopoldnevih od 22. do 24. 9. so pred Centrom Ivana Hribarja pripravili arheološke delavnice, ki jih je vodila arheologinja Janja Železnikar s pomočniki. Prizorišče so okrasili z velikim panojem, na katerem so bili narisani vsakdanji prizori iz prazgodovinske naselbine, v kakršnih so verjetno živeli ljudje, ki so pustili sledove svojega bivanja tudi na vrhu trzinskega hriba Onger. Malčki iz vrtca in šolarji, ki so se udeležili delavnic, so na njih lahko spoznavali delo arheologov in nekatera opravila naših davnih prednikov. V pe-skovniku so tako lahko, kot pravi arheologi, iskali zakopane predmete, poskusili so se tudi v restavratorskem sestavljanju koščkov razbitih lončenih posod, posode iz gline pa so lahko oblikovali tudi kar sami. Zelo zanimivo je bilo pletenje sten iz šibja, s kakršnimi so včasih ogradili svoje hiše in jih potem obzidali z ilovico ali podobnimi materiali. Takšen gradbeni material ponekod po svetu še vedno uporabljajo, so povedali vodje delavnic. Otroci so lahko slišali še marsikaj zanimivega o nekdanjem življenju, spoznavali pa so tudi delo na preprostih statvah. Veliko je bilo tudi zanimanja za vlivanje predmetov pod vodstvom akademskega kiparja, le da tokrat niso za vlivanje uporabljali kovin ampak mavec. Vlivali so majhne sekirice in »kolesa življenja«, okraske, kakršne arheologi dostikrat najdejo med prazgodovinskimi ostanki. Izdelke, ki so jih otroci med delavnicami naredili, so kasneje razstavili v avli CIH. MŠ Odkrivanje Ongra po arheološko V soboto, 27. septembra, je Turistično društvo Kanja Trzin pripravilo pohod po mejah občine, vendar se je ob napovedani uri na izhodišču prestopal samo vodnik Lado Lubi. Ker je trmast in prepričan, da je načrte treba uresničevati, se je po tem, ko je minila akademska četrt in še nekaj več, kar sam podal po mejah občine. Pohodniki bi morali nekje okrog enajste ure priti že naokrog, na Ongru pa naj bi jih pričakala arheologinja Janja Železnikar, ki bi jim predstavila nekatera arheološka odkritja iz zadnjih let. Arheologinja je prišla, pridružilo pa se ji je še nekaj Trzincev, ki jih zanima, kaj so arheologi odkrili. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila tudi ta skupina kar majhna, čeprav smo prepričani, da bi bila ob boljšem obveščanju zagotovo večja, saj so se potem z obžalovanjem na nas obračali nekateri krajani. Arheologinja, ki je kustosinja v Medobčinskem muzeju Kamnik in je vodila zadnje arheološke raziskave na Ongru, je udeležencem predstavila dosedanje delo arheologov na trzinskem hribu. Povod za njihove raziskave je bila kamnita prazgodovinska sekirica, ki so jo pred desetletji našli ne- kje na območju trzinskega kamnoloma. Sekirica je bila nazadnje v Sadnikarjevem zasebnem muzeju v Kamniku, vendar zdaj nihče ne ve, kje je. Janja Železnikar je povedala, da upa, da bi sekirico še lahko našli in da je težko verjeti pripovedi, da naj bi jo vzeli Italijani, saj jo je še po tistem, ko naj bi že izginila z Italijani, še preučeval en arheolog. Drugi namig o morebitnih arheoloških ostankih na Ongru pa so arheologi videli v govoricah starih Trzincev, da je bila na Ongru nekoč naselbina. Pred leti so po naročilu Občine na hribu naredili sondažne preglede. Pri tem so izkopali kar nekaj ostankov, ki so pričali, da bi se verjetno izplačalo narediti natančnejše raziskave. Po skrbnih pregledih terena so lani na hribu naredili tri sondažne izkope in pri tem so naleteli na presenetljivo veliko sledov nekdanjega bivanja človeka na hribu. Sledovi pričajo, da je bilo na vrhu hriba vsaj eno bivališče in da je bil človek tam prisoten vsaj od mlajše kamene do bronaste dobe. Arheologinja je udeležencem izleta pokazala terase, kjer bi lahko bili sledovi še drugih bivališč, pojasnila pa je tudi, kako si arheologi predstavljajo poselitev Ongra. Naselbina verjetno ni bila utrjena z obzidjem, lahko pa da jo se branila lesena palisada. Pokazala je kje kraj, za katerega mislijo, da je bil vhod v naselbino, zelo zanimiva pa se jim zdi tudi bližnja vrtača, kjer bi lahko bila obora za živino, kasneje pa je bila tam verjetno apnenica. Ga. Železnikarjeva je tudi pojasnila, da so bile v bližini Ongra v tistem času verjetno še druge naselbine. Precej velika je bila na Gobavici nad Mengšem, verjetno pa je bila naselbina tudi na hribu Gradišče v bližini poti proti Dobenu. Tam, kjer je zdaj loška cerkvica, je bila v rimskih časih podeželska vila -vila rustica, v ribniku blizu gradu Jablje pa so pred kratkim odkrili zanimiv bronast meč. Sledovi davnega človeka so tudi na območju Homškega grička, v bližini Dragomlja in na območju Črnuč. Naselbina na Ongru očitno ni bila tako osamljena, vendar bi kaj več o njej lahko izvedeli šele z novimi dodatnimi raziskavami. Arheologinja pa je povedala, da je bolj malo možnosti, da bi v kratkem nadaljevali izkopavanja na Ongru. MŠ Neustrezna varnost v cestnem prometu v Centru T-3 Trzin (II) Odgovor in pojasnilo k pripombam g. Lasla Reškovića v junijski številki Odseva Spoštovani! Občina Trzin že vse od svoje ustanovitve, leta 1999, posebno skrb na področju zagotavljanja prometne varnosti namenja najmlajšim udeležencem v prometu, starejšim ter invalidnim osebam. Z ukrepi umirjanja prometa v občini (postopno gradnjo in postavitvijo hitrostnih ovir), gradnjo hodnikov za pešce, odpravo arhitekturnih ovir in načrtovanjem takšnih rešitev (npr. opremljanja semaforjev s tipkami), ki so prijazne do oseb z gibalnimi in drugimi telesnimi motnjami. Vse naštete ukrepe izvajamo postopoma, kolikor dopuščajo sredstva občinskega proračuna glede na to, da občina samostojno in redno vzdržuje obveznosti, ki jih nalagajo lokalnim skupnostim, hkrati pa večino investicij pokrivamo z lastnimi sredstvi in tako nemoteno zagotavljamo vzdrževanje ustreznega nivoja kakovosti življenja v kraju in njegov trajnostni razvoj. Res je, da ste v decembrski številki Odseva leta 2005 na 17. strani opozorili na ovire na območju T3 Trzin centra (Ljubljanska cesta 12 in 13). Na vaše težave so nas opozorili tudi nekateri občani in občinski svetniki na sejah občinskega sveta, nenazadnje pa ste v junijski številki Odseva leta 2008 na 20. strani predlagali občini izgradnjo kolesarske steze med T-3 in parkiriščem osnovne šole Trzin, prav tako ste o svojih težavah spregovorili septembra 2008 ob obisku na Občini Trzin. V vaši prvi ugotovitvi opozarjate na oviran dostop do posod za komunalne odpadke na območju T-3. Ker Občina Trzin še ni lastnica javne infrastrukture, v tem delu T-3 dejansko izvajamo poleg obveznih gospodarskih služb (odvoza komunalnih odpadkov, čiščenja meteorne kanalizacije, zalivanje cestnih razpok z vročo maso) samo najbolj potrebna vzdrževalna dela (zamenjava sijalk javne razsvetljave, košnja občinskih zelenic). Poleg visokih robnikov je potrebno razširiti hodnik za pešce na severni strani T-3, saj je ta zelo ozek, oz. vsaj namestiti na parkirna mesta arhitekturne ovire, ki bodo nevestnim voznikom preprečevale parkirati vozilo tako, da s sprednjim ali zadnjim delom posega v hodnik za pešce in s tem onemogoča njegovo uporabo. Dodatno je potrebno urediti oz prestaviti za širino hodnika še en zunanji zamreženi dostop do podzemnih garaž, ki se prav tako nahaja na severni strani T-3 in onemogoča neoviran prehod do ekološkega otoka na Ljubljanski cesti. Ovir, na katere nas opozarjate vi in še nekateri drugi, se zavedamo tudi na Občini, večkrat smo na to že opozorili tudi gradbeno podjetje Kraški zidar, d.d., ki je tudi lastnik zemljišč, in ga pozvali, naj odpravi ovire na območju T-3. Z vašo naslednjo ugotovitvijo, da hitrostnih ovir (t.i. »ležečih policajev«) na Ljubljanski cesti ni - kar je sicer res, da pa so povsod drugod po ostalih neprometnih cestah Trzina (Jemčeva cesta, Habatova ulica, Ulica Za hribom, Kidričeva in Mlakarjeva ulica, Ulica Pod gozdom, idr.) se verjetno ne bi strinjala večina stanovalcev naštetih ulic in cest, ki spremljajo promet vsak dan. Posebnih ukrepov v prometu na Ljubljanski cesti občina ni izvajala iz dveh razlogov: na območju blokovne gradnje vzdolž Ljubljanske ceste v T-3 je poskrbljeno za relativno velike hodnike za pešce in kolesarsko stezo, ki je na ostalih delih cest in ulic v Trzinu ni oz. so le-te v relativno manjšem obsegu. Nadalje je v letu 2009 predvidena izvedba zunanje ureditve bloka B3 (dom starejših občanov, ki je trenutno v gradnji) vzdolž Ljubljanske ceste, kjer bomo dobili identično prometno ureditev (parkirišča, kolesarsko stezo, zelenico, javno razsvetljavo in hodnik za pešce). Predvidena je tudi zožitev in preplastitev Ljubljanske ceste, sami prehodi za pešce pa bodo nekoliko dvignjeni (imeli bodo tudi hkrati funkcijo hitrostnih ovir). V letih 2009 in 2010 je predvidena tudi obnova in širitev mostu čez Pšato in Ljubljanske ceste od mostu čez Pšato do križišča z Mlakarjevo ulico. Načrtovano je obojestransko nadaljevanje hodnika za pešce ter kolesarske steze od T-3 do križišča z Mlakarjevo ulico. Zavedamo se, da je na območju T-3 večje število stanovanj, vendar mora občina na svojem območju poskrbeti za enakomeren razvoj vseh delov občine tako na področju družbenih dejavnosti kot gospodarskih javnih služb in drugih področjih. Na stranskem kraku Ljubljanske ceste (proti Centru Ivana Hribarja) zaenkrat ne načrtujemo postavitve hitrostnih ovir. Za ureditev kolesarske steze mimo posod za odpadke in stojala za kolesa na Občini nismo najbolj navdušeni nad predlagano rešitvijo, zopet predvsem z vidika varnosti: parkirišče pred OŠ, ki je v dopoldanskem času namenjeno delavcem OŠ, kasneje pa tudi uporabnikom površin športnega parka OŠ in telovadnice OŠ, je več ali manj vseskozi zaparkirano. Večina vozil je parkiranih s sprednjim koncem naprej, tako da se, preden se odpeljejo s parkirišča, vzvratno zapeljejo na sredino parkirišča. Tako bi ves kolesarski promet, med njimi je veliko najmlajših in tudi uporabnikov invalidskih vozičkov, speljali neposredno na sredino parkirišča, kjer so v nevarnosti zaradi vzvratne vožnje voznikov parkiranih vozil. Na južnem delu predlagane rešitve je tudi sicer že asfaltirana klanči-na na zadnjem oz. prvem parkiranem mestu v vrsti, ki služi za prevoz posod za odpadke. Kljub tem argumentom bomo skušali najti rešitev, če bo le-ta možna v prostoru, ki bi delno omogočila, da bodo kolesarji lahko vozili ločeno od otrok na hodniku za pešce, pa čeprav do sedaj ni bilo zaznati v tem delu kakšnih večjih hitrosti, ki bi jih razvili kolesarji na kolesu, že zaradi prehoda iz cest prek robnikov na hodnik za pešce. Občina Trzin je v proračunu za leto 2009 rezervira sredstva za ureditev pešpoti ob potoku Pšata. To bomo predvidoma do poletja 2009 asfaltirali in dodatno opremili z oznakami, da gre za šolsko pot. Zaradi omejenosti s prostorom in lastništvom nad zemljišči na območju T-3 menimo, da je neprimerno bolj varno in dolgotrajno speljati tako pešce (šolarje, oskrbovance prihodnje enote doma starejših občanov in druge) kot tudi kolesarski promet vzdolž vodotoka, kjer je promet za vozila na motorni pogon prepovedan, kljub temu da se poveča razdalja. Občina Trzin se zaveda težav v cestnem prometu kot tudi v mirujočem prometu. V zvezi z vsemi temi težavami smo se že večkrat v preteklosti posvetovali s strokovnimi organi na področju prometa (prometno tehničnim inštitutom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ministrstvom za promet - Direkcijo Republike Slovenije za ceste, vzdrževalec občinskih cest in javnih poti Cestnim podjetjem Ljubljana, d.d., Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Trzin, policijo idr.) in nenazadnje občani samimi - zainteresirano javnostjo, ki predlagajo argumentirane in sprejemljive tehnične rešitve. Pomembno dejstvo pri reševanju problemov v prometu, pa tudi na drugih področjih v življenju, je, da z rešitvijo starih problemov ne ustvarjamo novih, ponavadi še večjih, ki so povezani z velikim finančnimi stroški. Takšen način reševanja problemov ni dober za trajno reševanje problemov, odprte probleme je namreč potrebno zaključevati in dokončno rešiti premišljeno in odgovorno. Lep pozdrav! Andrej Gril, gospodarske javne službe Tone Peršak, župan Center za razvoj Litija deluje za razvoj regije Center za razvoj Litija deluje že od leta 2000 kot akter in motivator podjetniškega okolja na lokalnem nivoju. Danes smo prepoznavni kot koordinator razvojnih projektov na območju med seboj povezanih občin, in sicer Domžal, Kamnika, Komende, Trzina, Lukovice, Moravč, Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartnega pri Litiji, Zagorja in Radeč, s svojimi projekti pa se poskušamo uspešno uveljaviti tudi v evropskem okolju. Na področju podjetništva razvijamo okolje, ki na enostaven in učinkovit način odgovarja globalnim trendom in potrebam lokalnega podjetništva. »Vse na enem mestu« pomeni pri nas v praksi enostaven vstop v svet podjetništva ter nadaljnjo podporo podjetnikom pri njihovi dejavnosti. Hkrati uvajamo nova inovativna spoznanja kot dodano vrednost v izobraževalna, gospodarska in lokalna okolja in jih med seboj povezujemo. Na območju zgoraj omenjenih občin, ki se povezujejo zaradi visoke stopnje razvojne ogroženosti, delujemo kot razvojni akter. Več o naši dejavnosti, predvsem pa vrsto koristnih informacij, lahko najdete na naših spletnih straneh www.razvoj.si. Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija Srce Slovenije se aktivno predstavlja in povezuje Med najuspešnejše predstavitve spada letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, s katerim smo sprožili velik interes za obisk skupin na našem območju. V septembru smo se predstavljali na Otroškem bazarju v Ljubljani, na MOS v Celju, na Jesenskem sejmu v Dolskem, na Dnevih narodnih noš v Kamniku, pa tudi na Državnem prvenstvu v striženju ovc v Šmartnem pri Litiji. Na omenjenih prireditvah so sodelovala številna društva iz občin, ki se vključujejo v skupne promocijske aktivnosti. Nekaj skupin pa je prišlo na obisk tudi k nam. Tako smo gostili dve izmed slovenskih lokalnih akcijskih skupin - iz obljubljanskih občin ter širše okolice Celja, za nami pa sta tudi dva mednarodna obiska iz Srbije in Makedonije. Ti obiski so odlična priložnost za navezovanje stikov za bodoče skupne projekte, za izmenjavo znanj in izkušenj, pa tudi za samo promocijo in posledično povečevanje obiska na našem območju. Saša Ceglar, Center za razvoj Litija Začetek izvajanja projekta »CO2-NeuTrAlp« S 1. septembrom se je uradno začelo izvajanje projekta »CO2-Neu-TrAlp« - CO2 Neutral Transport for the Alpine Space, ki je bil eden od 12 odobrenih projektov na prvem razpisu programa Območje Alp. Center za razvoj Litija je eden od 15 partnerjev na projektu, ki se bo tri leta ukvarjal z evropsko perečim problemom - zmanjševanjem izpustov CO2 v sektorju prometa oziroma mobilnosti. Naše pilotne aktivnosti bomo izvajali na delu območja Srca Slovenije, ki se sooča s poznanimi problemi na področju prometa, zlasti veliko dnevno migracijo na delo in v šolo z osebnimi vozili v Ljubljano, nizko stopnjo ekološke prometne osveščenosti tako lokalnih skupnosti kot širše javnosti in pomanjkanjem dolgoročne strategije načrtovanja trajnostne mobilnosti. Projektna skupina se je prvič sestala 8. septembra, iz prispevkov udeležencev pa smo oblikovali več vsebinskih sklopov projekta - primer dobre prakse taksi službe, sodelovanje dijakov pri raziskovalnih nalogah v okviru izbirnih vsebin pri fiziki, sodelovanje osnovne šole, zasebnega prevoznika in lokalne skupnosti na področju šolskih prevozov, ureditev javnega prometa na izbranih turističnih območjih, sodelovanje šol pri javnih promocijskih kampanjah ipd. Ob tej priložnosti želimo povabiti k sodelovanju tudi interesente iz občine Trzin, saj je projekt še vedno odprt za nove ideje. Saša Ceglar, Center za razvoj Litija Razpis za obnovo podeželske dediščine Objavljen je drugi javni razpis, ki podpira obnovo in ohranjanje podeželske kulturne dediščine. Nanj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki objekta oziroma zemljišča. Razpis omogoča naložbe v obnovo kulturnih spomenikov in objektov etnološke (podeželske) dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine pri MK, v muzeje na prostem ter ekomuzeje, v prostore za ureditev etnoloških zbirk ter v ureditev in izgradnjo tematskih poti, ki povezujejo točke dediščine. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Država sofinancira projekt s 50% deležem. Dodatne informacije: Center za razvoj Litija, www. razvoj.si, 01 - 89 62 710. V preteklem mesecu sta Center za razvoj Litija in Zadruga Jarina izvedli po Sloveniji številne predstavitve Srca Slovenije, kamor se umešča tudi občina Trzin. »Nekoga moraš imeti rad« Pod tem geslom je letos potekal mednarodni DAN - TEDEN OTROKA, ki ga je leta 1956 potrdila Generalna skupščina Združenih narodov. Začne se vsako leto prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja sedem dni. Namenjen je različnim aktivnostim z otroki in za njih, pa tudi odraslim v razmislek, kaj in kako postoriti za čim lepši »OTROŠKI DANES IN JUTRI«. S takimi prizadevanji se v vseslovenski program vključuje tudi trzinsko Društvo prijateljev mladine z najrazličnejšimi aktivnostmi. Kot uvod v letošnje praznovanje je skupaj z društvom Kresnička v soboto, 27. septembra, pred Barco organiziralo otroški »BOLŠJAK« in »POZDRAV JESENI Z JABOLKOM«, ki se ga je udeležilo veliko otrok, a zelo malo staršev, ki bi jih skupaj s člani društva vzpodbujali pri delu. To se je odražalo pri ustvarjalnih delavnicah - izdelavi JABOLČKA - MOŽIČKA, in peki JABOLČNEGA ZAVITKA. Kljub večletni tradiciji in na splošno zadovoljstvo vseh udeležencev v preteklih letih je bil letošnji obisk skromen. Aktivnih je bilo le pet- najst otrok. Po vsej verjetnosti je bil vzrok v slabših vremenskih razmerah. Kljub maloštevilni udeležbi pa je bilo vzdušje enkratno. Cilj je bil dosežen. »Piko na i »je otroškemu veselju dodalo DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC s predstavo ČAROBNI KLOBUČEK. Igralci so poskrbeli, da so se otroci vživeli v dogajanje in skupaj z njimi peli, klicali, ploskali, pihali...skratka - UŽIVALI. Največji užitek pa je bil vonj po pečenem jabolčnem zavitku, ki so ga otroci s slastjo jedli in »pošteno« delili s svojimi starši. Žal je družinski izlet zaradi slabe vremenske napovedi odpadel, kar pa ne pomeni, da ga ne bom uresničili. Kdaj? Prvo naslednjo sončno soboto. Iz zdravstvenih razlogov je odpadlo tudi druženje s pravljičarjem Francijem Rogačem, ki ste ga spoznali na Kulturnem maratonu v mesecu aprilu letos.Tudi ta neizpolnjena obljuba bo uresničena še v tem koledarskem letu. V torek, 7. 10. 2008, pa je bila v učilnici za likovni pouk izvedena ustvarjalna delavnica - OBLIKOVANJE IZ GLINE. Meta Železnik Vabilo mladim in mlajšim v družbi staršev Lani »izgubljena« čarovnica se bo letos vrnila na prizorišče pred Barco na DAN ČAROVNIC. 25. oktobra se bo dogajalo marsikaj - med drugim bomo iz dveh buč krasili in oblikovali glave bučnih »manekenov«. Po možnosti prinesite s seboj ostanke volne, obnošene kape, klobučke, ostanke čipk...skratka - odpadni material, ki ga boste lahko porabili v ustvarjalni delavnici. TRI NAJIZVIRNEJŠE BUČE BODO NAGRAJENE! Trzin, oktober 2008 Pridite, imeli se bomo lepo! INE PONEDELJEK: 27.10.2CIOBHTOREK: 28.10.2008 TRZIN LIKOVNA DELAVNICA v učilnici za likovni pouk, od 9. do 10.30 ure V ČASU JESENSKIH POČITNIC •e- OĎ 27. ĎO 30. OKTOBRA 2008 POČITNICE SO TU PREŽIVITE DOPOLDNEVE Z DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE TRZIN NA RAZLIČNE NAČINE ŠPORTNE IGRE v MALI telovadnici, od 9. do 10.30 ure ■m • SLASCICARSKA DELAVNICA, v učilnici za gospodinjski pouk, od 12. do 13.30 ure B33BS3EE1 • ŠPORTNE IGRE v MALI telovadnici, od 9. do 10.30 ure SREDA: 29.10.2008 LIKOVNA DELAVNICA v učilnici za likovni pouk, od 9. do 10.30 ure DRUŽENJE Z »NAJ KNJIGAMI. JUNAKI. ILUSTRACIJAMI...« s knjižničarko v knjižnici Trzin, od 10.30 do 12. ure • DRUŽENJE Z »NAJ KNJIGAMI. JUNAKI. ILUSTRACI J AMI...« s knjižničarko v knjižnici Trzin, od 10.30 do 12. ure SLASCICARSKA DELAVNICA, v učilnici za gospodinjski pouk, od 12. do 13.30 ure Na olimpijskih igrah tudi trzinska zastava Mnogi smo si delček poletja rezervirali za užitek ob spremljanju športnih dogodkov iz olimpijskih iger v Pekingu. Ure in ure smo presedeli pred televizijskimi ekrani in stiskali pesti za naše reprezentante, trepetali za dosežke, nemalokrat že vnaprej pričakovali medalje, besede so tekle le še o žlahtnosti. Občudovali smo organizacijo iger, svojevrstno lepoto Kitajske in mogočno predstavitev njene zgodovine. Bilo je vrhunsko, skoraj tako dobro, kot bi bili tam. Vse to pa je v resnici doživel Aleš Kosmač, ki je bil kot trener in pomočnik selektorja del Slovenske strelske reprezantance na paraolimpijskih igrah v Pekingu. Strelski začetki Aleša segajo kar 30 let v preteklost, ko se je v Trzinu začelo večino strelskih trenažnih programov usmerjati v tekmovalni šport. Tudi sam je bil takrat član mladinske ekipe Strelskega društva Trzin, pomagal pa je tudi pri vzgoji mlajših strelcev. Ob ustvarjanju družine se je za nekaj let umaknil in se v trzinska društva ponovno začel vključevati konec prejšnjega tisočletja. Začel je v smučarskem društvu, nadaljeval v športnem društvu in društvu prijateljev mladine, ko je nazadnje svojo prvo športno smučarsko ljubezen zamenjal za spoznavanje strelskih trenerskih veščin. Hitro je opravil osnovni tečaj vaditelja in strelskega sodnika ter nenavadno hitro izrazil željo po dosegu trenerske licence. Ob zelo dobrem poznavanju anatomije človeka so ga strelski trenerji spoznali za odličnega sodelavca, ki bi jim bil s svojo marljivostjo v ogromno pomoč. Z doseženo trenersko licenco in vzpodbudnim delom v Strelskem društvu Trzin, ki je v začetku temeljilo predvsem na obojestranskem iskanju optimalne rešitve v smislu teorije in prakse, so mu odgovorni na Strelski zvezi Slovenije zelo hitro ponudili vodenje mladinskih kategorij. S svojim značilnim temperamentom, igrivostjo in priljubljenostjo, s svojim poznavanjem strelskih procesov, brezkompromisno zastavljeni poti, usmerjeni v vrhunski šport, in ob pomanjkanju časa, se je moral odločiti za eno izmed poti, ki so se mu ponujale. Izbral je prvo začrtano pot, pot s posluhom družine, pot, ki ga je vodila v vrhunski šport. Sprejel je izzive reprezentančnega trenerja, trenerja, odprtega javnosti, na katerega so vezani športni uspehi. Aleš je v svojem triletnem sodelovanju kot trener nanizal tri medalje evropskih prvenstev, dve medalji svetovnih prvenstev in v Pekingu dodal bron olimpijskih iger. V vsem tem obdobju si nabira trenerskih izkušenj kot pomočnik selektorja, ne dvomimo pa, da bo nekoč Aleš prevzel tudi vlogo selektorja. Na težki trenerski poti, polni uspehov in neuspehov, želimo Alešu tudi v bodoče predvsem mnogo vrhunskih dosežkov njegovih varovancev. Damijan Klopčič Letošnje leto si bomo verjetno zapomnili tudi kot olimpijsko leto, kot leto, v katerem so v Pekingu pripravili največje športno prireditev v človeški zgodovini, prireditev, ki nam je postregla s številnimi prese-žniki. Trzinci pa se bomo tega leta lahko spominjali tudi po tem, da je na olimpijskih prizoriščih v glavnem mestu Kitajske plapolala tudi naša trzinska zastava. Tja jo je prinesel udeleženec paraolimpijade, naš soobčan Aleš Kosmač. Dobrih štirinajst dni po osrednji olimpijski prireditvi, ki je bila konec avgusta, so se na olimpijskih prizoriščih zbrali še udeleženci največje športne prireditve invalidov doslej - paraolimpijskih iger, ki so trajale od 6. do 17. septembra. Med športniki invalidi iz vsega sveta je bilo tudi 31 tekmovalcev iz Slovenije, spremljalo pa jih je 22 spremljevalcev in med spremljevalci je bil v strelski reprezentanci, kot pomočnik glavne trenerke Polone Sladič, tudi Trzinec Aleš Kosmač. Na poletnih olimpijskih igrah invalidov se je tokrat pomerilo več kot 4000 športnikov iz 148 držav. Lahko rečemo, da so bili naši predstavniki kar uspešni, saj so osvojili tri medalje, eno srebrno in dve bronasti, od tega je eno od bronastih medalj osvojil Alešev varovanec Franc Pinter - Ančo. Nepozabno doživetje Ko sem se z Alešem pogovarjal o njegovem doživljanju olimpijade in Pekinga, mi je priznal, da je z eno nogo še tako rekoč na Kitajskem. To je bila res nepozabna, veličastna izkušnja, ki se mu je globoko zapisala v srce. »Ko se spomnim devetdesettisočglave množice na tribunah, ko smo na otvoritveni slovesnosti prikorakali na stadion v Ptičjem gnezdu in pomislim na tisto ploskanje in navijanje, ki smo ga bili deležni, mi gredo še zdaj dlake pokonci!« Aleš pravi, da ga je Kitajska prijetno presenetila in nanj naredila zelo močan vtis. »Pričakoval sem vse kaj drugega, da bo vse bolj revno, bolj skromno pa je bilo prav veličastno, urejeno in izjemno dobro organizirano. Kitajci so poskrbeli za vse, do najmanjše podrobnosti in vse je teklo kot namazano. Ves Peking je živel za olimpijado. Na vsakem koraku so nas spremljali prostovoljci - spremljevalci, ki so kadarkoli priskočili na pomoč. Kitajci tudi presenetljivo dobro govorijo angleško, povsod pa so se želeli slikati z nami, še zlasti pa s športniki na invalidskih vozičkih.« Dolga pot do reprezentance Kako je triinštiridesetletni Aleš prišel v slovensko invalidsko reprezentanco, je pravzaprav dolga zgodba, ki se je začela tako rekoč v njegovem otroštvu, ko mu je bilo devet ali deset let. Takrat je začel streljati v trzinskem strelskem društvu pod vodstvom trenerja Francija Mušiča -Tomažiča. Nastopal je tudi na strelskih tekmovanjih, pri sedemnajstih letih pa so ga pritegnile druge stvari. Začel si je ustvarjati družino, deloval pa je tudi pri smučarjih, v športnem društvu in društvu prijateljev mladine. Leta 2001 se je spet vrnil v strelsko družino. Opravil je izpit za sodnika na strelskih športnih tekmovanjih. Ker ga je stvar pritegnila, se je odločil še za trenerski izpit. S pridobljenim znanjem je uspešno pomagal vzgajati mlade strelce. V tistem času je imela trzinska strelska družina tekmovalne ekipe v vseh treh strelskih ligah. Poleg Olimpije je bila edina strelska družina v Sloveniji, ki je imela tako močno tekmovalno zasedbo. Med tekmovalci je bilo več odličnih strelcev, Aleš pa posebej izpostavlja mladinki pištolašici. Že takrat so ga opazili tudi predstavniki Strelske zveze Slovenije, ki so ga vabili, naj se jim pridruži. Ker so se odnosi med njim in domačo strelsko družino v tistem času skrhali - pravi, da je bil mogoče preveč zahteven, saj si je želel strožjega, bolj profesionalnega pristopa - se je odločil in sprejel povabilo predstavnikov Strelske zveze Slovenije. Postal je trener mladinske strelske reprezentance, nato pa so ga določili za pomočnika selektorja Strelske zveze za strelce s puško. S svojimi varovanci se je udeležil številnih tekmovanj in z njih so se pogosto vračali z vidnimi uspehi. Aleš je še zlasti ponosen, da je bil zraven, ko je Rajmondu Debevcu na Evropskem prvenstvu v Franciji s tretjim mestom (zračna puška) uspel povratek med najboljše strelce. Delo s strelci - invalidi Pred tremi leti se je poškodovala glavna trenerka pri strelcih v Zvezi za šport invalidov, zato so ga prosili, če ji lahko pomaga. »Sprva si nisem niti predstavljal, kako invalidi sploh streljajo, v kakšnih položajih lahko streljajo in v kakšnih disciplinah se merijo. Vseeno sem izziv sprejel in v sezoni 2005/6 sem prvič pomagal invalidski reprezentanci. Moram reči, da so me tekmovalci prijetno presenetili. Čeprav so hendikepirani so to fantje, ki bi gore premikali. Rajmond Debevc je na primer nekaj posebnega, poseben tip človeka, ki ti ostane v spominu, invalidi pa so nekaj drugega. Boljših prijateljev še nisem imel. So zelo odprti in hvaležni za vsako malenkost. Streljajo pa tako kot ostali. Imajo enako orožje in tudi položaji so, glede na njihovo invalidnost, praktično enaki kot pri drugih strelcih.« Invalide strelce v grobem delimo v dve skupini. V eni so paraplegiki, tisti, ki imajo ohromljen spodnji del telesa, in so večinoma na vozičkih, v drugi skupini pa so amputiranci, tisti, ki nimajo katere od okončin ali pa njihove mišice slabše delujejo. Pri paraplegikih je zaradi ohromlje-nosti spodnjega dela telesa ležeči položaj pravzaprav sedeči, vendar se lahko naslonijo na nekakšen pult - podlago, tako da imajo podoben občutek, kot če bi streljali leže. Pri amputirancih, ki so na primer brez ene roke, pa si pomagamo tako, da puško postavijo na poseben gibljiv podstavek in je potem položaj puške in zahtevnost merjenja zelo podobna tistemu pri strelcih z obema rokama. »Glavna trenerka Polona Sladič, ki že 15 let vodi reprezentanco strelcev invalidov, je bivša vrhunska strelka in z njo se dobro ujameva in dopolnjujeva. Najini varovanci potrebujejo enak trening kot drugi strelci, le da jim je treba zaradi njihovih telesnih omejitev dodatno pomagati in jim omogočati kolikor toliko normalno delo. Nekateri so res odlični strelci in vsaj pet jih je takih, da bi lahko nastopili na olimpijadi, saj vsi sodijo med deset najboljših strelcev na svetu v svojih disciplinah. Prav gotovo so vsaj štirje taki, da bi na olimpijadi lahko posegli po najvišjih uvrstitvah, tudi medaljah, vendar je mednarodni paraolimpijski komite za nastop na olimpijadi določil za Slovenijo dve strelni mesti, midva sva morala izbrati dva med petimi strelci in izbrala sva Franca Pinterja - Anča in Damjana Pavlina. Zelo mi je žal, da z nami ni mogel še kdo drug od najboljših.« Kako pa je bilo potem na olimpijadi? Ko smo prišli na olimpijado, smo se najprej udeležili otvoritvene slovesnosti na stadionu Ptičje gnezdo. Zame je bila uvodna predstava na paraolimpijadi lepša od tiste na poletnih igrah. Bila je bolj nežna, bolj ubrana in umirjena s plesi, balončki in vsem drugim. Res je bilo fantastično. Sicer pa so nas nastanili v olimpijski vasi, kot pred nami udeležence glavne olimpijade. Tam so bili varnostni ukrepi zelo strogi in pri vhodih v vas so nas iz strahu pred terorističnimi napadi zelo natančno pregledovali. Še tekočin nismo smeli prinašati s seboj. Najprej smo imeli šest dni za priprave. Bilo je kar naporno. Ob šestih zjutraj smo imeli zajtrk, nato so nas odpeljali na treninge na 30 km oddaljeno strelišče. Prevozi so bili zelo dobro organizirani. Sploh ni bilo nobenega čakanja. Ko je poln avtobus odpeljal, je takoj pripeljal drugi. Bili so točni kot ura. Za invalide na vozičkih so bili avtobusi opremljeni s posebnimi klančinami. Treningi so bili kar zahtevni, saj so se morali tekmovalci vživeti v ritem tekmovanja. Vsak strel ima namreč več delov oziroma zaporedje gibov, kot recimo: priprava na strel, koncentracija, merjenje, proženje, analiza strela in odlaganje orožja. Zelo pomembna je bila psihična priprava tekmovalcev. Ob 15. uri smo se vračali v olimpijsko vas, kjer smo se lahko posvečali tudi družabnemu življenju. Vendar se preveč nismo smeli razvneti, saj je bilo treba že ob desetih spat, da smo zjutraj lahko šli spočiti na trening in kasneje na tekmovanje. Sedmi dan so se začela tekmovanja. Moja varovanca sta nastopala v šestih disciplinah, nerodno pa je bilo, da se je en dan njuno tekmovanje prekrivalo. Drugi tekmovalni dan, ko smo osvojili prvo medaljo - to je dosegel prav strelski reprezentant, smo v mestu odprli svojo Slovensko hišo. Tam smo seveda lahko tudi nazdravili s pijačo, kar bi bilo v olimpijski vasi težko. Na proslavljanju nas je med drugimi počastil s svojim prihodom tudi slovenski veleposlanik s svojimi sodelavci. Sploh je veleposlaništvo za nas pripravilo tri sprejeme. Kar premalo časa za turistične oglede Med našim bivanjem na Kitajskem smo skušali vsaj malo spoznati tudi deželo gostiteljico. Enkrat smo si šli ogledat Trg nebeškega miru in Prepovedano mesto, pred koncem našega bivanja pa smo bili tudi na velikem kitajskem zidu, videli pa smo tudi letno palačo sedanjega kitajskega predsednika. Enkrat smo si privoščili tudi nakupovalni izlet po Pekingu, da smo si nakupili spominkov, seveda pa smo obiskali tudi znamenito pekinško ulico hrane - Food street. Tam smo seveda videli tudi vso pestrost kitajske kuhinje, v kateri pripravljajo jedi tudi iz kač, gosenic, morskih konjičkov in drugih eksotičnih živali. Tudi sami smo okušali kitajsko hrano, moram pa reči, da sem obupal nad prehranjevanjem s paličicami. Nazadnje sem imel privilegij, da sem lahko jedel z majhnimi desertnimi viličicami. Moram pa reči, da je kitajska hrana za naše pojme kar prepekoča, tako da smo jedli tam, kjer je bila hrana manj pikantna. Ker sem bil na olimpijadi pa sem si ogledal tudi nekaj olimpijskih tekmovanj. Tako sem si ogledal nekaj tekmovanj v namiznem tenisu, sedeči odbojki in tudi atletska tekmovanja. Sploh je bil čas bivanja v Pekingu kar natrpan z dogajanji pa tudi obveznostmi. Moram pa reči, da je vse tako lepo izpadlo tudi zaradi gostiteljev in njihove dobre organiziranosti. Kitajci so bili tudi izjemno prijazni in ustrežljivi, tako da zapletov skoraj ni bilo. Moram pa tudi priznati, da nas je po 21 dneh vseeno že kar malo dajalo tudi domotož-je. Sprva je bilo vse novo in drugačno, potem pa smo si zaželeli tudi domačih krajev in družine. Tebe je na potovanju na domači kraj spominjala tudi trzinska zastava. Res je. Trzinsko zastavo nosim s sabo na vseh tekmovanjih, tako da je zaplapola že na več prvenstvih in tudi v Pekingu sem jo ponosno razvil in tudi drugim pokazal, da sem Trzinec. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil tudi ženi Bojani ter sinovoma Denisu in Anžetu, ki potrpežljivo in z razumevanjem sprejemajo moje večdnevne odsotnosti od doma. Miro Štebe Še nekaj »Aleševih« trenerskih uspehov: Državno prvenstvo v sezoni 2003 / 2004 2. mesto - posamezno mladinke - pištola 2. mesto - posamezno kadetinje - pištola Svetovno prvenstvo Sargans (CH) 2006 / invalidi 3. mesto - SH 1 3x40 / MK 2. mesto - SH 1 padajoče tarče / zračna puška 6. mesto - SH 2 leže / zračna puška Evropsko prvenstvo Suhl (D) 2007 / invalidi 1. mesto - SH 2 stoje / zračna puška - posamezno I. mesto - SH 2 stoje / zračna puška - ekipno 3. mesto - SH 1 stoje / zračna puška - posamezno Evropsko prvenstvo 10 m Deauville (F) 2007 3. mesto - člani / zračna puška - posamezno 9. mesto - člani / zračna puška - ekipno 9. mesto - mladinci / zračna puška - posamezno 7. mesto - mladinci / zračna puška - ekipno 33. mesto - mladinke / zračna puška - posamezno Evropsko prvenstvo 10 m Wintherthur (CH) 2008 II. mesto - člani / zračna puška - posamezno 12. mesto - člani / zračna puška - ekipno 17. mesto - mladinci / zračna puška - posamezno 12. mesto - mladinci / zračna puška - ekipno 8. mesto - članice / zračna puška - ekipno 21. in 27. mesto - članice / zračna puška - posamezno Paraolimpijske igre - Beijing 2008 3.mesto - SH 1 stoje / zračna puška 4.mesto - SH 1 3x 40 / MK 5.mesto - SH 2 leže / zračna puška 12.mesto - SH 2 stoje / zračna puška 22.mesto - SH 1 leže / zračna puška Obnova orgel in kora je končana Na seji župnijskega in gospodarskega sveta smo se odločili, da ob stoletnici postavitve orgel le-te, enako pa tudi kor, generalno obnovimo. Najprej je orgle pregledal dr. Matjaž Ambrožič, voditelj Komisije za orgle pri Nadškofiji Ljubljana in podal strokovno mnenje. Za obnovo orgel je bil izbran mojster Marjan Bukovšek, dolgoletni sodelavec pri mojstru Jenku, obnovo ograje kora in orgelske omare pa je opravil restavrator Jaka Grmek. Rok obnove je bil določen od marca (velika noč) do novembra letošnjega leta. V času obnove orgel so bila opravljena še naslednja dela: generalno je bila obnovljena električna napeljava in nova razsvetljava kora in stopnišča, na ograjo kora je bila dodana medeninasta zaščitna ograja, opravljeno je bilo tudi pleskanje kora, obnova talnih oblog na stopnišču in poda na koru. Pri obnovitvenih delih so ves čas pomagali farani, med njimi največ: Franc Banko, Jaka Ložar s člani družine in Vinko Komatar. Za prehrano »delavcev« so poskrbele prizadevne gospodinje: Dani Ložar, Joži Kurent, Anica Batis in Minka Bevk. Višina investicije bo v okviru predvidenih 30.000,-€. Večino sredstev je zbranih, največ so prispevali farani, pa tudi drugi donatorji, vključno z Občino Trzin. Slovesnost blagoslovitve obnovljenih orgel bo v nedeljo, 9. novembra, ob 10. uri vodil msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof. Vse, ki ste kakorkoli pomagali pri obnovi, vse donatorje, farane in ljudi dobre volje vabim na ta slovesni trenutek, ko se bomo skupaj zahvalili Bogu za vsa opravljena dela in varstvo ter blagoslov v času obnove. Po sv. maši ste vsi vabljeni, da se ustavite pred cerkvijo v prijetnem klepetu, skromnem prigrizku in toplem napitku. Župnijski Karitas Trzin je v nedeljo, 14.9.08, ob 10.uri pripravil mašo za bolnike, starejše in invalide. Sv. mašo je daroval novi kaplan v bolniški župniji Kliničnega centra, g. Jožef Poje. Maša mladega župnika je bila prijetna, med njo pa je bilo mogoče prejeti zakrament sv.maziljenja - to je zakrament za življenje, saj postane z njim križ starosti, bolezni in invalidnosti lažji in prihodnost svetlejša. Po maši sta sledila blagoslov obnovljene veroučne učilnice, garderobe in kuhinje. Udeleženci pa smo bili povabljeni v veroučno učilnico na pogostitev in prijetno druženje. Sodelavci župnijskega Karitasa z župnikom Iz zgodovine cerkvenih orgel V Kroniko duhovnije Trzin je avtor Viktor Kragl, ki je bil v Trzinu duhovnik od leta 1933 do leta 1938, zapisal: Zelo važna naprava, ki jo je cerkev sv. Florijana po prizadevanju župnika Jožeta Preše (duhovnik v Trzinu od leta 1902 do leta 1915) dobila, so cerkvene orgle. Prvi poziv k zbiranju darov za orgle je župnik Preša oznanil dne 4. februarja 1906; do velike noči t.l. je bilo nabranih že 889,18 kron (K). Potem se je nabiralo prispevke za orgle v cerkveno puščico, posebno prošnjo pa so odposlali rojakom v Ameriko, kjer je domačin Anton Mušič (vulgo Fajdiga) nabral 118 dolarjev 50 C.(1 dolar je 5 K). S temi nabirki in darovi še nekaj drugih dobrotnikov so zbrali do okt. 1908 l. 2259,40 K. Orgle za trzinsko cerkev je napravil Ivan Milavec iz Ljubljane v času od marca do oktobra 1908 za 3.470K. Blagoslovil jih je dne 11. okt. 1908 stolni kanonik Tomaž Kajdiž iz Ljubljane. Po blagoslovitvi orgel se je bilo treba Trzincem pobrigati za lastnega orglavca. Dokler ni bilo v cerkvi sv. Florijana pevskega kora (do l. 1865), so med službo božjo, ki se je pač zelo redkokrat v Trzinu vršila, zapeli kar sredi cerkve Od novembra 1908 do januarja 1910 je hodil v Trzin v cerkev sv. Florijana k službi božji orglat Končan Janez iz Sp. Domžal. Kot plačilo so mu dajali 5 K na teden. V Trzinu je kot prvi organist in tudi cerkovnik služboval Breskvar Frančišek (do leta 1915), rojen v župniji Prežganje. Boštjan Guček, župnik Maša za starejše, bolnike in invalide mAnwà Tudi letos smo šli »žerjavčki« v neznano Zbralo se nas je okoli štirideset. Takoj po odhodu se je začelo ugibanje, kam gremo. Pet udeležencev je uganilo, da gremo v Idrijo. Predsednik Pavlič nam je organiziral zares čudovit in poučen izlet. V Idriji nas je pričakal mlad lokalni vodič. Najprej nam je pokazal ogromno leseno kolo, katero je služilo s pomočjo vode za pogon tlačnih črpalk za odvajanje vode iz rudnika živega srebra. V prenovljenem gradu Gewerkenegg nam je zelo slikovito opisal zgodovino pridobivanja živega srebra od leta 1490 pa do danes. V gradu je tudi stalna razstava znamenitih idrijskih čipk in tudi vojni muzej. Nekaj stavkov je povedal tudi po »idrsk«. Iz Idrije nas je pot vodila proti Cerknemu in nato po ozki vijugasti cesti v vas Zakojca. Ogledali smo si hišo, v kateri je večino mladosti preživel pisatelj France Bevk. Po gozdni poti smo šli do kmetije« Pri Flandru«, kjer so nam postregli kosilo, značilno za te kraje (žlinkrofi, »smukavc«- kot priloga k pečenki, itd.). Precej veselo je bilo tudi na poti domov, saj smo ubrano prepevali, pa tudi šalam smo se do solz nasmejali. Vodil in zapisal: Franci Bardorfer Zelo pester začetek jeseni za Jesenski cvet Osnovno poslanstvo Medgeneracijskega društva Jesenski cvet je preprečevanje socialne izključenosti starejših ljudi in zmanjšanje negativne podobe o starejših, ki prevladuje v javnosti in tudi med starejšimi samimi. V društvu se trudimo, da bi tudi starejši ljudje z našo pomočjo lahko postali nosilci različnih dejavnosti, s katerimi si bodo izboljšali kakovost svojega življenja ter tako prispevali k boljšemu življenju tudi drugih starostnih skupin in družbe nasploh. Z različnimi programi ohranjamo in krepimo socialno mrežo starih ljudi, razvijamo in vzpodbujamo medgeneracijsko povezovanje in solidarnost, pripravljamo srednjo generacijo na tretje življenjsko obdobje in sodelujemo pri razvijanju prostovoljnega dela. Društvo je v treh mesecih organiziralo naslednje aktivnosti: Od 26.-30. avgusta petdnevni tabor v hotelu Laguna Strunjan. Na taboru nas je bilo 41- 9 otrok, 22 starejših ljudi in 10 prostovoljk. Iz Trzina nas je bilo 9 - 4 otroci, 3 starejši in 2 prostovoljki. Vsi smo se imeli zelo lepo in smo hvaležni drug drugemu za lepo preživete trenutke na taboru. 9.september 08 izlet v Stično, ki se ga je udeležilo preko 110 članov. Iz Trzina se je udeležilo izleta od 25 članov 17. Mag. Jože Kukman nam je predstavil zdravljenje z naravnimi sredstvi. Sledil je ogled muzeja krščanstva, ogled stalne razstave, obisk bazilike, križnega hodnika in drugih prostorov stiškega samostana. Popoldan smo imeli dobro kosilo na turistični kmetiji Obolno. Od tam je bil enkraten pogled na vse strani, obdajala pa nas je tudi množica zdravilnih rož in prijazni ljudje. Sonce nam je sijalo cel dan, in spet smo se vsi zadovoljni in ponosni, da smo zmogli, vrnili domov. 9.septembra 2008 smo nastopili z disko plesom na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Vadili smo na taboru in še prej v plesni šoli Miki v Jaršah in v društvu. Na odprtem odru Cankarjevega doma nas je nastopilo 22, od tega 4 Trzinke. Srečni smo, da nam je nastop uspel. V društvu smo ponosni, da nam je uspelo izpeljati zgoraj navedene projekte in zadovoljiti potrebe ljudi po druženju. Hvaležni smo tudi, da nam je služilo zdravje in da nam je na vseh naših poteh sijalo sonce. Sledi pa Vabilo.....24.10.2008 ob 10.uri bomo imeli dan odprtih vrat v Knjižnici v Domžalah. V društvu je 21 skupin in vse se pripravljamo za nastop. Vabimo vas, da pridete pogledat, kaj smo pripravili za vas, in mogoče se boste odločili, da se nam pridružite kot člani ali voditelji. Voditeljice Naših vezi in Trzinskega izvira Petošolci Osnovne šole Trzin so se po prvem tednu pouka s svojima razredničarkama odpravili na pot proti Vantačičem na Krku, kjer smo preživeli prijeten teden poletne šole v naravi. Po prihodu v dom smo se razporedili po sobah, si uredili postelje in pospravili prtljago. Seznanili smo se z učenci iz Bovca, s katerimi smo si delili zgornje nadstropje doma. Po opoldanskem počitku smo se odpravili na plažo, kjer smo opravili preizkus plavalnih sposobnosti. Učence smo razporedili v štiri plavalne skupine, ki so jih učenci poimenovali čisto v morskem stilu: Delfinčki, Jegulje, Spužve in Sharki. Pod vodstvom plavalnih učiteljev so učenci v skupinah nadgrajevali plavalno znanje, skusili pa so se še z drugimi vodnimi aktivnostmi. Večina učencev je prvič sedla v kanu in prijela za vesla, se vozila z banano in se v pravi potapljaški opremi z jeklenko na rami podala v raziskovanje morskega dna. O tem so po vrnitvi v šolo zapisali: Melissa: Spoznali smo plavalne učitelje. Moja učiteljica je bila Darja. Posedli smo v krog in drug drugemu povedali nekaj o sebi. Klemen: Med potapljanjem sem pod vodo videl veliko rib, alg, hobotnico, morsko klobaso in še druga bitja. Ribe so bile različnih barv. Luka: Med potapljanjem sem videl hobotnico, morsko zvezdo in ježka. Potapljač je v roki držal razbitega ježka. Prišle so ribe in jedle ježka potapljaču z roke. Katja: Oblekli smo rešilne jopiče in šli na pomol. Skočili smo v vodo in preverili, če nas jopiči res držijo na površju. Amadej: Z banano smo se peljali zelo hitro. Večkrat smo zavili, da bi se prevrnili. Popadali smo v vodo. Skupaj smo obrnili banano in se vrnili na obalo. Blaž: V šoli v naravi mi je bila najbolj zanimiva vožnja z banano. Na banani sem se peljal med zadnjimi. Všeč mi je bilo, ker smo se peljali hitro in se vozili v krogih. Na koncu smo vsi popadali z banane. Liza: Vsi smo se strašno veselili vožnje z banano. Z njo smo se hitro odpeljali na odprto morje, nakar smo se ustavili. Zmanjkalo nam je bencina. Mahali smo in učitelji na pomolu so videli, da smo obtičali. S čolnom so prišli po nas in nas varno pripeljali na obalo. Tim: Vožnja z banano mi je bila najbolj všeč. Bil sem v tretji skupini. Razporedili smo se na banano. Sedel sem čisto spredaj, zato mi je pri vožnji voda špricala v oči. Enkrat bi se skoraj prevrnili, a smo se trdo držali. Ko smo se vrnili, smo predali jopiče naslednji skupini in odšli na pomol. Vožnje z banano ne bom nikoli pozabil. Hana: Z banano sem se vozila prvič. Med vožnjo smo se trdno držali in se skušali prevrniti. Upam, da se bom še kdaj lahko peljala z njo. Pouk v šoli v naravi je potekal po načelih opazovanja, doživljanja, predvidevanja ... Spoznali smo novo okolje, značilnosti sredozemskega podnebja, tipično rastlinstvo in živalstvo. Seveda je bil velik del našega pouka usmerjen v spoznavanje morja - njegovih značilnosti, gospodarskega pomena in življenja v morju. V okviru pouka smo se odpravili tudi na Cres, kjer smo obiskali Ekocenter in si ogledali zavetišče beloglavih jastrebov. Pouk smo popestrili tudi z likovnim ustvarjanjem, pisanjem razglednic, iskanjem in razlago pregovorov o morju, prepevanjem pesmi ter s kvizi in ugankami. Tomaž: Med vožnjo s čolnom na Cres sem opazoval obalo, zalive in morje, ki je bilo zelo čisto. Urban: Najlepši trenutki so mi bili, ko smo se z 10 metrskim gumijastim čolnom odpeljali na otok Cres. Tako veliki gumijasti čolni so v Sloveniji in na Hrvaškem redki. Med vožnjo sem užival, saj je Črt vozil hitro, naredil pa je nekaj ostrih zavojev. Jaka: Najbolj zanimivo mi je bilo potovanje s čolnom. S sošolci smo se peljali na Cres, kjer smo si ogledali beloglave jastrebe. Maša: Na Cresu smo si ogledali Ekocenter in beloglave jastrebe. Ko smo se vrnili na obalo, smo se šli kopat. S prijateljico sva našli morsko zvezdo brez enega kraka. Odnesli sva jo v bolj globoko vodo. Tanja: Ko smo se odpravili s Cresa, je Črt vozil vedno bolj hitro. Veter mi je razmršil pričesko. Nato se je Črt še malo pošalil in naredil nekaj ostrih ovinkov in nas malo pošprical. Delovni dan smo zaključili z zabavnimi večeri. Vsak dan smo pripravili kaj zanimivega, in prav nikomur ni bilo dolgčas. Stkala so se nova poznanstva in prijateljske vezi tudi z učenci iz Osnovne šole Bovec. Maja: Naš zabavni večer se je začel s sprehodom v Malinsko. Po dva, trije ali štirje smo skupaj odšli nakupovat spominke. Laura: Stojnice v Malinski so bile zelo zanimive. Kupila sem si dva spominka. Da nismo nazaj hodili peš, nas je prišel iskat Črt s čolnom. Lea: Ob dogovorjeni uri smo se zbrali na pomolu. Presenečeni smo strmeli v čoln, s katerim se je pripeljal Črt. Razveselili smo se, ko nam je povedal, da nas bo s čolnom odpeljal domov. Grega: Ko smo prišli v Malinsko, smo si šli ogledat stojnice in trgovine. Tam je bilo veliko lepih spominkov. V prodaji so bile slike, magneti, obeski in še veliko drugih lepih stvari. Kupil sem magnet v obliki delfinčka. Maruša: Najbolj mi je bil všeč zabavni večer, ko smo izbirali miss in mistra Krka. Na izboru smo se lahko predstavili, kakor smo želeli. Andraž: Poroke so bile zelo zabavne. Anja: Kuhar je učencem, ki so imeli rojstni dan, spekel veliko torto. Daša: Nekatere štafetne igre so bile zelo smešne. Ob lepem vremenu, toplem morju in prijetnih občutkih je čas hitro mineval in napočil je zaključni večer. Podelili smo delfinčke za plavalne dosežke in nagrade za urejenost sob. Večer smo zaključili s porokami, ki so uradno veljale do konca avtoceste. Kljub vznemirjenju nas je premagala utrujenost, in smo hitro zaspali. Jutranje bujenje tokrat ni bilo potrebno. Pridno smo napolnili kovčke in potovalke in nestrpno pričakovali avtobus, ki nas je popeljal proti domu. Gneča na cesti nam je prekrižala načrte točnega povratka, a kljub temu se je vsem na obrazu zaiskril nasmeh, ko smo se pripeljali na šolsko parkirišče. Slavka Kozel Tudi Trzinci na debatnem taboru V petek, 26. septembra, smo se trije učenci naše šole ter obe mentorici šolske skupnosti in parlamenta udeležili vikend tabora za učence z vodstvenimi sposobnostmi - debatnega tabora. Tabor, ki je potekal od petka do nedelje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu, je organizirala Osnovna šola Venclja Perka. V okviru šol bivše domžalske občine se je tabora udeležilo vsega skupaj 24 učencev in 12 učiteljev. Med drugim smo se udeleženci tabora medsebojno spoznavali in družili, razvijali socialne veščine, razbijali tabuje, stereotipe in predsodke, razvijali moralne vrednote, veščine nastopanja, poslušanja, argumentiranja in debatiranja. Vsebina je bila Ljubezen in spolnost, saj je to tudi letošnja tema nacionalnega parlamenta in torej tudi našega prvega šolskega, ki bo potekal konec meseca novembra. Učenci naše šole Nejc Mirtič, Nejc Lisjak in Blaž Abe so bili zelo veseli, da so se tabora lahko udeležili. Po njihovem mnenju so se o debatiranju veliko naučili, se družili in spoznavali vrstnike iz okoliških šol. Tudi mentorici sva bili nad taborom, ki je bil izpeljan v idiličnem kraju, zelo navdušeni. S pridom bova vse osvojene veščine in nova spoznanja o debatiranju uporabljali ne samo pri izvedbi šolskih parlamentov, pač pa tudi pri pouku, saj se V sredo, 17.9 2008, je na OŠ Trzin potekal sestanek ekoprogram-skega sveta. Vodile smo ga koordinatorica ekovrtca Jana Grabnar in koordinatorici ekošole Andreja Karner in Nancy Vake. Vabilu na sestanek so se odzvale ga. ravnateljica Helena Mazi Golob, predstavnica staršev vrtčevskih otrok, ga. Polona Ložar, in predstavnica učencev Ula Dremelj. Prisotna je bila tudi kolegica Jana Klopčič, ki se uvaja v delo koordinatorice, saj bo z naslednjim šolskim letom prevzela vodenje projekta ekošole. Vabljeni sta bili tudi ga. Nataša Gladek, predstavnica sveta staršev, in ga. Urša Kisovec, predstavnica za okolje in prostor, ki pa se sestanka nista udeležili. Gospod župan Tone Peršak pa se je opravičil. Na sestanku smo koordinatorice predstavile dosedanje opravljeno delo in plan dela za letošnje šolsko leto. Letošnja rdeča nit projektov ekošole bo voda. Projekt, v katerega bosta vključena cela šola in vrtec, je »Voda kot življenjska vrednota«. Posamezni učitelji pa bodo s svojimi učenci izvedli še naslednjih pet dejavnosti: -Eko bralna značka (ga. Melita Rus-knjižničarka) -Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš (cela šola in vrtec) -Natečaj voščilnic iz odpadnega materiala (ga. Vesna Rakef-profe- sorica likovnega pouka) -Prispevki v slovenskem jeziku za objavo na spletnih straneh Ekošole (ekooordinatorice oziroma kdorkoli bo pripravljen sodelovati) -Prispevki za tiskane in elektronske medije v lokalnem ali širšem okolju- krajevni časopis Odsev (ekokoordinatorice oziroma kdorkoli bo pripravljen sodelovati.) Glede na to, da so čistila velik onesnaževalec voda, smo se odločili, da bomo začeli uporabljati okolju prijazna čistila; brisačke iz recikliranega papirja že uporabljamo, nabavili bomo še recikliran toaletni papir. Še naprej bomo spremljali porabo toplote in elektrike. In glede na to, da smo zmanjšali porabo toplote, smo želeli pozvati predstavnike občine, da bi privarčevani denar namenili šoli in njenim ekološkim dejavnostim. Prisotni na sestanku so imeli veliko dobrih idej, kako se še ekološko udejstvovati, zato bomo poleg omenjenih projektov opravili še veliko dodatnih dejavnosti, o katerih vas bomo še dodatno obveščali. tako učenci na zanimivejši način lahko veliko naučijo ali utrdijo že usvojeno snov. Mentorici šolske skupnosti in parlamenta na OŠ Trzin Mateja Peric in Maja Završnik Predstavnico staršev, ga. Polono Ložar, smo prosile, naj naš program predstavi na svetu staršev, predstavnica učencev Ula Dramelj pa bo program predstavila na otroškem parlamentu. Naše srečanje smo zaključili z mislijo Frančiška Asiškega: Za začetek storite to, kar je potrebno, potem tisto, kar je mogoče, nazadnje boste opazili, da delate celo nemogoče. Za dobro opravljeno delo in sodelovanje v lanskem projektu Zdravo Življenje pa se zahvaljujemo ge Marjanci Ipavec in gdč. Marjani Galjot, saj sta naši učenki, Nina Korelc in Neža Perko, pod njunim mentorstvom dobili priznanje za literarno udejstvovanje. Dobili smo zahvalo za vse zbrane tonerje in kartuše in zahvalo za vse zbrane plastične zamaške. To akcijo pa je vodila ga. Melita Rus. Zahvaljujemo pa se tudi vsem ostalim, ki so sodelovali pri projektu »Zdravo življenje« in tako pripomogli, da je naša šola tudi zdrava šola. Koordinatorice ekovrtca in ekošole: Jana Grabnar, Andreja Karner in Nancy Vake E K S H I B I C I J A ALI - TOMZY - HANNA drugič (2. del) Kipi: Ali Jusović Fotografije: Tomaž Šantl + Urban Cerjak Ilustracije: Hanna Juta Kozar Uigrani tandem z novim članom ekipe bo znova iznašel novo obliko prostora mladinskega društva. Poleg nove interpretacije prostora bo tudi vsaka fotografija dobila nov kontekst. Črno-belo, belo-črno, malo gline in obilo dobre volje. Vabljeni! DZMT, petek, 7. november 2008, ob 19.30h v _ Ekoprogramski svet na OŠ Trzin Mladina je živa Že dolgo je, odkar smo mladinci zadnjič objavili svoj prispevek v Odsevu. Kje tiči vzrok? Hmmm, lahko bi rekla, da smo čakali na pravi trenutek, ko bomo spet vsi zavihali rokave, dobili dobre ideje in jih seveda začeli uresničevati. In ta čas je danes, tukaj in zdaj. Z največjim veseljem vam bom povedala nekaj zanimivih, in upam, da tudi z vaše strani, dobrodošlih novic. Najprej se moramo pohvaliti, da nam je po »hudem« naporu le uspelo postaviti spletno stran, ki bo od sedaj naprej glavni vir podatkov o nas, našem delu, programu in idejah. Zato vse skupaj vabim, da si jo ogledate na www. dzmt.si. Kmalu pa bo na voljo tudi forum, na katerem boste lahko brez zadržkov povedali svoje mnenje, kaj pohvalili ali se pritožili. Kot sem omenila uvodoma, smo čakali na nove ideje, kako bi v naše prostore privabili več ljudi, od najmlajših do nas, nekoliko starejših. Zdaj pa je čas, da jih opišem. Na našo veliko srečo smo končno dobili novo družbo, mladino, ki je pokazala interes za delo v klubu. Njim smo omogočili, kot tretji glasbeni skupini, vaje v naših prostorih, skupna druženja, seveda pa vse pod našim budnim nadzorom. Porodili sta se tudi dve novi ideji za sekcije. Ena se imenuje »Govoriš nemško/angleško?«, druga pa »Nedeljsko razvajanje«. Zaradi vedno večjega pomena znanja tujih jezikov smo se odločili, da bomo naši mladini omogočili učenje na zabaven in drugačen način. Cilja sta dva: pomagati pri šolskih obveznostih v smislu dodatne razlage in pomoči pri snovi ter druženje, na katerem bomo govorili samo angleško oziroma nemško, odvisno od želja. Taka pot za pridobivanje in utrjevanje znanja je veliko bolj privlačna. Nedeljsko razvajanje je namenjeno vsem tistim, ki jih tempo življenja prisili v to, da imajo vedno manj časa zase in za sprostitev. Zato bomo poskrbeli za vse mlade dame in mamice, da bodo imele ob nedeljah izvrstno priložnost, da se spočijejo. Vsako nedeljo dopoldan si bodo dame lahko privoščile manikuro in nego rok, seveda ob prijetni glasbi, dišečem čaju ali topli kavici ter kakšnih slastnih prigrizkih. Ne ne, nismo pozabili na vaše malčke. Tudi oni lahko pridejo, so dobrodošli, saj se bodo tudi oni zabavali. Sicer ne na takšen način kot mamice, temveč po svoje, z igranjem, ustvarjanjem, poslušanjem pravljic ipd. Za njih bo poskrbela ekipa mladinskega kluba. Tako bomo ubili dve muhi na en mah: združili bomo prijetno s koristnim, in upam, da se bomo na ta način večkrat videli. V upanju, da se kmalu vidimo, vas lepo pozdravljam. Nina Radanovič Študentski klub Domžale: Če je že oktober tako vesel, kaj bo šele decembra! ) Pa je že oktober in temu primerne so tudi temperature, dogajanja in aktivnosti. Že čisto jesensko vreme skrbi za hitro spreminjanje zelene listnate barve v raznorazne in barva naravo v tople odtenke. Sadeži dreves zorijo in se želijo čim prej zasidrati v toplo zemljo, a nekaj jih bomo zagotovo mi prestregli in si jih sposodili... ) Tako bo z grozdjem, ki si ga bomo v tekoči obliki privoščili z velikim veseljem, pa s kostanjem, ki ga bomo še vročega jedli v poljubnih količinah. Seveda pri tem ne bo manjkala niti glasba... za nas bodo igrali Golden Party Band z disko ritmi in DJ Kobaya-shi, ki nas bodo greli še skozi ušesa! Vse to in še veliko več se bo dogajalo pred Študentskim klubom Domžale, ki si je - tako kot že omenjeni letni čas - nadel novo preobleko, kjer si bomo lahko spočili utrujene ali žalostne oči. Svetle in prijazne hiše sredi Domžal, ki kar vabi noter, v klubske prostore, ne boste mogli zgrešiti, zato le pogumno stopite vanjo in si privoščite čaj, kavo, skok v medmrežje ali pa kakšen popust, super izlet v naslednjih dneh, zanimivo aktivnost, novo znanje... Ali pa le klepet in nasmejano urico!) Torej, v petek, 24. oktobra, vabljeni na kostanj, vino, glasbo, zabavo, kjer se bomo dobili stari prijatelji in letošnja jesen. Vsi skupaj bomo zagotovo ustvarili vzdušje, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Dva tedna kasneje pa se bomo že preselili v Halo komunalnega centra, kjer bomo bruce in brucke krstili na njihovem krstu na prehodu iz srednješolskega v študentsko življenje! Letos se bo bruco-vanje zgodilo malo prej, v začetku novembra (in ne na koncu, kot je bilo v navadi prej), saj je dvorana drugače ves čas zasedena! Na spletni strani www.studentski-klub.si lahko najdete vse o brucova-nju, na isti strani pa si lahko ogledate tudi foto-galerijo prejšnjih brucovanj v Domžalah. Oktober nam je ves čas stregel z marsičim zanimivim, od vandranj in potepanj po Sloveniji in tujih pokrajinah (Češki, Hrvaški, Avsti-ji...) pa vse do začetkov zimskih aktivnosti (smučanje, bordanje in uživanje na mrzlem zimskem soncu), seveda pa je bilo nekaj dogodkov organiziranih tudi na toplem, v klubskih prostorih, kot je filmski maraton, pa večer pokra, spustili smo se tudi po adrenalinski suho sankaški poti na Straži in še in še! Vse zastonj ali pa po izključno študentskih cenah! Več informacij in foto-galerije skoraj vseh dogodkov se nahajajo na klubski spletni strani www.student-ski-klub.si! Posrfaj, se informiraj in se zraven še pošteno nasmej! Na koncu naj te le še spomnim na potrdilo o vpisu, ki ga na klubu rabimo, da preverimo tvoj dijaški oz. študentski status, da boš lahko koristil/a popuste in bonuse dijaških in študentskih let. Ob prvem obisku pa potrebujemo še tvojo malo fotografijo. Se vidimo! Ana Strnad Ob dnevu reformacije ». Pisalo se je leto 1517, natančneje 31. oktober. Martin Luther, nemški duhovnik, se je tega dne s papirjem v roki odpravil do cerkve v svojem domačem mestu Wittenberg in na cerkvena vrata pribil list s 95 tezami, s katerimi je obsojal tedanje ravnanje rimskokatoliške Cerkve glede prodajanja odpustkov, s pomočjo katerih bi krili stroške za gradnjo nove cerkve svetega Petra v Rimu. Luther je v svojih tezah zahteval, da naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje, zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij in za to, da se cerkev ne bi postavljala nad državo. Ena od Luthrovih tez je bila tudi ta, da bi vsak vernik bral Sveto pismo v svojem maternem jeziku. S tezami je Luther želel doseči prenovo katoliške cerkve, vendar je pravzaprav začel z reformnim gibanjem, ki je zaznamovalo nekaj naslednjih desetletij evropske zgodovine, in ki ga danes poznamo pod imenom reformacija. Gibanje je privedlo do notranje preureditve Cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva: luteranske oz. evangeličanske cerkve, Zwinglijeve ter Kalvinove reformirane cerkve in anglikanske cerkve v Angliji. Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje katoliške cerkve, pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta zelo prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodnostnemu in političnemu razvoju v celotni Evropi. Nove ideje so se dokaj hitro razširile v naše kraje. K nam so jih prinesli potujoči obrtniki in trgovci ter študenti, ki so študirali na italijanskih in nemških univerzah. Zgodovinski arhivi dokazujejo, da so že v letu 1528 obstajale protestantske skupnosti v Slovenj Gradcu in Gornji Radgoni, leto dni pozneje pa je deloval tudi močan protestantski krožek v Ljubljani. Glede na zgodovinske vire so na Slovenskem protestantizem sprejeli večinoma plemiči in meščani. Na Slovenskem osrednja osebnost Trubar V času, ko je Martin Luter pribil teze na wittenberška vrata, je imel Primož Trubar 9 let. Rodil se je namreč leta 1508, materi Jeri in očetu Mihi, v mlinu pod vasjo Raščica pri Turjaku. Pri svojih devetih letih najbrž še ni razmišljal o religioznih vprašanjih in reformah katoliške cerkve. Ko je bil star 12 let, so ga starši poslali v uk v kapiteljsko šolo na Reki, leto kasneje pa je začel obiskovati samostansko šolo v Salzburgu. Po šolanju na Reki in v Salzburgu je s svojimi 16 leti prišel v službo k tržaškemu škofu Bonomu, pri katerem je spoznaval kalvinistične in cvinglijanske ideje ter spise Erazma Rotterdamskega z razlagami v nemščini, italijanščini in slovenščini. Preden je bil posvečen v duhovnika, je škof Bonomo Trubarju že naklonil župnijo v Loki pri Radečah, ki pa jo je kaj kmalu prepustil vikarju in se vpisal v višji tečaj meščanske šole pri Svetem Štefanu na Dunaju. Leta 1530 je bil posvečen v duhovnika, duhovniško službo pa je nato opravljal v Laškem, nadaljeval pa v Ljubljani. Ker je Trubar med svojimi verskimi pridigami oznanjal novoverske nazore, ga je kranjski deželni glavar leta 1540 pregnal iz Ljubljane, kamor pa se je po dveh letih izgnanstva, po posredovanju škofa Bonoma, vrnil. Leta 1548 duhovno sodišče Trubarja izobči ter mu vzame vse cerkvene službe in imetje, Trubar pobegne v Nemčijo, tam pa se je tudi poročil z Barbaro Sitar iz Kranja. Leta 1550 je izdal prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem, v katerih se je oprl na govor osrednjega slovenskega prostora in postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Leta 1562 se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel službo protestantskega superintendenta in je reševal nazorske in medosebne napetosti v slovenski protestantski skupnosti. Leta 1564 se je s knjigo Cerkovna ordninga, v kateri je pisal o določanju protestantske cerkvenoupravne organiziranosti in obredja, ki pa posega v vladarjevo pristojnost, temelječo na pravilih augsburškega miru, zameril notranjeavstrijskemu nadvojvodi Karlu, zaradi česar je bil leta 1565 ponovno izgnan v Nemčijo, od koder se v rodno domovino, razen enkrat na skrivaj, ni več vrnil. Je pa ostal ploden pisec slovenskih knjig in zagovornik novoverskih idej. Umrl je leta 1586; z velikimi častmi so ga pokopali v Deren-dingenu. Primož Trubar je v svojem življenju napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih spisali slovenski protestantski pisci. V času protestantizma smo Slovenci dobili tudi svoj prevod Biblije in prvi slovenski pravopis, Zimske urice, Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Da je slovenščina primerljiva z ostalimi evropskimi jeziki, pa je dokazal tudi nemški protestant Hieronim Megiser, ki je sestavil štirijezič-ni slovar (nemško-latinsko-slovenski-italijanski). Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del do leta 1675 ni izšla nobena knjiga v slovenskem jeziku več. Pomena Primoža Trubarja za slovenstvo, našo nacionalno zavednost in kulturno pripadnost se pogosto premalo zavedamo. Leto 2008 je bilo s sklepom vlade razglašeno za Trubarjevo leto, njemu v čast praznujemo njegovo 500. obletnico rojstva. Za koordinacijo pomembnejših aktivnosti ob počastitvi 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja je zadolžen Koordinacijski odbor za državne proslave, ki je potrdil seznam različnih dogodkov in prireditev v slovenskih krajih in občinah čez vse leto, ki je dostopen v posebni knjižici in na spletni strani http://www.trubar2008.si. Dogajanje, ki obeležuje 500. letnico Trubarjevega rojstva, pa sega tudi prek slovenskih meja, predvsem v Nemčijo, kjer je Primož Trubar pustil velik pečat. V Trzinu smo že spomladi imeli posvet o Trubarju, ki ga je v sklopu kulturnih večerov pripravil g. župan Tone Peršak, med gosti večera pa je bil tudi priznani poznavalec Trubarjevega dela dr. Mihael Glavan. Pred kratkim so tudi v Domžalah, v tamkajšnji knjižnici, pripravili razstavo o Trubarju, posebej zanimivo pa je bilo predavanje dr. Zvoneta Štrublja, slovenskega duhovnika iz Nemčije, Nova podoba Primoža Trubarja, ki jo je pripravilo domžalsko muzejsko društvo. Dr. Štrubelj je pred kratkim izdal najnovejšo knjigo o Primožu Trubarju: Moč besede; v Nemčiji, v krajih, kjer je živel in deloval Primož Trubar, pa raziskuje manj znane podrobnosti o Trubarjevem delu v Nemčiji. Trzinu sorazmerno blizu je tudi razstava, ki jo je v gradu Zaprice pri Kamniku ob Dnevih kulturne dediščine odprl Medobčinski muzej Kamnik. Predstavili so podobe Primoža Trubarja, ki jih je ob različnih jubilejih oblikoval znani kamniški slikar in grafik Miha Maleš, zraven pa razstavili tudi Dalmatinovo Biblijo ter eno od šestih še ohranjenih Peteroknjižij - knjig stare zaveze. Ob tem so v pritličju gradu pripravili tudi razstavo, ki obeležuje Primoža Trubarja in njegov čas na Kamniškem. Obletnica rojstva Primoža Trubarja je uvrščena tudi na seznam Unescovih obletnic. Letošnje oktobrske proslave, ki se bodo zvrstile v počastitev dneva reformacije, bodo tako tudi zaradi te obletnice imele poseben čar. 31. oktober, ko bomo obeležili dan reformacije, ki je državni praznik že od leta 1992, naj poleg veselja nad prostim dnem nekaj prostora namenimo tudi spominu na Primoža Trubarja in vse protestantske ustvarjalce, reformatorje ter času, ki je dal temelje slovenstvu. Mateja Erčulj V trzinski knjižnici živahno in pestro Po dvomesečnem »odmoru« se je zadnji četrtek v septembru ponovno zbrala skupina starejših bralk v priljubljeni, tako imenovani »knjižni klepetalnici«. Knjižničarka Majda je predstavila nove knjižne izdaje, ki so izšle v poletnih mesecih. Izbrala in predstavila je tudi knjige, ki jih bodo prebrale vse sodelujoče v klepetalnici. To pomeni, da bodo krožile od prve do zadnje, o vsebini in avtorjih pa se bodo pogovarjale ob zaključku druženj. V okviru klepetalnice bo knjižničarka Tina seznanila vse, ki to želijo, z osnovami interneta, brskanjem po njem ter pošiljanja elektronske pošte. Žal so na razpolago le štirje računalniki, zato bodo temu primerno oblikovane majhne skupine. Prva računalniška delavnica je bila v torek, 14. oktobra, ob 13.30 do 15.00, in v sredo, 15. oktobra, od 12.00 do 13.30. Naslednja bo v torek, 21. oktobra, od 13.30 do 15.00, in v sredo, 22. oktobra, od 12.00 do 13.30. V knjižni uganki je sodelovalo 14 mladih bralcev. Za knjižno nagrado je bila izžrebana Sara Valenčak. Po dveh poletnih mesecih, ko ljudje vsaj nekoliko spremenimo svoje prostočasne navade, se nam je življenje zopet vrnilo v običajne tirnice in tudi šahisti smo znova poiskali svoje nasprotnike in tekmece ter sedli za šahovnice. No, povsem se tej zanimivi igri nismo odpovedali niti v času dopustov in na tem mestu moram najprej z nekaj zamude bralce obvestiti o razpletu našega tradicionalnega avgustovskega turnirja, ki ga je finančno podprl Bar Pecos. Sredi avgusta, letos nekoliko manj vročega, smo v senci velikega prireditvenega šotora na dvorišču nekdanje občinske stavbe odigrali vsakoletni počitniški turnir. Udeležba je bila sicer nekoliko slabša od običajne, vendar smo se vsaj Trzinci polnoštevilno odzvali, saj je bilo na tekmovalnem spisku od 38 prijavljenih kar 16 članov domačega društva. Napeta tekma, ki je trajala 9 kol (s prekinitvijo ob izdatnem okrepčilu), je po petih urah izluščila najboljše. Na vrhu tabele so se tokrat znašli tisti z najvišjimi šahovskimi naslovi. Zmagal je naš »stari« znanec, mednarodni mojster Leon Mazi pred FIDE mojstrom M. Kastelicem in V. Srebrničem iz Nove Gorice. Tudi Trzinci smo imeli povsem na vrhu svojega šahista, saj je peto Na težko pričakovane ure pravljic se je prijavilo kar 48 otrok. Razdelili so jih v tri starostne skupine. Interes je velik, a prostorski pogoji ne dopuščajo večjega števila tako skupin kot tudi ne otrok v posameznih skupinah. V okviru muzejskih dni v tednu kulture in turizma v občini Trzin, ki jih je izvajal Medobčinski muzej Kamnik, je sodelovala tudi trzinska knjižnica. Opravila je izbor ustreznih knjig s tematiko arheologije in prazgodovine ter jih dala na ogled in v branje udeležencem arheoloških ustvarjalnih delavnic. V septembru mesecu so darovali knjige: Drenik Delidžakova Eli, Goršič Irina, Pavšek Nataša, Rajter Zlata. V prvi polovici novembra napovedujejo v knjižnici oz. dvorani Marjance Ručigaj srečanje s fotografom Markom Senico, ki bo ljubiteljem morskega sveta predstavil le tega s svojimi čudovitimi fotografijami in ustreznim komentarjem. Veselijo se in pričakujejo tudi vaš obisk. Meta Železnik mesto zasedel Igor Rojs. Omembe vreden uspeh so dosegli še M. Mihelič, S. Mlakar in M. Oberč, ki so s po petimi osvojenimi točkami končali na mestih 14 do 16. V minulem mesecu smo z vso vnemo in s tremi ekipami štartali v moštvenem tekmovanju Osrednje slovenske šahovske lige, ki se je doslej imenovala Domžalsko-Kamniška liga. Že novo ime pove, da se je zaradi zanimanja liga razširila s prvotnega področja na širši prostor, in tako v njej najdemo že tudi ekipi iz Postojne, da ne omenjam posebej tistih iz Ivančne Gorice, Iga, Vrhnike itd. Tekmujemo v treh kakovostnih skupinah, Trzinci pa smo letos prisotni v najmočnejši ligi z ekipo Buscotrade. V tej skupini so naši tekmeci v svojih ekipah prijavili skupno dva mednarodna mojstra, sedem FIDE mojstrov in preko 20 mojstrskih kandidatov, tako da bomo lahko veseli vsake osvojene točke, saj sami še zdaleč ne nosimo tako zvenečih šahovskih naslovov. In začetek niti ni bil tako slab, saj smo že v prvih štirih kolih osvojili pet točk; tako trenutno zasedamo pred ekipo Kamnika deveto mesto. Naša ekipa, ki nosi ime sponzorja Pecos Pub, je v drugi ligi zaenkrat na šestem mestu, ekipa, poimenovana po agenciji Dom-In d.o.o., pa je med dvanajstimi moštvi tretje lige na 9. mestu. Več o samem tekmovanju in o končnih dosežkih boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk Odseva, ko bo tekmovanje končano in ko bo za nami tudi zaključni turnir lige. Za konec le še povabilo privržencem šaha: vsak ponedeljek ob 19. uri se še vedno dobivamo v naših prostorih nad Pecos Pubom na Mengeški cesti 9. Če pa koga zanimajo tudi dvoboji Osrednje slovenske šahovske lige, naj pride na isti naslov v četrtek ob 18. uri, ko vsaj ena od trzinskih ekip na domačem terenu gosti svojega nasprotnika. Andrej Grum Črnobela polja so oživela Urnik krožkov in rekreacije ONCER PD TR2IN PD Onger Trzin tudi v šolskem letu 2008/09 organizira več rednih vsakotedenskih dejavnosti za osnovnošolce in tudi odrasle člane. Planinski krožek (1. triada) Učence 1. triade, ki so vključeni v planinsko skupino 'Komarčki', vodita Polona Podbevšek in Simon Kralj. Srečanja skupine potekajo vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v prostorih OŠ Trzin (učilnica geografije). Planinski krožek za najmlajše planince organiziramo že več kot dve desetletji. Otrokom želimo predstaviti 'abecedo planinstva', skratka vse, za kar si želimo, da bi najmlajši planinci poznali - zakaj obiskujemo gore, kaj vse tam vidimo, kako se moramo obnašati v naravi, pravilen in varen način obiskovanja gora ... Planinski krožek je brezplačen - krijejo pa se morebitni stroški izletov (o ceni ste obveščeni na prijavnici za posamezen izlet). Planinski krožek (2. in 3. triada) Učence 2. in 3. triade, ki so vključeni v planinsko skupino 'Nore krave', vodita Boštjan Kralj in Tomaž Kocman. Srečanja skupine potekajo vsako sredo od 18. do 19. ure v prostorih PD Onger Trzin (Ul. Rašiške čete 4). Boštjan v okviru te planinske skupine pripravlja tudi ekipo za tekmovanje 'Mladina in gore'. Tudi za starejše osnovnošolce planinski krožek organiziramo že več kot dve desetletji. Z bolj poglobljenim pristopom in s temami iz planinske šole želimo nadgraditi pridobljeno planinsko znanje 1. triade. Cilji na izletih so že bolj zahtevni. Letos se bomo spoprijeli tudi z orientacijo oz. orientacijskim potepanjem. Planinski krožek je brezplačen - krijejo pa se morebitni stroški izletov (o ceni ste obveščeni na prijavnici za posamezen izlet). Športno-plezalni krožek Osnovnošolci, ki bi se radi preizkusili v športnem plezanju, imajo možnost plezati pod strokovnim vodstvom vsak ponedeljek od 16.30 do 18.30 v telovadnici OŠ Trzin. Krožek vodi Katja Pirc. Ker imamo letos v ŠPO še malo 'višje cilje' (sodelovanje na štirih tekmah v prvenstvu Zahffli ne lige, sodelovanHna kateri od 'odprti™ športnogapzalnih rag^m, ne^^Bbi-skoHKSezališmnS bo doSAQfl zanim^^a pa tudflremetni pQoRni tabfflB i seve^reeli-mol^R i tudimRi TrziMlE a to d^^List poksgM tolikSBffl nimafflHHcot ga^^gejo mla^BSp svetffl Ple^gffi, ki jMffikdaj ^^fflo za nevarno dejavnost, je z razvojem v športno plezanje postalo zelo popularno. Glavni vzrok je v tem, da je športno plezanje z razvojem opreme postalo relativno varna dejavnost. Plezanje poteka v naravnih plezališčih ali umetnih stenah. Plezališča so navadno nizke, lahko dostopne, nekrušljive stene, včasih tudi samo balvani (nizki skaln i bloki). Umetne stene so nizke (bolder stene), kjer se ne uporablja vrvi, ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezališču. Na umetnih stenah se odvijajo tudi (skoraj) vsa tekmovanja. V prispevek 50 EUR (za šol. leto 2008/09, plača se v celoti do jesenskih počitnic) je vključeno vodenje krožka, članarina PD Onger Trzin (zavarovanje!) in štartnina za štiri tekme Zahodne lige. Rekreacija za člane društva Seveda nismo pozabili tudi na ostale (odrasle) člane društva. Kondicijo lahko nabirajo vsa^^ffi^^L^Rj 18.30 do 20. ure, ko pot g^^O^^M^ i OŠ Trzin rekreacija za čla^^^ro^MPol eg klasičnih iger z žogo je gla^^^ffl^L^ffl plezanju. Za e informacije (tudi višina pri- speQ^W e obrnite na Boštjana Kralja. Ostale 'malenkosti' Za planinske krožke in športno-plezalni krožek dobite prijavnico v tajništvu OŠ Trzin oz. izpolnite priloženo prijavnico. Oddajte jo v tajništvo OŠ Trzin. Obvezno je plačilo članarine PD Onger Trzin (zavarovanje!) - članarino boste poravnali na posameznem krožku. Do konca leta znaša 2 EUR, za celo leto 2009 pa bo znašala 5 EUR (+ 1 EUR solidarnostnega prispevka za Slovenski planinski muzej v Mojstrani - obveza vseh slovenskih planincev v nas led nj ih tre h letih) . Ob plačilu članarine dobijo mladi planinci (tisti, ki je še nimate) tudi knjižico 'Mladi planinec', za katero priporočamo, da jo redno izpolnjujete. Dodatne informacije lahko najdete na spletni strani www.ongier.org oz. povprašate po e-pošti info@onger.org. Emil Pevec PRIJAVNICA NA KROŽKE, KI JIH ORGANIZIRA PD ONGER TRZIN Ime in priimek:__________roj.:____ Naslov:____________raz.:___odd.: E-naslov: tel.: Sem že član/ica PD Onger Trzin: DA Svojega otroka prijavljam k (obkroži): A. Planinski krožek (1. triada) B. Planinski krožek (2. in 3. triada) C. Športno-plezalni krožek NE Podpis staršev: Hkrati s prijavo otroka na krožek dovoljujem tudi javno objavo oz. predstavitev otrokovih fotografij, video posnetkov, likovnih, pisnih izdelkov..., ki bodo nastali v okviru dejavnosti našega PD oz. v okviru dejavnosti, ki se jih bo otrok udeležil kot naš clan. Dovoljenje velja do pisnega preklica. Izpolnjeno in podpisano prijavnico oddajte v tajništvu OŠ Trzin, jo prinesite na predstavitev planinskega krožka oz. na katerega od krožkov! Tomaž Kocman: Sto ljudi, sto stopinj WC CA; th$ Tomaž je izjemno zanimiv fant, poln hudomušnih domislic, podčrtanih z ljubeznijo do hribov in planinarjenja. Kljub svoji mladosti je v življenju izkusil že marsikaj: bil je načelnik mladinskega odseka PD Onger Trzin, mentor mladim planincem na tekmovanjih Mladina in gore, vodja mladinskih skupin v planinski hišici PD Onger Trzin in član vodstva mladinskih planinskih taborov PD Onger Trzin. Že dobrih 9 let pa ustvarja tudi časopis, ki mu v Sloveniji ni para - WC cajtng. S Tomažem smo se pogovarjali o njegovih dveh ljubeznih, WC cajtngu (ki si ga lahko, natisnjenega, ogledate tudi v tokratni številki Odseva) in planinstvu. Že deveto leto zapored izhaja časopis, imenovan WC cajtng. Kdo je idejni oče tega časopisa oziroma kako je nastala ideja za takšen časopis? Ideja je nastala točno tam, kjer se rojevajo vse dobre ideje - na stranišču! Razmišljal sem, kaj naj naredim z ogromno količino zanimivih in komičnih izrezkov, ki sem jih zbral v preteklih letih, in ideja je padla. Tako se je ravno na prelomnici novega tisočletja rodil WC cajtng. Lahko poveš nekaj besed o zgodovini časopisa? Se ga je sprva bralo samo na mladinskih planinskih taborih ali so ga mladi planinci dobivali v branje na planinskem krožku? Zakaj si se odločil, da daš časopis tudi na internetno stran? WC cajtng je prvotno nastal kot zabava mladim planincem na planinskih taborih Planinskega društva Onger Trzin med tistimi težkimi straniščnimi trenutki. Prve številke so bile narejene zelo preprosto - kopica zanimivih in zabavnih izrezkov na listu formata A3. Takrat so ga otroci sprejeli z velikanskim navdušenjem, in to je bil zadosten razlog, da je WC cajtng izhajal tudi na taborih, ki so še sledili. Skozi leta je spreminjal svojo podobo in iz skupka različnih člankov počasi prehajal na računalniško urejen časopis. Že nekaj časa sem razmišljal tudi o tedniku, a se zaradi obveznosti in dodatnega dela nisem lotil uresničevanja te ideje. Nato pa so otroci na planinskem taboru izrazili željo, da bi WC cajtng izhajal tudi med letom, vsak dan. No ja, ostalo je pri tedniku. WC cajtng on-line je ugledal luč sveta s pomočjo interneta. Pred kratkim je izšla že 100. številka, ob tej priložnosti pa je dobil WC cajtng tudi svoj blog. Na internetni strani pa je možno najti še posebna WC opozorila ter posebne tematske številke WC cajtng special, do katerih imajo dostop le naročniki. Imaš podatke o tem, koliko bralcev bere WC cajtng oziroma kako poznan je v planinskih krogih? Kako poznan je med planinci ne vem, saj svojih naročnikov ne sprašujem po hobijih. Časopis sicer izvira iz planinskih krogov, a tednik WC cajtng on-line ni bil nikoli mišljen le za planince, temveč je namenjen prav vsem, brezplačno. Tako imam trenutno že 170 naročnikov iz vse Slovenije od 10. do 80. leta starosti. Koliko oseb sodeluje pri nastajanju časopisa oziroma ali časopis urejaš sam? Časopis večinoma urejam sam, v zadnjem letu pa je del časopisa prevzela moja boljša polovica. Pa tudi med samimi naročniki je nekaj takih, ki mi pridno pošiljajo gradivo. WC cajtng je tednik, ki izhaja ob ponedeljkih. Ali izhaja samo online, ali pripravljaš tudi tiskane različice? Tiskanih različic ne pripravljam, je pa moja želja, da bi dobil WC cajtng svoje mesto, torej na stranišču. A mislim, da ga večina bralcev prebere kar na računalniku. Pa nič zato, smo pa zato bolj oko-ljevarstveni. Kje dobivaš ideje za svoje članke? WC cajtng on-line je sestavljen iz stalnih rubrik, gradivo zanje pa dobim na različnih koncih našega svetovnega spleta. Pa tudi bralci kdaj prispevajo kaj zanj. Ali WC cajtng nastaja samo na podlagi tvoje ljubezni do ustvarjanja časopisa oziroma ga ustvarjaš zgolj v veselje bralcev, torej prostovoljno, ali pridobivaš tudi finance zanj? WC cajtng je nekakšna (upam) mala misija dobre volje. Ustvarjam ga prostovoljno in pri tem izkoriščam brezplačne vire, ki se najdejo na internetu. Financiranje bi sicer lahko omogočilo lastno internetno stran z bolj prijetnim naslovom, večjo možnost oglaševanja in še nekatere druge izboljšave, a očitno tudi dobra beseda daleč seže. Upam, da je bralcem v veselje ter da jim polepša kakšen (straniščni) trenutek. Ker je WC cajtng posledično nastal tudi iz tvoje ljubezni do planin in planinarjenja, me zanima, kako si se srečal s planinami in trzinskim planinskim društvom? S planinami sem se srečal bolj mimogrede, saj mi navkreberlazenje takrat ni kaj preveč dišalo. A družba je bila »ta prava« in tako je z leti prišla tudi kondicija in zanimanje za planinstvo. Bil si načelnik mladinskega odseka PD Onger, mentor mladim planincem na tekmovanjih Mladina in gore, poleg tega pa si tudi vodil mladinske skupine v planinski hišici PD Onger Trzin, vodja mladinskih planinskih taborov ... Kako vidiš to obdobje svojega življenja? Kot izredno zanimivo in pestro, saj sem v tistem času pridobil veliko znanj, spoznanj in veščin, ki jih s pridom uporabljam še danes. Kako pa vidiš razvoj trzinskega planinskega društva v prihodnje? Se ti zdi, da je v Trzinu še vedno dovolj zanimanja mladih in malo manj mladih za gore? Mislim, da večino mladih, prav tako kot je mene, vleče družba in ne toliko dejavnost sama. Razlika je le v tem, da je od takrat v Trzinu mnogo več društev in podobnih organizacij, s tem pa se razširi tudi spekter dejavnosti za mlade. Mislim, da je planinsko društvo na pravi poti. Pogrešam pa večje sodelovanje med posameznimi organizacijami. Ljubezen do hribov in planin si prenesel tudi v svoje delovno okolje. Si vodja številnih planinskih projektov v vrtcu, kjer delaš kot vzgojitelj. Lahko malce opišeš, kakšne projekte pripravljaš za otroke? Že nekaj časa delam v vrtcu Jelka v Ljubljani, kjer sem naletel na močno podporo pri vodstvu vrtca in velik interes za planinstvo pri sodelavcih. Tako v sklopu planinskega projekta Vandrovček poteka več dejavnosti. Otroci se lahko skupaj s starši udeležijo sobotnih družinskih izletov. Več kot polovica otrok je vključenih v akcijo Ciciban planinec, kjer otroci v knjižice shranjujejo svoje vtise s planinskih izletov. In pri tem so zelo pridni. V večini oddelkov potekajo tudi planinske urice, ki pa jih vzgojiteljice vodijo same, pa tudi na planinske izlete ne pozabijo. Vandrovček že tretje leto zapored sodeluje tudi v projektu Turistične zveze Slovenije Z igro do prvih turističnih korakov. Omeniti pa je potrebno tudi povezovanje z vrtčevskim športno-gibalnim projektom Gibalček in projektom Ekovrtec. Kako pomembna se ti zdi vzgoja otrok v planinskem duhu že v rosnih letih? Planinstvo v predšolskem obdobju se mi zdi zelo pomembno, saj na zanimiv način povezuje trenutno najbolj aktualni temi: gibanje in zdrav način življenja ter ekologijo. Poleg tega pa planinstvo prinaša tudi veliko znanja o naravi, vremenu, pokrajinah, prehrani, zgodovini Slovencev in medsebojnem odnosu. In vse to skozi igro in zabavo. Planinstvo pač ni le naporno navkreberlazenje, kot večina misli. Kakšen pa se ti zdi na splošno odnos Trzincev, pa tudi Slovencev, do gora in planinarjenja? Časi, ko smo se Slovenci borili za naše hribe, so že zdavnaj mimo, in razen reka, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav, ni ostalo ničesar več. Tudi samo planinstvo izgublja svoj čar. Odnos do narave in gora pa postaja zelo raznovrsten in pisan. Planince zamenjujejo tekači, kolesarji in celo motoristi. Na eni strani hriba postavljamo parke in opozarjamo na naravo, na drugi strani gradimo ceste in vikende. Sto ljudi, sto stopinj. Vprašanje je le, če bomo našli skupno pot. Mateja Erčulj PS: Vse številke WC cajtnga si je možno ogledati na internetni strani časopisa http://wc.cajtng.googlepages.com, wc cajtng pa ima tudi svoj blog na spletnih straneh http://wccajtng.blogspot.com. Že desetič na Mihaelovem sejmu Na 16. Mihaelovem sejmu v Mengšu, ki je bil 27. in 28. septembra, smo bili Trzinci tokrat že desetič. Oba dneva smo Trzin predstavljali s tradicionalno ponudbo trzinske klobase in dobrot domačih gospodinj, pekarn Kralj in Krejan ter gostilne Narobe in Vinske kleti Uršič. Poleg značilnih trzinskih spominkov in promocijskega gradiva smo se predstavili tudi z nekaj izdelki z arheoloških delavnic osnovnošolcev na temo: Življenje in delo prazgodovinskih prebivalcev na hribu Onger. Nedeljski večer sejma so pred trzinsko stojnico popestrili folkloristi iz Trzina. V veselje in ponos pa nam je bilo tudi priznanje organizatorjev, ki so ga letos podelili gospodu Marijanu Vodniku, mentorju rezbarske skupine Turističnega društva Kanja Trzin. Priznanje je prejel za najizvirnejšo stojnico domače in umetnostne obrti in večletno sodelovanje na tej prireditvi. Joži Valenčak Foto Lojze Šmid Dan odprtih vrat Prvi teden v oktobru odprejo vrata vsi domovi za starejše občane. V to vseslovensko predstavitev se je 2. oktobra vključil tudi Dom počitka Mengeš. Dan odprtih vrat je potekal do 17.00 in je bil namenjen vsem zunanjim obiskovalcem, ki so želeli začutiti utrip domskega življenja, spoznati področja dejavnosti, organizacijo dela , opremljenost prostorov ...Po besedah direktorice doma v pozdravnem nagovoru naj bi bil ta dan za stanovalce nekaj posebnega, lepši od ostalih. Na ta način želijo pokazati in povedati, kaj delajo in kako živijo. Vabilu se je odzval tudi župan občine Mengeš in z zadovoljstvom pozdravil stanovalce, ki so se zbrali v klubski sobi na uvodni svečanosti. Vesel i ga, da je dom lepo urejen in da deluje kot hotel. Z odstranitvijo starih zgradb pa bodo imeli stanovalci tudi več prostora ob domu in kar je najvažnejše - več sonca, več svetlobe. Zaželel jim je še veliko veselih in lepih dni in predvsem zdravja ter dobrega počutja. V kartkem kulturnem programu se je predstavil pevski zbor stanovalk, recitatorki osnovne šole Mengeš in harmonikarja. Avtorsko pesem krajan-ke Trzina, Anke Jurše, z naslovom Rudar, je recitirala njena sostanovalka. Sledila je pogostitev z doma pripravljenimi sladicami ter sokom. Vsi zbrani so bili prijetno razpoloženi. Izrazi njihovih obrazov so zgovorno potrjevali, kako malo je potrebno staraejšim ljudem, da občutijo toplino in varnost, v meni pa je vzbudilo spoznanje, kako hvaležni so za vsako prijazno besedo, nasmeh... BISER SKRIVA STARA ŠKOLJKA (Vietnamski) Meta Železnik DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Trzin prireja tradicionalni cFJ=j NOVOLETNI KONCERT »Zapojmo in zaigrajmo skupaj«, Jja ki bo letos že ČETRTIČ v avli Osnovne šole Trzin. ^ VSE, ki IGRATE na katerikoli instrument, POJETE, PLEŠETE VABIMO, da se PRIJAVITE za nastop z največ ENO svojo točko slovenskega avtorja. Prijavnico lahko pošljete na naslov: DPM TRZIN, Mengeška 22, 1236 Trzin, lahko tudi na e-mail: mateia.chvatal@gmail.com ;osebno jo lahko oddate v Centru Ivana Hribarja ob petkih od 8. do 13. ure ge. Meti w w Zeleznik ali v OS Trzin ge. Anici Mušič v 2. b razredu. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na GSM: 031 522 822 (Mateja Chvatal). PRIDRUŽITE SE NAM NA TEM PRAZNIČNO OBARVANEM KONCERTU, DA SKUPAJ VESELO IN SREČNO ZAKORAKAMO V LETO 2009! JL Cooperjev test * 'i I C g. v * 1 lEJ'ÎW^S " * Í wf Kot že vrsto let do zdaj je Občina v sodelovanju s športnim društvom Trzin in osnovno šolo v športnem parku osnovne šole pripravilo Cooperjev test za občane. Zaradi kislega vremena je bila udeležba nekoliko slabša kot na prejšnjih preizkušnjah, vseeno pa se je kar nekaj Trzincev odločilo, da preverijo, kako so telesno pripravljeni za fizične napore. Na nadzorovan tek po atletski stezi pa V predvolilni kampanji so se plakati strankarskih kandidatov po Trzinu, v primerjavi z nekaterimi drugimi kraji, še kar dobro držali. Posamezni nestrpneži so včasih odstranjevali plakate in tudi panoje kandidatom, ki so predstavljali njim ne preveč simpatično politično opcijo. 20. septembra pa so volilni molk vzeli zelo dobesedno in na križišču Mlakarjeve in Ljubljanske ceste raztrgali, podrli in uničili vse volilne reklame. Ne vemo, ali so isti storilci že takoj na začetku podrli vse panoje, ko smo prišli slikat, so bili vsi kandidati enotno »na tleh«. Če je molk, je molk, srčna kultura pa je nekaj druga. se je vseeno spustilo največ šolarjev, ki naj bi bili že tako ali tako telesno bolj dejavni kot starejši. Vseeno so nekateri od starejših presenetili z dobro kondicijo, žal pa so na test prišli predvsem tisti, ki težav s pešanjem svojih sposobnosti še nimajo. Naš fotograf pa je po volitvah tiste, ki so odstranjevali volilne plakate, zalotil tudi pri delu. Žal so nekateri kandidati in stranke radi vidni, in nasmejani obrazi neizvoljenih kanidatov so nas razveseljevali še dolgo po tem, ko smo volitve skoraj že pozabili. Trim stezo obnavljajo Po našem opozorilnem pisanju v prejšnji številki Odseva v kako zeleno prebarvanimi. Trzinci, ki so redni obiskovalci tistega dela slabem stanju so nekatera orodja na trzinski trim stezi, se je zdaj gozda, so že z odobravanjem pozdravili spremembo. nekaj le premaknili. Precej orodij so že zamenjali z novimi, sveže Nič kaj septembrski september Konec septembra je že v drugo zasněžilo Kamniško »škrbino«, sneg je pobralo šele čez nekaj dni. (Foto: T.M) Kimali ne bomo več, bolje rečeno - odkimavali, saj sta kimavec in z njim volitve za nami. Spet smo potegnili (tako kot vedno.) krajši konec volivci, to je nosilci demokracije. Statistično gledano se nam obeta zanimiva vladna koalicija, saj še ni povsem jasno, ali bo bolj mesnata ali zeljnata. Ali pa bomo dobili na koncu segedin golaž. Oktober je dober, pravi eden od številnih vremenskih pregovorov za mesec, v katerem smo, in še boljši, kadar tudi vino (uradno še mošt) dobro teče, saj mu ne pravimo zastonj vinotok. Trgatev je večinoma za nami, izjema so pozne sorte grozdja in tiste za »taj -kunsko« vino. Na srečo je z osrednjim mesecem meteorološkega jesenskega trojčka v našo deželo na veliko vstopila tudi zlata jesen. Prve liste je odpihnilo z dreves že konec prejšnjega, skupaj z junaki parlamentarnih volitev z velikih panojev. Tule, na posvetnem in božjem prepihu pod Ongerjem, včasih so živeli tudi na njem, se zdi, da se pol trzinske dežele skriva za temi »jumboti«, ki nam z določenega zornega kota zakrivajo celo pogled proti nebu oziroma vremenu. Seveda ni govora o slonih (ti zadnje čase pri nas pogosto letajo.), temveč o nesramno velikih, s plakati oblepljenih panojih, ki oglašajo sezonsko blago. Enkrat so to nepotratni mestni terenci, drugič izvrstno stoječi (beri -potapljajoči se) finančni skladi, tretjič babji mlin ali karkoli že pač drugega za pomlajevanje (tudi v Trzinu je nekaj takih, ki so namazane s tisoč in eno »žavbo«, tako rekoč z drugačno za vsak kvadratni centimeter telesa...) in ne nazadnje tudi pošteni politiki. Takih menda ni, večina med njimi spada pod že omenjeno »sezonsko blago«, nekateri pa so kot trdovratni madeži, ki se jih zlepa ne znebimo. In potem ko nas tovrstni oglasi prepričajo, se na primer mlade gospe sprašujejo, »zakaj bi prala pri štiridesetih, če jih imam pa šele nekaj čez trideset«! Ampak babji mlin je pa gotovo še vedno zakon. Saj veste, o čem je govora? Gre za star, duhovit motiv pomladitvenega mlina, ki ga poznamo s panjskih končnic. Trzinci pa verjetno predvsem s pustnih sprevodov. Mlin deluje po načelu staro babo noter, mlado ven, glavni pri vsem skupaj pa so seveda fantje. Babji mlin je izrazita šega prehoda in družbeni dogodek v procesu odraščanja. Resnici na ljubo pa bi bilo koristno včasih zamenjati tudi moško-žensko vlogo. Tudi na obrobju Trzinskega polja je nekaj možakov, ki s(m)o potrebni pomlajevanja. Tristo zelenih, spet me je zaneslo, pa saj se je zgodilo podobno tudi s septembrskim vremenom. Lahko bi rekli, da smo imeli septembra vsega po malem, le septembrskega vremena ne! Vremensko lahko pretekli mesec razdelimo na dva dela - avgustovskega in oktobrskega. V prvem, avgustovskem delu meseca (do 12. 9.), je bilo pretoplo, nato pa do konca meseca - glede na dolgoletno povprečje - oktobrsko prehladno. Slednje je privedlo do tega, da smo imeli za nekaj desetink stopinje Celzija prehladen september glede na primerljivo obdobje 1971-2000. Za zadnje desetletje je to vsekakor precej redek pojav, saj smo vajeni prav nasprotnega, povezano z aktualnimi podnebnimi spremembami. Te občutijo tudi trzinski kmetijci, posebej v letih, ko udari suša. Padavinsko sušen je prav gotovo letošnji september (v Ljubljani 8. najbolj suh po letu 1851), še posebej ob spominu na lanskega, ko so imeli v Železnikih in ponekod drugod hude poplave s povratno dobo 100 in več let. Letos smo imeli (preglednica) v vsem mesecu toliko dežja, kot ga da od sebe povprečen aprilski naliv. Narava že ve, kdaj in kako uravnotežiti od silnih poletnih padavin namočeno pokrajino. Je pa hlad minulega meseca povzročil, da smo lahko kljub skromnim padavinam opazovali sneg tudi pod nadmorsko višino Kamniškega sedla (1876 m) oziroma velike »škrbine«, ki je tako značilna za trzinski razgled proti Grintovcem. Imeli smo dva nevihtna dneva, šest dni z meglo in kar deset s padavinami. Razen 14. 9. ni v drugih devetih dneh nikoli padlo več kot nekaj litrov dežja. Prav zato ni bil občutek septembrskega vremena prav nič sušen, temveč predvsem oblačen. Temu primerno je bil minuli mesec tudi sončno podhranjen (80-90 % tega, kar smo vajeni), še posebno v zadnjih desetih dneh meseca. Nenavadno je bilo, da smo lahko v izpostavljenih legah že opazovali slano, marsikdo jo je strgal z avtomobilskega stekla, kar je mesec dni prej kot običajno. Povprečne dnevne temperature septembra po dekadah so bile okrog 19, 12 in 10 stopinj Celzija. Brrrrrrrr, še dobro, da nas očitno z vremenom še kako razvaja letošnji oktober, očitno bo res dober. Upajmo, da se bo kaj tega navzela tudi naša oblast, posebej krajevna, ki je to pot vse skupaj le opazovala. Ostanite dobri tudi vi, pa kjerkoli že boste preživljali za marsikoga najlepše dni v letu, ko se barvita pokrajina proti večeru prav tako vsak dan sproti stemni vse do nižin. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Padavine v septembru 2008 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2). postaja september Trzin 22 Domžale 21 Ljubljana 26 Trboje 29 Polhov Gradec 35 Podatkovni viri: Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, privatna vremenska postaja Trzin. Napovednik dogodkov v Trzinu za november 2008 25. okt. TD Kanja in TD Vodice /program na plakatih/ Pohod po območju štirih občin 7. nov. 19.00, Grad Jable TD Kanja in E.M. Kuferšin Grajske zgodbe - pripoved v verzih 11. nov. 18.00, DMR, avla CIH TD Kanja, OT, RCL Pogovorno srečanje "Ohranjenje Kulturne dediščine in odprtje razstave Mozaik Srca Slovenije 20. nov. 16.00, OŠ TD Kanja, DPM Praznične delavnice 28. nov. 19.00, DMR TD Kanja Podelitev priznanj za urejen kraj DELAVNICE TD Kanja 2008/2009 1. Rezbarska delavnica učil. teh. pouka OŠ Vsak torek od 17. do 19.00 2. Folklora -odrasla skupina OŠ - mala telovadnica Vsak četrtek od 20.30-22.00 3. Delavnica roč. vezenja CIH, soba 50 Vsak poned. od 17.00-19.00 4. Delavnice za otroke -"učimo te turizma" 5. Druženje in pogovori o tur. dejavnosti Vsak drugi in četrti ponedeljek ob 19.00 v CIH - 27. 10., 10.11., 24.11. 6. Slikarska delavnica - prijave pri TD Kanja Informacije v CIH - Občinskem inf. središču in sedežu TD Kanja Trzin, Ljubljanska 12/f, tel. 01 564 47 30 ČLANE TD PROSIMO, DA PORAVNAJO ČLANARINO ZA LETOŠNJE LETO. Znamkice po 7 EUR so na voljo v času uradnih ur v CIH. Vabljeni tudi drugi ljubitelji tur.dejavnosti, prijavnice za članstvo so prav tako na voljo v CIH. PRAZNIČNE VOŠČILNICE: V novembru /po 15.11/ bo TD Kanja imelo na voljo praznične voščilnice z motivi: Piramida, Grad Jable in Cerkev sv. Florijana. Zahvala Po dolgotrajni bolezni je v 83. letu starosti zatisnil oči mož, oče, dedek in pra-dedek Štefan Vinčec iz Trzina, Rašiške čete 13. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala gre dr. Ri-žnarjevi, patronažni službi, g. župniku, gasilcem in vsem, ki so ga besedno bodrili. Vsi njegovi /J tng on-line 20. oktober 2008, št. 110 Ker nam ni vseeno za vašo prebavo ... Šala mala,. "Pečenka se mi je prismodila!" je zastokal kuhar. "Nič hudega" je dejal šef strežbe. "Na jedilni list bomo napisali, da gre za gasilsko pečenko, pa še ceno bomo zvišali!" Pisane ngvicke Gotovo se sprašujete, kako zvezdnicam, kot je Victoria Beckham, uspeva ohranjati svež videz? Ne boste verjeli, odgovor se skriva v ptičjih iztrebkih! Mazilo, ki vsebuje iztrebke slavčkov, stane približno 150 evrov. STRIP - Animal crackers Ali veš, da... je Evgene Debs leta 1920 prejel kar 913.664 glasov za predsednika ZDA, kljub temu, da je svojo celotno kampanjo vodil iz zapora? bi lahko Slovenijo poimenovali tudi 'čarovniška dežela' saj imamo Slovenci poleg neštetih bajk in pripovedi tudi več znanih krajevnih zbirališč čarovnic, kot Klek, Slivnica, Grintovec in Rogaška gora? so prvi Oktoberfest organizirali že leta 1810 v Munchnu? da je na seznamu živali, poimenovanih po slavnih osebah tudi krešič Agra schwarzeneggeri, ki je svoje ime zaradi nabreklih bicepsom podobnih srednjih členov nog dobil po telovadcu Arnoldu Schwarzeneggerju? by Fred Wagner Neodgovorno uredništvo: GrizzlyMan & family Obiščite nas na http://wc.cajtng.googlepages.com ali nam pišite na wc.cajtng@gmail.com! ercator Od četrtka do nedelje smo še posebej popustljivi. Popusti na izbrane blagovne skupine ali blagovne znamke! Vabljeni v: H Samopostrežna prodajalna Trzin Odprto: • od ponedelka do petka: 07.00 - 19.00 ure . sobota: 07.00 - 17.00 ure • nedelja: ZAPRTO • 31.10.08, praznik: 08.00 - 12.00 ure • 01.11.08, praznik: ZAPRTO Si Samopostrežna prodajalna Mengeš Odprto: • od ponedelka do petka: 07.00 - 19.00 ure • sobota: 07.00 - 13.00 ure • nedelja: 08.00 - 12.00 ure • 31.10.08, praznik: 08.00 - 12.00 ure • 01.11.08, praznik: ZAPRTO si ommerce o zimo In point ađ LLKČ OUI a»l/g Uuôatf UGODNE CENE - MOŽNOST PUČILA NA OBROKE @ 080 22 36 www.hFKommefce.si FRIZERSKI SALON CONA VAM NOVEMBRA IN DECEMBRA PODARJA KUPON Z 20% POPUSTOM + NOVOLETNO DARILO Frizerski salon Cona, Borovec 14, IOC Trzin 1236, Tanja Malus s.p. Tel.: 01/56200-57, Tanja: 041/992-092, Jerneja 040/355-112 HOW! V DOMŽALAH HOW! ROČNA AVT0PRALNICA PM MOŽNOST NAROČANJA NA TELEFON 041 95 95 95 Ljubljanska cesta 14b, DOMŽALE DELOVNI ČAS: ponedeljek - petetek:08,3EM8.W sobota 09.QD-13.D0, nedelje iit prazniki ZAPRTO AVTO VAM LAHKO ODPELJEMO IH PO KONČANI STORITVI 00STAVIMO NA ŽELJENO MESRT0!