študentski list Ljubljana, 14. decembra 1966 Letnik XVII Številka 8 ribun SponsofS the Duke of Bedford Dr Max 3orn, Nobel Prize for Physios Lord Boyd Orr, FRS, NobeJ Prize for Poaco Pablo Casals Oanilo Oolci Her Majesty Queen Elisabeth of the Belgians, deoeased Presidsnt Kenneth Kaunda President Ayub Khan Prime Minister Javvaharlal Nehru, daceasad President Kvvame Nfcrumah President Julius Nyerere Professor Linus Pauling, Nobel Prizas for Chem(stry, Peace President S Radhakrishnan Vanessa Redgrave Dr Albert SchweitZ3f. Nobel Pfize for Peaca. deceased His Imporial Majesty Haile Selassie I President Leopold Senghor His Royal Highness Prince Norodom Sihanouk Oirectors the Earl Russell, OM. FRS tha Countess Russell Hamza A!avi Perry Andarson Robin Blackburn Ken Coates Emile da Antonio Christopher Far1ay Ouintin Hoare Oavid Horowitz Mark Lane Dennis Phombeah Lucien Rey Ralph Schoenman 3 & 4 Shavars Place. Haymarket Lohdon SW!, England telephone : VVhitehall 4209 & 4200 cables ; Russfound london SW1 Bertrand Russell Peace Foundation 23 November, 1966. Univerzltetski Odbor-Tribuna, Trg revoluclje 1,¦ Ljubljana# Yugoslavia. Dear Friends, I write to expreas my gratitude and great pl8asure in the courageous support of the internatlonal War Crlmes Trlbunal vvhlch you have afforded us* Th8 formation of the Commltlee 1& Support of the Tribunal has not only glven tieart -to the members of the Trlbunal on ivhose behaif I write, but demonstrated to the people of Vietnam that the YugO3lav youth really identify with their cause. The Vietnamese people have endured great persecution and tiave struggled against overwhelming brutality. It is fitting^that the Slovene people, a srnall people with a rich eulture and long history of struggle for independence, should understand and assist the Vietnamese nation in Its hour of need. I take this opportunity to extend my iieartfelt greetings through the Slovene students to all Yugoslav youth. We have noted with care what you have achieved and we salute you. Yours sincerely, I Bertrand Russell Honorary President International War Crimes Tribunal Univerzitetnemu odboru — Tribuni Trg revolucije 1, Ljubljana, JugGslavija. Dragi prijatelji, pišem vam, da bi vam izrazil svojo hvaležnost in veliko veselje ob vaši po-gunini podpori Mednarodnega sodišča za vojne zločine. Ustanovitev Iniciativnega odbora za podporo Sodišču ne pomeni le ljubeznive podpore članov Sodišča, v imenu katerih pišem, ampak izraža tudi resnično privrženost jugoslovanske mla-dine prizadevanjem vietnamskega ljudstva. Vietnamsko Ijudstvo doživlja veliko nasilje in se bojuje proti neizmemi bru-talnosti. Veseli nas, da slovensko ljudstvo, majhen narod z bogato kulturo in z dolgo trajajočim bojem za neodvisnost, lahko razume in podpira vietnamsko Ijud-stvo v njegovih težkih trenutkih. Ob tej priložnosti sporočam prek slovenskih študentov svoje prisrčne po-zdrave vsej jugoslovanski mladini. Pozorno spremljamo vaše napore in vas po- zdravljamo. vaš vdani Bertrand Russell častni predsednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine FINANSIRANJE TRIBUNE Pomen, ki ga ima katerikoli študentski list za določeno družbo, se vsaj v primeru Tribune ne odraža v adekvatnetn družbenem priznanju. Sredstva za realizacijo družbene vloge, ki jo ima Tribuna; so že nekaj let nazaj mnogo pre-majhna in se zaradi tega finančna situacija Tribune same vedno bolj zaostruje. Vloga študentskega glasila v visokošolski sredini ne dobiva primernega pri-znanja niti od republiških organov niti od ustanove, na katero se pisanje nanaša v največji meri in iz katere izhaja — od nniverze. Dosledno uveljavljanje vloge univerze v naši družbi nujno zahteva obstoj študentskih listov, ki že po svojem pristopu ne morejo imeti drugačnega karak-terja, kot je univerzitetni; obravnavanje teh problemov je dolžnost študentske organizacije in tudi njenega glasila. Zatorej naj bodo sredstva za izhajanje pro-tivrednost za delo in priznanje potrebnosti. Tribuna se že nekaj let bori z velikinii težavami pri financiranju, ki ji bodo, kot kaže, onemogočile izhajanje; že zdaj pa resno ogrožajo kontinuirano delo. Ob spoznanju potrebnosti se lahko vprašamo dvoje: Ali gre za zgrešeno mišljenje, da nam »opozicionalni« listi niso potrebni, ker je Tribuna kritična do deformacij, ki so študentom, ki pišejo, informativno do-stopne — torej družbeno kritični pristop je kljub IV. plenumu še vedno pod anate-mo in vpliy reforme zadeva celotno področje negospodarstva enako — nimamo dogovorov in razprav, kaj naj ostane in kaj je neracionalno. Na drugi strani pa so dejstva: y začetku šolskeasitni, da niso pomislili na moralne po-sledice svoje prekinitve dela med svojimi dijaki, ki bi neosveščeno govorili, da nji-hovi profesorji »štrajkajo«, navseeadnje bi morali potrpeti. saj verao, gospodarska reforcna četudi bi šlo samo za njihove osebne dohodke, bi jim morali pritrditi. Dejstvo, da so njiho-vi osebni dohodki manjši kot je republiško povprečje osebnih dohodikov (pamisliti pa moramo, da učijo večinoma Ijudje z visoko izobrazbo) in da bi v ob-čini z večjim posluhom za prosveto za-siužili tudi do 500 Ndinarjev na mesec več, nas opozarja, da nekaj ni v redu. Vendar bistvo problem-a ni v samih osebnih do-hodkih. Gre za veliko več. 1 Obstaja velik nespor&zum v odnosih med družbo in prosveto. Ta nesporazum grozi, da bo povzročil hude in nezaželene ptosledice, če seveda ne bomo pravočasno našli primeme rešitve. Ogroženo je bistvo naših druzbenoeko-nomskih odnosov — sambuoravljanje. V primeru mariborske ekanamske sre-dnje šole gre za kršitev načel notranije samouiprave. Maribor&ki mcstai svet je po-slal (toda ne kot kolegijski organ, marveč je to n&redilo samo nekaj posameanikov) službi družbenega knjigovodstva dopis, s katerim je omejil izplačilo osebnih dohod-kx>v na ekonomski šoli v oktobru za 10 od-stotkov od prejšajih 90 odistotnih asebnih dohodikov. Služba družbanega krujigovodst-va je dopis upoštevala in zavraila njihavo izplačilno listo, kLjub temu, da je šola Lmela na svojem računu dovolj sredsteiv za 90 odstotne osebne dohodke (v oasu, ko poročamo, se je že pojavil denar in so jim osebne dahodike že usplačali.) Morda bo kdo rekel, zakaj da niso šli po aakaniti poti. Saj so šli. Na šoli po uduje tudi repufbliška poslanika kultumo prosvefcnega zibora Truda 2oher-Durjiava, ki je celo dvabrat govorila pred repuibli-ško skupščino, vendar brez uapeha. Vide-ti je torej, da tudi naš najvišji republiški sa.moupravni organ ostaja neprizadet ob raevarnosti, ki raste iz dneva v dan. Pa poglejmo vzročno zveao med grož-njo sredoješolskih ptrofesorjev, da bodo stavikali, in dušitviuo samompravljainja. Nezadovoljni profesorji (nezadovoljni aaradi neprimeroega vrednotenja njihove-ga dela, kar se odraža v pičlih sredstvih, namenjenih osebniin dohodikom — 900 mi-lijard za administrscijp, 300 milijard za prosveto) pedagoško prav gotovo ne bodo na na.jvišji ravni. Kaj nam pomagajo zah-tevnii in modeimi učni prog^ami, ko pa jih ni mogoče Uiresmičiti, saj ni denarja za ka-binetni pouk, za laboratorije, učila, eks-kurzije, še pri kredi morajo varčevati. Ob takšnih težavah in nerazmmevaniju tudi njihova idejm vssgoja ne bo primerna. Iz šol prihajajo torej dijaki, ki nima-jo najboljšega znamja o naši družbeno-ekonomsiki ureditvi, saj so tako brdili ruji-hovi »svetli vzgledi« — vagojitelji. Trdkn, da presenetljivo veliko mladih Ijoidi na srednjih in visokih šolah nima nobene druge ideologije kot ideologijo osebnega standarda. In jprav ti mladi ljiudje bi naj bili no-silci naše družbene in ekoooimske osnove — samoupravljanja. Zavedamo se, da mo-m biti samoupravljalec osveščen, razgle-dan, izobražen, »brokoven, če hočemo, da bo aktivno sodeloval pri delu samouprav-nih organov in da bo vasoiko produfctiven. Takšnega proizvajalca nam lahko da sa-mo šola, in to dobra šola. Takšnih šol .pa je malo, satf ni denarja zaoje. Demarja ni iz gospodarstva, ker je samaupravljanje premalo raavito ... In že smo v aačarsunem krogu. Presenetljivo je, da prav v času, ko Ijudje na najvišjih položajih poudarjejio, da moramo krepiiti saimouipravljanje, neka-teri šolski koletotivi stx>je pred tem, da bo-do prekinili delo in s tem prefcrgali pro-ces usfposabljanja bodočih &amoupravljal-cev. Branko Maksimovič KAJ VSE LAHKO DOSEŽE RDEČI KRIŽ , Bivši referent za stike z Vzhodom pri Svobodni zvezi študentov (LSD) v Zahod-ni Ncmčiji Dieter KONIECKI (35) je zo-pet na svobodi. Koniecki je bil junija 1961 v Pragi obsojen na deset let zapora, češ da je bil vohunil. Različne organiza-cije so vsa ta leta apelirale in prosile pri predsedniku Novolnem za njegovo pomi-lostitev. šele zdaj, po akciji nemškega Rdečega križa in po dolgih pogajanjih, je bil Koniecki pomiloščen — ko je potekla prva polovica njegove kazni. Dieter Ko-niecki je bil eden izmed glavnih zastop-nikov LSD, organizacije, ki je pred leti iskala poti za direktne razgovore s komu-nističnimi mladinskimi organizacijami ta-ko imenovanega »vzhodnega bloka«, da bi navezala stifefe z mladimi ljudtni Vzhodne Evrope. Kitajci so Konieckega* zaradi njegovih akcij imenovali »pes imperializma«. (Po časopisu Studentenspiegel) VIVA US ARMY! Pišem vam pismo, ki bi moralo biti pravzaprav protest. Protest zoper stvari, ki v proklamirani socialistični družbi (slo-venski) kričijo same zase. Težko je verjeti, da se pojavijajo slučajno! Pojavlja se mrena v miselnosti, ki preprosto navaja na pozabljanje revolucionarnih trenutkov, revolucionarne miselnosti in revolucionar-ne nestrpno^ti. Odnos do revolucionarnih vrelišc'v svetu se kaže le z razumevajoči-mi, deklarativnimi gestami. Slepa, neza-vestna spontanost opravlja svoje. Del te mrene je rezultat filmske in konzumne kult(ure). Postali smo bogati, siti. Ne maramo težav niti zamer. Od tod konformizem in miselna neustvarjalnost, nemoč. Teh nekaj tnisli je razkrajalo mojo možgansko elementarnost ob novoletnem vzdušju na Gospodarskem razstavišču, kjer sem videl ljubljanske malčke, pa že tudi nekoliko starejše (še) otroke, kako se zabavajo v ameriških vojaških vozilih in z ameriškim orožjem (tank s strojnicami in dirigiranimi raketami). U. S. Army. Užitek je nepopisen, aktivnost pa perma-nentna. To celo takrat, ko bo sicer ame-riško orožje, vsaj pravi se tako, v Viet-namu molčalo. Naj zaželim mnogo uspe-ha pri ubijanju z ameriškim orožjem?! Kaj pravi uprava Gospodarskega raz-stavišča? Ali so politični subjekti ob tem popolnoma ravnodušni in nemočni? P. S. Teža teh dejstev se ne da odteh-tati s tem, da je za takšno »zabavo« na GR poskrbela avstrijska kompanija. Mi-mogrede: »Delo« gre v poročilo o novolet-nem vzdušju na GR mimo tega očitnega dejstva (?!). Griša Leban DELO IN USTAVA Eden izmed grbov, ki jih je obja-vilo »Delo« v svoji 319. številki, dne 23. novembra 1966, na straneh 10 do 14. »Grb Socialistične federativne re-publike Jugoslavije je polje... V sredini polja je ŠEST pošev polo-ženih plamenic----« Iz Ustave SFRJ, 1963; 3. člen. Vasilij Lavrič BASEN O KLOPOTAČI IN PUSCAVSKI PODGANI Ležala je klopotača pod skalo, s široko odprtimi očmi je zrla v svetlo prihod-nost, v večer, ki bo prišel, zrla podgane, ki bodo v mraku zlezle iz lukenj. in v luči zahajajočega sonca videla vse rož-nato. Padel je mrak, prišla je podgana, pri-šla, nasula klopotači peska v oči in ušla. MORALA: Nekateri s tako odprtimi očmi zrejo v svetlo prihodnost, da jim lahko vsaka podgana vrže pesek v oči. Viktor Vest UREDNISTVU TRIBUNE »DVE VPRAŠANJI« V zvezi s člankom tov. Tkačika »I>ve vprašanji« objavite, prosim, naslednji od-govar. Clanek »Regionahia struktura štu-dentov v Sloveniji in štipendiranje« je ia-ključno moje delo. Podatki, ki so navede-ni, so zb^ani iz rednih letnih publikacij Republiškega zavoda za statistiko. članek sem objavil z namenora, da osvetiim da-našnjo situacijo na Univerzi Ln da s tem dam podporo vsem materialom posebne skupine v okviru UO, v kateri sem tudi sam sodeloval. Zato mislim, da sem se upravičeno podpisal s svojim imenom. Ta-ke prakse, kot jo tov. Tkačik navaja, na UO ZŠJ ne poznamo. Jugovič Matjaž UREDNIŠTVU TRIBUNE Ceprav imam že skoraj 56 let, redno in z zanimanjem prebiram TRIBUNO. Ze-lo mi je všeč kritično stališče lista do negativnih pojavov v naši družbi. Ogor-čen sem nad tem, da se mnogi nekvalifi-cirani »izkušeni kadri«, nočejo umakniti mladim strokovnjakom. V 5. številki TRIBUNE ste objavili na drugi strani ost »Preveč krmarjev brez kompasa«. V zvezi s to problematiko bi opozoril na daljši prispevek v prilogi ma-riborskega Večera »7 dni« z dne 4. no-vembra letos. Naslov članka: »Najdražja je tista šola, ki je nimaš«. Zdi se mi, da bi tam našli še mnogo bolj drastične pri-mere. Gre za podatek, da ima Slovenija najmanj direktorjev z visoko strokovno izobrazbo — samo 26,6 odstotka, medtem ko je jugoslovansko povprečje 31,3 odstot-ka. Pri reelekcijah na novo izbrani direk-torji v Sloveniji z risoko izobrazbo: 23,6 odstotka, jugoslovansko povprečje: 46,1 odstotka. Med kadri (mišljena so vodilna mesta v gospodarstvu. ki zahtevajo viso-ko ali vi.šjo izobrazbo), ki za ta mesta ust-rezajo, je 19 odstotkov članov ZK, med ti-stimi, ki zaostaja.jo za eno stopnjo, torej med tistimi, ki imajo srednjo izobrazbo, je 44 odstotkov članov ZK, med tistimi, ki zaostajajo za dve ali tri stopnje (niž-ja strokovna ali brez izobrazbe) pa je članstvo v ZK skoraj stoodstotno. Avtori-ca članka Kristina Lovrenčič končuje: »Članstvo v ZK je pomenilo kompenzaci-jo za neznanje.« Bivši študent iz let 1932—36 TRIBUNO UREJAJO: FRANCE ANŽEL (TEHNICNI UREDNIK), MIHA JAZBINŠEK, VALENTIN KALAN, IVIARKO POGACNIK, TONE PACNIK, RUDI RIZMAN (ODGOVORNI UREDNIK), HERMAN VOGEL TRIBUNA - IZDAJA UO ZSJ - UREDNISTVO IN UPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II -TELEFON 21-280 - TEKOCI RAČUN 503 8 72 - LETNA NAROCNINA ZA ŠTUDENTE DESET NDIN ZA OSTALE PET-NAJST NDIN - POSAMEZEN IZVOD 50 PAR — ROKOPISOV IN FOTOGRAFIJ NE VRACAMO — TISKA ČP DELO LJUBLJA-NA, TOM&IČEVA 1, TELEFON 23-522 - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Vsako leto bo predvidoma izšlo pet ali šest knjig: po možnosti dve literarni (pesniška in prozna) in tri publicistične izdaje, ki se bodo dotikale različnih razsežnosti sodobnga sveta. Zbirko bosta urejala Niko Grafenauer in Andrej Inkret. Prvi letnik zbirke ima na programu naslednja dela: 1. DUŠAN JOVANOVIC, DON JUAN NA PSU ALI ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU (ROMAN) 2. ANDREJ INKRET, GLEDALIŠKI FELJTONI IN POLEMIKE (ESEJISTIC-NA ZBIRKA) 3. BRACO ROTAR, ESEJI 4. LADO KRALJ, KAJ JE SLAVKO GRUM (RAZPRAVA) 5. HERMAN VOGEL, PESMI 6. FRIEDRICH NIETZSCHE, ONKRAJ DOBREGA IN ZLA V dogovoru smo tudi z nekaterimi drugimi avtorji, ki jim založniška misel ustreza, vendar pa glede sodelovanja ni nikakršnih omejitev. Docela jasno je, da bomo knjižno edicijo TRIBUNA lahko izdajali le tedaj, če bomo s prodanimi izvodi krili tiskarske in druge stroške. Zato razpisujemo za prvi letnik subskripcijo, h kateri vabimo vse bralce »Tribune« in še posebej študente, saj je od njih neposredno odvisen smisel in pomen zasnovane knjižne zbirke — ki hoče govoriti iz tistega sveta, ki ga živijo. Izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: »Tribuna«, Trg revo-lucije III. do 1. januarja 1967. V prosti prodaji in ob omejeni nakladi bodo knjige nekoliko dražje. SUBSKRIBCIJSKO NAROČILO NA KNJIŽNO EDICIJO TRIBUNA Podpisani ............................................................, poklic ............................................ obvezno naročam prvi letnik knjižne edicije TRIBUNA v celoti, ?amo naslednje knjige ................................................................................................ S podpisom se obvezujem, da bom plačal Ndin 8.— za posamezni izvod po povzetju. RAZPIS Zveza študentov Jugoslavije — Štu-dentski servis — Ljiibljana — Bor-gtnikov trg 2, razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. referent za honorarne zaposlitve 2. fakturist Pogoji: za obe razpisani delovni me-sti se zahteva a) status študenta b) enomesečno poskusno delo c) za delovno mesto fakturista zna-nje strojepisja Obe delovni mesti sta stalni z ne-polnim delovnira časom, in sicer re-ferent za honorarne zaposlitve s 4-urnim delovnim časom in fakturist s 5-urnim delovuim easom. Nastop dela takoj. Osebni dohodki po pravilniku o de-litvi osebnih dohodkov. Pismene prijave na razpisani delovni mesti sprejema študentski servis do vključno 21. 12. 1966. Uprava Študentskega servisa POPRAVEK: V zadnji številki je v izjavi V. Dedijera za Tribuno nastala večja napaka. V tretjem stavku se prav glasi avstralska vojska namesto ka-nadska. Uredništvo. TRIBUNA STRAN 3 PRIPOMBE PEDAGOŠKO-ZNANSTVENEGA SVETA Pripombe Pedagoško-znanstvenega sveta k dopisu V. Pi-taoca: »Delček življenja na Ekonomski fakuiteti« in k pri-pombam Uredništva v študentskem listu Tribuna, letnik XVII. št. 6, Ljubljana, 23. novembra 1966, str. 3. Pedagoško-znanstveni švet Ekonomske fakultete se cwme-juje le na navajanje dejstev. Slušatelj V. Pitacco je prvič polagal izpit iz predrneta Uvod v ekonomsko statistiko 13. VII. 1966.; Izpit je bil pis-men, kjer je dosegel 5 točk od 100 možnih, in usten, kjer je dobii oceno nezadostno. Ponovni izpit je slušatelj polagal 6.10.1966. Pismeni del izpita je obsegal naloge: 1. Kaj veš o našem indeksu industrijske proizvodnje? 2. Katere vrednostne pokazatelje proizvodnje poznaš in kako jih izračunamo v industrijskem prodjetju? 3. Katere načine izračunavanja bruto koeficienta repro dukcije poznaš? Pri iapitu je slušatelj dosegel 35 od 100 raožnih točk; za pozitivno oceno pa zahteva eksaminator najmanj 55 točk. Pri usfcnem izpitu je dobil slušatelj naslednja vprašanja: 1. Kaj veš o vlogi ponderjev v agregatnem indeksu cen? 2. Naturalni pokazatelji izkoriščanja kapacitet 3. Problematika naše nomenklaturne problematike. Za premislek je imel slušatelj 10 minut časa. Na prvo vprašanje ni odgovoril, na drugo vprašanje je odgovarjal nekako med nezadostnim in zadostnim, na tretje vprašanje ni cxigovoril. Zaradi tega je prisodil eksaminator za celoten izpit oceno nezadostno. Naslednji dan, 7. 10.1966, se je slušatelj pritožil zaradi ocene, ki jo je prejel pri izpitu. Za tak primer predpisuje statut Ekonomske fakultete natančen in hiter postopek, ki mora biti tako hiter, da mora biti sluSatelju oraogočeno morebitno ponavljanje izpita v 24 urah. Posebna komisija je takoj proučila pritožbo, pregledala vse dokumente v zve-zi s spornim izpitom in zaslišala vse prizadete. Komisija je ugotovila, da je bii postopek eksaminatorja povsem korek-ten in zato ni ugodiila pritožbi slušatelja. Slušatelj V. Pitacco, rojen 3.1.1941. v Puli, se je vpisal na Ekonom&ko fakulteto v prvi letnik 24. 9. 1962. Vse izpit« prvega letnika je opravil do 5. 2. 1964. s povprečno oceno 2,44. V drugi letnik se je vpisal v jeseni 1963. Do 6. 10.1966 je polagal osern izpitov iz predmetov drugega letnika in dosegel povprečno oceno 1,75 Po koncu svojega drugega študijskega leta je bil absolvent prve stopnje do 31. 3.1965, ko je izgubil absolventski staž in obdržal samo pravico do opravljanja izpitov. V času od 24. 2.1965 do 13. 7. 1966 ni polagal nobenega izpita. Od prvega vpisa na fakulteto pa do njegove pritožbe 7.10.1966 je preteklo nad štdri leta, ne da bi v tem času končal prvo stopnjo kljub temu, da je dobival štipendijo OLO Koper in da je bival v študent-skem naselju. Pedagoško-znanstveni svet Ekonomske fakultete POJASNILO FAKULTETNEGA ODBORA V članku Delček življenja na^Ekonomski fakulteti, ki ga je v šesti številki Tribune objavil tov. Pitacco, je tudi nekaj obtožb na raoum FO ZŠJ na EP. V zvezi s tem FO ZŠJ EF izjavlja naslednje: 1. V gorečem iskanju »svoje pravice« in krivoev za svoj neuspeh pri izpitu se je tov. Pitacco nameril tudi na PO, čeprav v vseh teh letih, odikar »študira« na EF, še ni nifcoli aaoutil pobrebe po »storitvah« študen.c>xe zacije. Ker pa FO le ni hotel z dekanom v boj za »n pravico«, mu tov. Pitacco očita strahopeinost. FO ni hotel boriti za njegovo pravico ne iz strahu. i zato ne, ker menimo, da moramo, če hočemo pravice, izpolnjevati tudi postavljene dolžnosti OKnuv.ja dolžnost študenta pa je reden študij. Tov. Pifcacoo te doli-nosti ooitno ni lzpoinjevai niti izpolni, saj se — brez šol^ce izobrazbe in do 3. r. osn. šole 8,5% — z izobrazbo osnovne šole od 4. r. naprej 58,8 % — z izobrazbo KV ali V KV delavca 9,5 — z iaobrazbo tehniške in tem u&trežsne šole 2,3 — z izobrazbo gimnazije 1 — z višjo in visoko izobrazbo 1,3 ° — nezaiano 0,3 ° če primerjamo Slovenijo z ostalimi republikami vidimo, da je izobrazbena struktura zaposlenih v Sloveniji ugodnejša le pri kategoriji kvalificiranega in visokokvalificiranega kadra, medtem ko je srednje-in visokošolskega kadra v Sloveniji sorazmerno manj. Zapo&leni v i^dustriji (1964) % zaposienih % zaposlenih Soc. republike z višjo z visoko izobrazbo izobrazbo SPRJ 0,62 1,55 Bosna ki Hercegovina 0,44 1,42 Crna gora 0,82 2,01 Hrvatska 0,49 1,80 Makedonija 0,79 1,62 Slovenija 0,42 1,04 Srbija 0,85 1,62 Pereč je tudi problem srednjega strokovnega kadra. Za naslednje obdobje se kaže predvsem pri-manjkljaj v tehničnih strokah. Od kategorije prebivalstva od 15 do 19 let je v šolah II. stopnje pri nas zajete nekaj nad 28 % te mladine. (V razvitejših državah je ta procerat 60 % in več.) Podatki vpisa študentov sicer kažejo, da je Jugo-slavija na enem izmed prvih mest v Evropi, zaradi visokega osipa pa je odstotek študentov, ki uspešno končajo študijo — prav gotovo med najnižjimi v Evropi (glej Tribuna št. 4). Zanemariti ne smemo tudi migracije našega ak-tivnega prebivalstva v inozemstvo, kar narn poslab-šuje kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Bodoča kadrovska politika bi morala glede na predvideni gospodarski razvoj, modernizacijo tehno-loških postopkov, sodobnejšo organizacijo dela ter razvoj sodobno organiziranih družbenih služb, inten-zivneje reševati problem kadrovske strukture zlasti v gospodarstvu. Vsi ukrepi, s katerimi bj skušali doseči modernizacijo v širšem obsegu, bi ob po-manjkanju strokovnih kadrov izgubili učinkovitost. 2. Strukturno razmerje med »delavci« in »uslužbenci« Dejstvo je, da moderni proizvodni sistem zahteva procentualno manj »delavcev« in več »uslužbencev« (strokavni kader). Povečanje deleža »uslužbencev« je po navadi (vsaj tako bi moralo biti) rezultat mate-rialnih in proizvajalnih gibanj. Ta gibanja namreč vedno spremlja večja proizvodnja, večja produktiv-nost ter večja osebna in splošna potrošnja. Gibanje števila »delavcev« na enega »uslužbenca« v industriji v Sloveniji od leta 1957 do 1964: 1957 6,48 1960 5,64 1963 5,01 1964 4,77 Neurejenost materialnega položaja študentov in v marsičem tudi položaja v družbi, ni mogoče obravnavati ločeno od problemov zaposlitve in kadrovske zasedbe. Zato v skrajšani in delno spremenjeni obliki objavl}anno informacijo Repu-bliškega sekretariata za delo o strukturi strokov-ne usposobijenosti zaposlenih v gospodarstvu Zaradi ocenitve navajamo ta razmefja- 2» neka-tere druge države za leto 1959: Nemoija 4,26 Avstrija 5,45 Kanada 3,49 Finska 5,41 Danska 3,ft Švedsdca 4,07 Bolgarija 5,62 ZDA 3,24 Mehika 5,92 E5ffipt 8,6 Domnevamo lahko, da razmerja v Sloveniji niso v zadostni meri rezultat modernega proizvodnega pro-cesa, saj je 2snano, da stopnja mehanizacije in avto-matizacije naše industrije znatno zaostaja za tistimi držvami, ki se v strukturi zelo približujejo naši (npr. Nemoija). V razvitejših državah ima industrija zelo razvito mrežo raznih birojev, analitičnih in znanstvenih sek-torjev, ki jih naša industrija nima. To pomeni, da imamo pri nas večje število uslužbencev za admini-stracijo. V gospodarskih organizacijah v Sloveniji odpade 56,5 % uslužbencev na administrativne delav-ce. Revizijski zavod SRS ugotavlja, da je povprečno tretjina administrativnega kadra preveč (pri tem ni uppštevano zmanjšanje administrativnega kadra, ki bi nastalo z uvajanjem mehanografije). Izobrazba kadrov, ki delajo na administrativnih delovnih mestih, je neustrezna. Po podatkih zavoda za zaposlovanje SRS iz Ieta 1965 je naslednja: — popolna ali nepopolna osnovna šola 47,5 °/o — nižja strokovna šola 39,8% — srednja šola 12,7 °/o Iz vsega prej navedenega lahko sklepamo, da šte-vilo strokovnih kadrov zelo zaostaja za drugimi drža-vami. Pomanjkanje strokovnih kadrov je posebno pe-reče, ker zaradi tega tudi ukrepi, s katerimi skušamo doseči naš nadaljnji gospodarski razvoj, izgubljajo učinkovitost. II. STRUKTURA ZAPOSLENIH IN NJENA USTREZ NOST GLEDE NA ZAHTEVE DELOVNIH MEST 1. Struktura strokovne usposobljenosti kadrov Označba strokovne usposobljenosti zaposlenih: Pr — priučeni delavci oziroma poklici ozkega profila strokovne izobrazbe in s končano ali nedokon-čano osnovno šolo (tudi polkvalificirani de-lavci) Pš — poklioni delavci oziroma poklici širokega pro-fila: delavoi s končano višjo strokovno izobraz-bo, KV in VKV delavci z opravljenimi izpiti Sš — srednja strokovna izobrazba Vš — višja in visoka strokovna izobrazba Dejanska kvalifikacijska struktura, ki so jo imeli zaposleni v letu 1965 (v odstotkih): Področje Pr Ps Sš Vš Industrija 60,71 33,43 4,56 1,30 Kmetijstvo 61,47 30,04 6,84 1,65 Gozdarstvo 71,89 20,37 4,77 2,79 Gradbemštvo 65,58 27,14 5,14 2,14 Promet 55,62 35,08 7,94 1,36 Skupaj 61,15 32,58 4,85 1,42 Področje % Pr "••« Pš "•« Sš Indust-rija 59,2 28,6 8,6 3,6 Kmetijstvo 44,0 40,5 10,9 4,6 Gozdarstvo 65,4 20,6 8,8 5.2 Gradbenistvo 49,3 39,4 8,3 3,0 Promet 42,4 39,6 13,5 4,5 Skupaj 54,88 32,11 9,31 3.7 Delovne organizacije so svoje kadrovske potrebe reševale tako, da so zaposlovale tudi delavce z ne-ustrezno strokovno lzobrazbo. Zasedba delovmh mest, ki zahtevajo visoko m višjo izobrazbo (v odstotkih): Področje Pr Pš Sš Vš 8,3 21,2 39,0 31,5 11,0 16,3 38,2 32,5 2,5 12,0 31,3 54,2 5,4 3,4 30,2 61,0 33,5 13,0 31,7 21,8 11,67 16,88 36,49 34.96 Potrebna struktura delavcev (določena po stro-kovni metodi zavoda SRS za zaposlovanje) pa bi morala biti (pri danem stanju): Industrija Kmetijstvo Goadarstvo Gradbeništvo Promet Skupaj Na deiovnih mestih, za katera se zahteva vi-soka in višja lzobrazba, ima le 35 % oseb ustrez-no i2!6braabo, 11,7 % teh delovnih mest- pa zasecia kader z izobrazbo popolne ali nepopolne osnovne šole, 16,9 °/'» z nižjo strokovno izobrazbo in 36,5 °» oseb s srednjo izobrazbo. Zasedba delovnih raest, ki zaiicevajo srectnje-šolsko izobrazbo, m dosti boljša, kajt-i Ie 37 °/o oseb ima to izobrazbo, 30,9% delavcev, ki delajo na de-lovnib. mestih, za katera se zahteva tehniška in druga srednješolska izobrazba, ima le popolno ali nepopoi-no srednjo šolo, 30,6 a/a pa ima izobrazbo kvalilicira-nega delavca. Za kategorijo aelovnih mest, za katero se zance-va srednja strokovna izobrazba, je značilno, da jin zasedajo tudi kadri, ki imajo višjo stopnjo sLroko.ne izobrazbe (fakulteto), kot je zahtevano. Tako aeia v industriji okrog 500 fakultetno izobraženih oseb na delovnih mestih, ki zahtevajo le srednješoJsko iz-obrazbo. Na delovnih mestih, ki zahcevajo puKiicao ^o.-j oz. izobrazbo kvalificiranega delavca, m>a to an wojo ^strokovno izobrazbo dve tretjini delavcev, 30,6 '¦¦. pa jih je pnučenih. Na teh delovnih me»tih pa usa tudi 4500 delavcev, ki imajo za eno stcpnjo viajo izobrazbo od zahtevane, to je dokončano srednjo solo. Za delovna mesta, ki zaiitevajo pnucicev, je ^m oilno, da dela na njih več kot 50.00U deiavcev, ki imajo izobrazbo kvalificiranega ali visokokvaliiicua-nega delavca ali celo srednjo izobrazbo. Iz tega sledi, da izobrazbeni nivo Kadruv na vodilnih, strokovnih in drugih oagovornih delovnih mestih ni zadosten, da je razporeditev strokovnin kadrov neracionalna, da so strokovne službe nestro-kovno zasedene in zato predimenzionirane m dr«*ge. Takšno stanje mti najmanj ne ustreza niti sedanjim, še manj pa seveda zahtevam v prihodnosti, ki jiii postavlja dinamični razvoj gospodarstva in zaosneni pogoji gospodarjenja. Takšno stanje je tudi v očit-nern nasprotju a ceiotnmi sistemom samoupravija-nja in delitve po delu. Za izboljšanje tega perečega scanja je mio ie malo narejenega. Mnogi, za takšno stanje odgovorm vodilni kadri v gospodarstvu, so mnenja, da pro blem ni pereč, češ da zasedajo deiovna mesta delavci, ki so se usposobili za delo z dolgoletno prakso. Strokovne raziskave pa kažejo, da je možrio s prakso kompenzirati pomanjkljivo šolsko izobrazbo le v omejenem obsegu. Kadri brez ustrezne šolske izobrazbe si s prakso sicer pridobijo znanje določene tehnike in določene delovne metode, ne obvladajo pa vsega, ker nimajo širšega strokovnega znanja, često nasprotujejo novim metodam dela in so v miiogih primerih zavora napredka v poslovanju. Te ugotovitve se nanašajo na zasedbo vseh kate-gorij delovnih mest. Razlikujejo pa se po posamez-nih sektx>rjih in službah. Značilno za proizvodne obrate je npr., da so odstopanja od dejanskih zahtev delovnih mest glede strokovne usposobljenosti v pri-merjavi z zasedbo minimalna. Največjo neiistreznost pa kažejo strokovne službe in zasedba vodilnih in dir©ktor«kih delovnah mest. jakob emeršič: intervju Ropoči ti, ropoči ti skrivnost življenja botn preganil Liste izbil vse zobe magije sonce je, le sonce vir je moje melanholije -, O ustavi se, v trenutku tem da, vprašati sem hotel te morda kot laik morda kot ta, ki rojen je načelno načelno seveda Kako ste, Kaj bi postali? Zlomljeno revše šema Vaše ime Moment prosim Vprašanja mi vprašanja k duhu hitc Bil bi, bil bi dekle Oho, lepotica Plesalka Stara tercijalka Ubili ljubezen so hjubezen, ki bi bila rojena leta dva tisoč prvega meseca novembra ob jutranjem odhodu z dela Ta pa je debela ti nerojeno bitje Bi vi postali zvodnik Copata Ministrski predsednik Prisklednik Petoliznik Don Juan Prišli so trije z nevidnih obrazov sije nevidna žalost ne-roke mole v ne-bo ne-kletev preklinja ime nikoli-staršev Odpeljali smo se in neko Nihče mi pravi no moralizator analizator človeške družbe nisi morda mo,j ne-oče Srce se mi joče, ko ubijam te ne-oCE Srce me boli, v srcu je žalost Vem, da me sovražiš, vem, da mi praviš Ti nerojeno bitje, ti kup mesa ti kup sluze in slin ti abstrakcija zakaj me s svojo podobo moriš vem, saj me boli, zato me boli Spomin name Še sam ne vem kaj bi bil Ali Fant Dekle MoriJec Agitator ali bi Ijubil šah Kakšno bi bilo moje Ime izumitelj četudi svojc neumnosti Vse si mi vzel, ker si mi ukradel možnosti. Oče moj ne-Oče kaj boš s skritimi MOŽNOSTMI Morda bi znova poskusili sem zašepetal ena proti milijon možnosti, da se znova pojaviš Ubogi naiven si očka če tvoja se možnost ustavi v drugem bom času In drugi trenutki bodo mlnuta bo druga drugi bodo trenutki In če se vzdrami bitje, to bitje-jaz Se ne bo spraševalo ne bo vprašalo za izgubljene piožnosti-jaz tujec II Iskal sem mamo Nekoč sem ji očital ni me naučila misliti ni me naučila biti enak med enakimi dala mi je želje željno ljubiti svoje ime. Iskal sem mamo. Po pristaniščih sem spraševal ustavljal mornarja odkod in kam? Plača dobra? Amerikanci bolje žive. Zahajate v beznice? Ne. Hranim denar za študij. Hej stari hodiš kai v krčmo? Kam? K trem devicam. Si videl mojo mamo? Kakšna pa je? O nagubano lice izpite dlani in oči. Ste komunist? Ne. Ne, ne tam je ni tam so le mlada dekleta. Iskal setn mamo. Ustavil sem pijano staro žensko Gospa! Priklonil sem se. Gospa, ste videli mojo mamo? Starka mi je dejala: Tvoja mama kakšna pa je tvoja mama? Izpite dlani... Ti ni dovolj dala te ni rodila ti ni pustila svobode. Smejala se je stara coprnica ki šla po cesti sveta Gledal sem vprašal jo vljudno Znani ste mi gospa Niste gospa, niste morda moja mama? Gospa v umazani obleki gospa v povaljanem vinu gospa, ki je imela nekoč funkcijo moje nume je odšla Je odšla Preklel sem absurd preklel vse svoje poti preklel svoj napuh zlomil obup odvrgel brezup sveta in odšel za njo. Mama, sem ji dejal še vedno je čas, mama vrni se pojdiva v hišo očeta ubogaj me, mama. Prijel sem jo za zapuščene roke zavrgel ves stud, sram in brezup objel jo in ji dejal: Vrniva se, mama! milenko matanovič: eksekucija V deželi Lulkov so imeli nenavaden kazen-ski zakonik. Vsaj kar zadeva smrtno kazen. Nekoč sem bil priča njihovi eksekuciji. Bil sem povabljen, ker sem kot stoti tujec obiskal njihovo kraljevino. Izvršitev obsodbe je bila napovedana za 5. uro popoldan in podoficir kraljeve garde je prišel pome ob 4h 47 min. Od peljal me je na največji trg v mestu, ki so ga vedno uporabljali v ta namen. Tam je bila okoli naprave za eksekucijo zbrana množica pražnje oblečenih Ijudi. Skoraj vsak je držal v roki transparent, na enem je pisalo: hoče-mo zmago, na drugem: naj živi Nikolaus, naj-močnejši v deželi Lulkov itd. Ničesar nisem do-umel. Podoficir, ki je bil vajen takega začude-nja, saj je prav on pripeljal na eno prejšnjih eksekucij 95. tujca, ki je obiskal njihovo kra-Ijestvo, mi je razložil, da tu združujejo izvršit-ve smrtnih sodb s športno tekmo, da je to pri njih tradicija in da imajo Ijudje transparente zato, da bodrijo tekmovalce. To me je dokonč-no zmedlo in ker podoficir ni z ničimer poka-zal, da mi namerava šL kaj pojasniti, sem si pričel ogledovati napravo, ki je stala sredi trga. Dolga je bila kakih deset metrov, sestavljala sta jo dva tira in če si jo pogledal s strani, je bila podobna spodnjemu delu smučarske ska-kalnice. Bila je kot priprava, na kateri silaki merijo svojo moč po raznih Luna parkih. Tira sta se dvigala z višine metra na višino kakih treh metrov. Zgoraj, kjer sta se končala, je bil zidek in iz tega zidka je štrlel velik jeklen že-belj, ki ga je še sedaj, nekaj minut pred začet-kom, nekdo skrbno ostril. Spodaj na tirih je stal skoraj dva metra dolg vagonček, s katerega' je viselo nekaj okrvavljenih usnjenih jermenov. Podoficir me je medtem pripeljal do častne tribune, na kateri so že bili zbrani voditelji kraljevine s kraljem in njegovo družino na čelu. Podoficir mi je dejal, naj malo počakam, stopil je do poveljnika garde, mu nekaj pove-dal, ta je stopil h kralju, mu verjetno isto po-vedal, nato pa je sam kralj stopil do mene, mi ponudil roko, izrazil zadovoljstvo, da sem se odzval povabilu, me popeljal k šeni, me predstavil ter mi določil mesto med njegovo hčerko in staro mamo. V tem so že pripeljali obsojenca do naprave v sredi, za njim pa je prišlo dvajset krepkih mož. Kralj se je nagnil čez hčerko in mi pojasnil, da so to današnji tekmovalci, da so težke kategorije, ker da da-našnji obsojenec spada v to kategorijo. Tega so privezali na vagonček, z glavo proti višjemu koncu priprave. Pristopil je mož v zeleni ha-Iji, se sklonil nad obsojetica in naredil križ nad njim. To je bil verjetno znak za množi-co, ki je pričela mahati s transparenti in vpiti. Kralj je to nekaj časa prenašal, nato pa dvi-gnil roke, in ko se je množica pomirila, je spregovoril: »Dragi državljani! Danes bomo usmrtili nevarnega zločinca, ki je brez dovo-Ijenja predstojnika delal tri ure po tem, ko bi moral brezpogojno končati z delom na svojem službenem mestu. Taki Ijudje so za našo državo nevarni, zato ga je sodišče prejšnji te-den obsodilo na smrt, izvršitev kazni pa smo določili za danes, da s tem proslavimo hkrati tudi obletnico moje poroke. Pozdravljam vse pogumne športnike, ki so se prijavili za današ-nje tekmovanje. S tem začenjam današnje športne igre.« Nato je kralj prijel hčerko za roko in jo peljal s tribune do vagončka, na ka-terem je ležal privezani obsojenec, si slekel smoking, ga ,dal hčerki ter si zavihal rokav na desni roki. Prijel je za ročko, ki je bila v ta namen pritrjena na vagončku, in ga z vso silo potisnil proti vrhu. Voziček z nesrečnežem pa je ze na polovici zdrsnil nazaj. Kljub temu je množica njegov met viharno pozdravila, saj je bilo vse znano, da je kralj tekmovalec lahke kategorije. Kralj si je odvihal rokave, hčerka mu je pomagala obleči smoking in vrnila sta se na tribuno. Tam je dal znak z roko in prvi tekmovalec se je približal. Sunek tega je bil mnogo močnejši. In su-nek enajstega je približal obsojenčevo glavo na nekaj centimetrov od velikega priostrenega jeklenega žeblja. milenko vakanjac: ramirez ONE HUMAN BEING CANNOT JUDGE ANOTHER, ETHICALLY, BECAUSE HE CANNOT UNDERSTAND HIM EXCEPT AS A POSSIBILITY SOREN KIERKEGAARD Ko vstopiš, si kakor ujet, luč se ne bo in ne bo prižgala, nato pa se hipoma vžge in ka-kor ostudna naplavina ostane na predmetih znotraj prostora. Sprva se počutiš neprijetno, ker tega prostora pravzaprav sploh ni mogoče prestopiti, ne da bi trčil ob kak predmet. Toda tej ujetosti in trčenjem se privadiš in nazadnje si ves domač. Ramirez je sezut kle-čal nad akvarijem in mrairal: »Ah, kako so te ribe požrešne! Tako požrešne, da včasih zaradi tega podivjam!« Na način, kako so bile besede izgovorjene, bi Ramirez moral postati primer morilca iz bestialnosti, toda moral je biti že poldan. Na zidu so se udobno namestile fotografije y ko-šare stlačenih mrtvecev iz Palerma. Zanimivo je, da pri teh mrtvecih nikoli ne veš, ali gre za smeh ali imajo samo tako razžrto zobovje. Nekateri imajo prav nenavadne drže. Glavo no-sijo nekako postrani, kakor da jim je neudob-no in da hočejo premestiti svoje truplo v neki udobnejši položaj. Vendar je ta trud zaman, ker jih je fotograf še bolj uklenil in izpreme-nil v tisto, kar so — Kadavri. Prav gotovo jim ne more biti prijetno z Ramirezom in njegovi-mi ribami (zaradi katerih podivja), toda mrtve-ci nimajo nikoli prav velike izbire, Ramirezo-va last so kakor ribe v akvariju ali ruska pi-štola na bobnič. Za hip je Ramireza začrtil, toda malo kasneje se mu je tudi Ramirez za-zdel kakor zbirka predmetov, zbranih čisto na-ključno. Ramirez si smehljaje viha brado okoli prsta, drugo roko pa izteguje nekam v somrak pred sebe in izza prstov mu zaveje trpkost. Prsti nimajo več kake določne oblike, podobni so paličicam v kitajski restavraciji. Sedaj ve, kakšen bo Ramirez, ko se posta-ra; neudobno mu bo kakor mrtvecem iz Paler-ma in le s težavo bo spreminjal lego svojega trupla, dokler se nekega dne kolesce ne bo ho-telo več obrniti, potem tudi zaradi rib ne bo več divjal. Senca se je napela, nato pa hitro zvila pod pritiskom motne, sončne nevihte, ki se je bo hotila v ozračju. Neka nevidna sila je senco pripela na steno in jo potisnila v hitro giba-nje, čez čas pa je zdrknila na tla in se razto-pila v morju drugih senc. V zraku so kiokotali različni glasovi in se zaletavali na strehe. Ho-diti ni bilo mogoče, stopala so drsela poljubno znotraj nevihtnih silnic. nj iraz tod snehoma spom isnjenega traji ajajo? Začutil je, da Ramii samo v njegovi zavesti trenutku lahko videl presenečalo. Pravzaprai ničesar, le čutil je nefe mu je lezla v stopala. smiselno Ramireza zars viti v nekakšen transc bi mu že hkrati določilo Ramirez počasi, to je trohnenje njegove di, ki so ga poznali. I va, to trohnenje je glol tam se bo kdo reza, s katerim je zapi bo in spomnil se bo s R E Z , celo če bi mu grafijo, se ne bi mogel Zgrabil ga bo paničen toda ničesar se ne bo smešnega imena. Doma čel graditi metafizično sila: kakšne predstave vidua sploh lahko bo domislil pojma o bistvu«, morda? Ne trdim, da ljudje zvezi s tem človekom, njajo posamičnih priz< tega človeka, toda to — amorfno. Približno U filmu, ko Hamlet ne r kazni (duha), ki je nje mo čelado in sliši glas. Hkrati je začel z li sebe, bili so mu ne kakšni čudni pločevinai kosti in oblik, na metov je prebral števi govorljivo besedo. je to? Ne — zanimivo.) Pred njegovim spuš valo, hitelo in se zaple se mu je zazdel ta nen brez glasbene slednji trenutek pozabil, Na svetu je veliko ševnih, mansardnih, za sob, ki jih ljudje pač i Sonce nalašč tli preveč tak pravokoten cestne razsvetljave. Zu zaganja s ceste in hoč večer, ki pa se vendar pasjem cviljenju. Obču v katerem se nahaja, l toploto ognjemeta misli ljudi okoli njega. Množica tuli, vzdihu se znoji in ta znoj vori, ne more govoriti. sebe. Nekje v sredi naočnikov in velikansko em ijo vse, kar je v dlično se spomi-jih vežejo na janje je nekako rot Hamletovo v deti obraza pri-!. Vidi lahko sa- aznapi predmete oko-nenavadni, ne-iji različnih veli-enen nenavadnih pred-popolnoma neiz- za vraga pa pogledom je ta-liko nog. čeprav in zamotan ples spremlja1 miv, ga je že na- pr nih, prosto ako zac jga iplje s podplati, Zato ne go-bo se ozre okoli tej lora — polovica lito za steklom. marijan štancar: lizolitis preizkus i re nostjo (Ob romanu Andreja I Bronhitis rahitis parazitis v brenket prefinjenega glodala se vtaplja šum godala novili dni za dvig mizerne zarje vsemoči nemoči in vrtež ogenjnosne bliskave svetlobe drsi cink optične prevare v mavričen boj napljunka kjer č»s ni kitara alkimista za ozobane drobtine vekodnevja potrgane krvi v razpok obdobja alarmne tihote Tišina nam je arabeska in je sla a je tudi zavlača kjer se že gobasto doji ta in ta mlaka in polžasto venrog kričimo prav-ni reg in ne pristanemo na lažji kvak Mi smo bitja shizofrenega obmolčja čas po-čas se amfore ovemo amfore razkali napetja in v zvoncih popustimo do srži pa ostanemo izpluti na pomol prevečja in smo idoli na niti šipkove preje kot kač obeljenost trebuha za plaz do pika Moram hripavo kričati v breztežje hodiš in pobegneš v molk moj klecavi ta ta ta Neizrekljiva je obsončna gluhost med plavico in makom nad žitom ki nam daje ko nas jemlje da smo in pesem moja je molitev kletve da z laježem gonimo v sebi jegulje semintja in sem razpetež v prihuljen dim skozi v tla zatlačen kamen Kdo ga prekljuje v cinizmu Gorimo kot bakle v razpoč Tuliš kot seneni voz prepoln zlata in cviliš skozi mene vedno črn vedno umazan lizol Hi( ga koliko eveda pre nso Nekje na koncu in pečina pravi Ana, g je gozd in brez smotra prek drugega in drug mo ko kamni, prhninM kar je ob nas, in kar je — Ljudje, kakor jih pi na, bivajo v tem prosto šem, in skozi njih se identificirati, kar je njihovo resničnost. Tak potrebno govoriti o del življenju in o usodah soočeni. To predvsem z šamo spoznati ter dol sodobnem svetu: nismo življenjsko že ali vsaj nezadostne. ne moremo verjeti... teh ljudeh, so nam ti da se ozremo po sebi bivanje, v tem smislu, trditev za svoj tu, ki Ijiv. Nekje v novejši namreč razvoj zaprl; znano in zato negotovo, dostopno in zato nepoi subjektivnem prostoru, komajda lahko pogled je mogoče le z vnapr stalno razdaljo, na kat« nja združitev. »živimo« vedeli, kje, kdaj, kako; da bi mogli slutiti njl nje in umiranje. vase, se pravi v samoi jeni smo le na dvoje janj — rojstvo in smrt, nas, v katerega brezcl neresnični, saj sta smo v izrazit subjektiv redko srečujemo in še tu je navzočnost stvai malokdaj resnična. Sestavine zavesti, p< selni in emocionalni i irji nrav je prizadeta na n tradicionalno harmonijo nekakšnem paradoksu danjost, čeprav je zna*liščina kovega duha odločujod ku, jo potemtakem moram< nai ljivo. Na svetu tedaj p prav saj smo kar naprej v sl teklosti, ki so že davnnprle, strani... »naše ja §e nekje, ne iobro je v tem in to ga je mogoče videti itno toploto, ki popolnoma ne-občutka presta- svet, kajti to vanje. trohni, ve v glavah lju-pozaba« ni pra-razabe. Le tu in Rami- as, toda poznal ena — RAMI-li njegovo foto-i, kakšen je bil. hotel bo lagati, domisliti razen il za mizo in za-ro, ki se bo gla-ktih zunaj indi-Morda se »generičnem iih, okroglih, po-in nezanimivih različne stvari. avečer, ki sili v med žicami ili pes. Hrup se i pobesnel rdeč počasi umakniti je ta prostor, se izmenjuje z n in mrmranjem Množica še vedno mrmra. Glasovi se zlivajo med seboj, oko postaja večje, vse večje, v nje-govi mrežnici se podira utrujena samozavest, le še malo in oko ga bo povaljalo, zgnetlo, stlačilo, požrlo in spravilo v svoj prebavni trakt (smešno, da bi oko imelo prebavila). Nato nastopi gladka roka z dolgimi pobar-vanimi nohti in zagonetno obvisi v zraku. Malo dlje, pa hite znova njemu in roki cele legije očes, skritih za steklom naproti. Roka se dvakrat, trikrat skrči in napne v preži, le-gije pa se bližajo. Strah ga je, zato, ker ga ta silna množiea očes ne bo mogla prebaviti, ampak ga bo razstrgala in njegova moleku-larna struktura bo tavala razkropljena po ye-solju skupaj z Avguštinovo, Kantovo ali Niet-chejevo. Zanimiva ideja, nekaj njegovih mo-lekul v obliki spiralne meglice lahko postane zametek novega kozmosa. ONCE UPON A TIME THERE WAS A MYTH NAMED LL PROLETARIAT! Budnast druži v sebi dvoje hudih naspro-tij, prefinjenost sanjskih podvigov ter zlobno in umazano vsakdanjost. Preteklost je zavojevana, zato odvrzi heroj-ska oblačila, ki ti jih je nadela podzavest in bodi normalen državljan. (Dobro je, da si pismen!) Lahko se zgodi, da ti sanje nevarno načno in porušijo sistem življenjskih modrosti in iz-kušenj, ki jih sramežljivo imenuješ »prepriča-nje« (vendarle izključno za osebno rabo). To pa je nerodno in še sitno povrhu. (Dobro je, da si pismen!) Ker, za božjo voljo, ali si lahko predstav-ljate takle klic na pomoč v obliki oglasa: »No-coj je odšlo neznano kam, v iztrošeni obleki, nekoliko duševno nerazvito, sliši na ime — »PREPRIČANJE«. Kdor bi omenjeno osebo videl, naj javi roditeljem ali najbližji postaji LM.« (Dobro je, da si pismen!) Kaj takega je preprosto nemogoče. Ljudje bi mislili, da se kdo norčuje. Toda gre ti hudi-čevo zares. Vendar so metode, kako si človek lahko na precej preprost način pomaga iz za-gate. (Dobro je, da si pismen!) Vzameš v roke časopis in široko odpreš oči ter jih izpostaviš blagodejnemu izžareva-nju, nekega doslej neznanega elementa, ki ga Mendeljejev sistem še ne pozna. V začetku si zbegan, ker zaenkrat nimaš nikakršnega »pre-pričanja« in si po naravi skeptičen do novota-rij. Počasi pa se tvoja tabula rasa polni. Mož-gani, ki so dotlej prazni počivali v lobanji, se počasi polnijo z gosto in čvrsto vsebino, ki jih preplavi do zadnjega vlakna. Zaene se rekon-strukcija »prepričanja« po naslednjem po-stopku: »D-E-L-O,« daturn itd., gobezzz ... Kaj je to: gobezzz..., pardon »D — E — L O, se vprašujejo prenovljeni možgani. To je časopis, odgovarja neznan element, povzroči-telj renesanse tvojega prepričanja.« Ah, vzklikne generični del tvojega bistva, gobezzz... Oči so odprte, element deluje z nezmanj-šano močjo, bereš in se zmeden ustaviš ob temle kategoričnem imperativu: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Možgani so neutrudni. Kaj pomeni to, zdru-žite se, proletarci? To je konec »Komunistič-nega manifesta«, se glasi lekcija neznanega elementa. ^^ Ah, vzklikne generični del tvojega oistva, gobezzz... Vojna v Vietnamu se nadaljuje (pogledaš na uro). Tvoje »prepričanje« je spet podoibno tistemu od včeraj. Vse večno ponavljanje ti-stega. Ah, vzklikne generični del tvojega bistva, "* gobezzz... (Dobro je, da si pismen!) čudno, da si nekam pobit ob spoznanju, da poznaš teh petindvajset črk, zato raztresen pohodiš svojo senco in se vistaviš pred lepakom na ulioi. Jutro je, sonce, tebi se ne mudi, ker ni-si v mezdnem odno&u in poznaš petiiidvajset črk. STRIP ART & ENA ŽELITE BITI PERFEKTNO OSTRIŽENI? ŽELITE NOSITI UNIFORMO POPOLNEGA REDA? ŽELITE OBHAJATI Z RESNICO PRAVICO DEMOKRACIJO? ŽELITE POBIJATI LJUDI? ŽELITE CRKNITI? DA STOPITE MED PROSTOVOLJCE US ARMY VIETNAM VAS ČAKA: (Pod napisom skaženo truplo) PRIDITE BOSTE GOJENCI ŠOLE ZA TRETJO SVE-TOVNO VOJNO PRIDITE BOSTE KANDIDATI ZA UBIJALCE SVETA. Lepak je seveda raztrgan, vendar to ne moti tvoje pismenosti, so ljudje, ki venomer morajo kaj trgati. Mimo gre ženska z op-art naočniki in ti misliš, da se bo obutev podra-žila. Nekdo je z nepismeno strastjo nalepil na lepak tele besede: »BETTER DEAD THAN RED!« Zjutraj si bral tisti kategorični imperativ, toda podražila se bo obutev in op-art naočni-ki niso več v modi. Tvoja senca, ki si jo poho-dil, se pobere s tal, si otrese prah in pohiti za teboj. Vesel si, ker nisi v mezdnem odnosu in te ne zebe v noge. (Dobro je, da si pismen!) Ah, vzklikne generični del tvojega bistva, gobezzz ... jacobus galius carniolus Gozd in pečina) romana Gozd junakinja: »Svet em rastemo drug drugega, razpada-listje, uničujemo, 5, uničuje nas ...« lja Gozd in peči-sedanjem in na-;e mere moremo pa lavitno merilo za at pravzaprav ni takem, marveč o s katerimi smo tega, ker se sku-laše nahajanje v — teh oseb za nas mrtve da jim govorimo o odošla priložnost, eizkusimo lastno mo zopetno po-do znova dvom-godovini se je nami, je ne-e za nami, je ne-i; gibljemo se v eni smo z njim, mj: zbliževanje pristankom na obstajala prihod-ivedno, ne da bi mo čez stvari, ne rojevanje, utripa-le obračanje , jaza. Obso-oih človeških de-v prostoru okoli ijamo, postajata Razkrojeni in v njem se pa je koga najdemo; ,, prav tako le T< lomenilo, nreč e i zg k pred a Dzer Preos tam ilji inji bre nena. spomina, mi-vsa duhovna ki razkraja našo seh področjih. Po membna zgolj se-da člove-ije minulost, ki ,ti za nepogreš-nismo sami, podobami iz pre-. In po drugi tre- težave i »no iz enega nutka« (radijski iirednik v pogovoru z Leba-nom, glavnim junakom), saj stoje za njirni žive sence neke minule sedanjosti. S časom, ki odmira, odmiramo tudi sami, fizično in emocionalno, zato se Leban retorično vprašu-je: »Ali zažarimo kdaj v istem ganotju? Ali nam sploh kdaj iste stvari enako govorijo? Morale bi!« Zmerom se začenja vse na novo: človek in stvari, pri čemer je prvo nemara še bolj tra-gično od drugega, zakaj y resnici se s člove-kom spreminja ves njegov odnos do stvarno-sti in sebe: »Kakšna varnost nam je dana? ... Rečeš si: tale človek gospodari mojemu živ-Ijenju. Prihodnji dan opaziš v mehu istega člo-veka drugačno osebo.« (Ana Lebanu). Reakcija na to, ki je sicer čustvene narave, v resnici pa izvira iz bioloških komponent, je neprenehna bojazen pred nekakšno metafizično realnostjo, ki se nagne nad zavest — paničen beg pred strahom še »takrat, ko smo si že povsem ne-dvoumno pojasnili, da je življenje prazno in brez smisla.« (Ana Lebanu). Kajpada vzroka temu niti ne bi bilo treba dolgo iskati; sodobna filozofija, ki temelji na takih občutjih, bi ga kaj kmalu odkrila, opo-zarjajoč na zvezo med bitjem in ničem. Toda taka razlaga bi kaj hitro ukinila lažno resnič-nost pričujočih ljudi, zakaj njeno določanje je znanstveno, ne pa življenjsko, se pravi: kva-zi realno. Prav ponarejenost pa je nemara edina resničnost ljudi in sveta, ki izgubita tudi pristnost in prvotnost, kakor hitro ostaneta brez smisla in smotrnosti. Tu bi se morala začeti analiza Hiengovega dela; s tega mesta so namreč pjegovi junaki postavljeni nasproti vsakdanjosti in nasproti usodi; v teh koordinatah spletajo medsebojna razmerja, komunikacije in pregrade; tu se trgajo iz realnosti ter se je skušajo znebiti, vendar se na koncu brez uspeha ponovno vra-čajo vanjo; v tem prostoru so ujeti v danost, tj. v navzočnost civilizacije — v boj za ugle-dom in udobjem, za nov, izvirnejši odnos do sveta, za lastno novo podobo, skoncentrirano okrog skladatelja Mira Lebana. Predvsem pa se tu dogaja poskus, kako razbiti in razpreti življenjsko situacijo, ki nima nobenega izho-da in je vse v njej obsojeno na statiko in smrt; to je poskus Aninih staršev: bankroti-ranega Toma, ki se pred svojim neizbežnim koncem slepi z veseljaštvom in razvratom, in Emilije, ki se nevrotično upira zoper razvred-noteno sedanjost. Skozi njiju se kaže Anina naj-bolj tragična in resnična stiska. Resnična zato, ker izhaja iz notranje prizadetosti in že kar eksistencialne ogroženosti. Ana je zategadelj velika osebnost, njej pripada bistveni miselni volumen bolj kakor njenemu partnerju. Takš-no zdrobljeno, občutljivo, uporno, premagano in vendar žensko osebo bi nemara srečali redko kje v sodobni slovenski prozi. Ob njej zbledi hladni, razumski Leban, zakaj njegova duhovna komponenta in življenjska izkušnja sta bolj povrhnji kakor globoki in presenetlji-vi. Kot človek in umetnik v primeri z Ano za-tegadelj ni zadosten, njegova ločitev od nje se zdi zanj ne posebno odločilna. Skoraj nam je žal, da je glavni junak. Po svoji idejni zgradbi je Gozd in pečina malodane brez misli; visi takorekoč v zraku in se nikjer ne dotika tal; najbrž se niti ne pre-giblje, če pa se že navidezno premakne čez »pečino«, se najbrž spet znajde v prejšnji situ-aciji: v »gozdu«. Takšna je dialektika in takšno je bivanje. J. Horvat kanibalski manifest dada MANIFEST, KI GA JE NAPISAL FRANCIS PICABIA LETA 1920 »Vsi ste zaznamovani; vstanite! Nemogo-če je govoriti z vami, 6e ne sbojite. Vstanite, kot b(i vstali, če bi zaslišali Marseillaiso ali God Save The King. Vstanite, kot bi bila pred vami zastava. Ali Dada, ki predstavlja življenje in ki vas ob-tožuje, da ljubite vse, kar je snobovsko, le da je drago dovolj. Torej ste se zopet usedli. Toliko bolje. Boste vsaj poslušali bolj pazljivo. Kaj delate tukaj, natlačeni kot kopica re-snih členonožcev? Ker ste resni, ali ne? Resni, resni, resni na smrt. Smrt je resna stvar, kajne? Nekdo umre kot heroj in drugi kot idiot — oboje pripelje do istega. Edina beseda, ki ima trajno vrednost, je beseda Smrt. Vi ljubite smrt, smrt drugih. Ubijte jih! Naj umrejo! Le denar ne umre; denar ti samo — pobegne za nekaj časa. To je Bog! To je nekdo, ki ga je treba spo-štovati: nekdo, ki ga lahko jemlješ resno. De-nar je prie-Dieu vseh družin. Naj dolgo živi večni denar! človek z denarjem je človek časti. čast lahko kupiš in prodaš kot zadnjico. Zadnjica, zadnjica predstavlja življenje kot pe-čeni krompirčki in vi vsi, ki ste resni, boste smrdeli bolj kot kravjeik. Dada ne smrdi: ker je nič, nič, nič. Dada je kot vaši upi: nič kot vaš raj: nič kot vaši idoli: nič kot vaši politiki: nič kot vaši heroji: nič kot vaši umetniki: nič kot vaše religije: nič Sikajte, tulite, brcnite me v čeljust, in kaj? Še vedno vam bom govoril, da ste le na pol pametni. čez tri mesece vam bomo moji prijatelji in jaz prodajali slike za par frankov.« Prevedel Milenko Matanovič Morda bi to poi kazalo zaipisaiti nekaj biograf-skih podatkov o Gallusu. Doslej so pi&ali o njem bolj ljuibitelji glasbene umetn.osti kekor pa strokov-no podkovaini glasbeniki. Navedimo nekaj imen: Ka-milo Mašek, Danilo P^ajgelJ, Leban tn Kokošar. Ti so hoteli predvsem poiskati rajstmd kraj pe še ne-katere zunamje podatke. Prvi, ki se je totil urejanja Gallusovih del, je bil J. MantAiani. Hkrati s stro-koivno obdelavo in ureditvijo motetov v zbirko OPUS MUSICUM se je temeljiteje zavzel za Gallu-sovo naciomeni, da je poskušala celjska uprizoritev aktualizirati samo z bleščečimi besedami in modernimi kretnjami, v osnovi pa je v polni meri reproducirala temeljno vsebino in temeljne intencije besedila, naj se je docela in morda še nestrpneje kot Ivan Cankar sam osredotočila na poziv k »revoluciji« oziroma k ponovnemu spreminjanju sveta. S tem pa je že rečeno tudi to, da na osnovi te Cankarjeve ko-medije neka širša preinterpretacija, usmerjena proti podobi slovenske zgodovine v splošnejših in veljavnej-ših črtah, očitno ni mogoča. Drugo, kar izvira iz zgoraj opisanih dejstev, pa je spet vprašanje, ali pozivi k »revoluciji« in dosledna ideološka razdelitev sveta, opravljena v besedilu in uprizoritvi, sploh lahko doživi adekvaten odziv v oL. činstvu, s kakršnim se pač lahko srečamo. Ali se po-j ziv na »revolucionarno« spreminjanje sveta ne spre-1 . meni pri občinstvu, ki ga sestavljajo posamezniki, nei pa grupe, realni sloji, skratka neka potencialna or--1 ganska družba, — v golo moraliziranje, se pravi v po-ziv k moraličnim in privatnim reakcijam. ki pa bi-stveno seveda ne morejo poseči v svet. Ali se po tej plati tudi celjska predstava ne vključuje v tok tistega moraliziranja, s katerim se v letošnji sezoni sreču-jemo po slovenskih gledališčih? Ali ni temelj tega gledališča moraliziranje, saj ga razkrivajo malone vsi letos uprizorjeni teksti, moraliziranje, ki strukturira publiko tako, kakor ga tudi občinstvo recipročno omo-goca in morda tudi zahteva v gledališču? S tem v zvezi se odpira cela vrsta nadaljnih vprašanj in problemov, ki zadevajo tudi samo gledali-ško (in ne le repertoarno in literarno) strukturo gle-dališča. Zato bo treba o celjski uprizoritvi komedije o narodovem blagru še govoriti, saj ooitno predstavlja kristalizacijo temeljnih razmerij v priruio"^«-. a}e. dališču na Slovenskem. AiKlrtj liikret TRIBUNA - STRAN 2. Struktura strokovne usposobljenosti kadrov v upravnih službah gospodarskih organizacij Podatki za »uprave« z gospodarskih organizacij, ki zajemajo splošni in kadrovsko-socialni sektor, go-spodarsko računski sektor z računovodstvom ter ko-mercialni sektor, kažejo, da so odstopanja od zahte-vane izobrazbe delavcev, zaposlenih ravno v upravnih službah, največja: — le približno vsak peti delavec, zaposlen v »upravi« na delovnem mestu, ki zahteva visokošolsko izob-razbo, to izoforazbo tudi ima; — v upravnih službah je zaposlenih kar 46 % usluž-bencev, ki imajo le dokoneano ali nedokončano osnovno šolo, čeprav je v upravnih službah le okoli 11 % delovnih mest, za katera zadostuje osnovnošolska izobrazba (pomožni uslužbenci); — delo v upravnih sektorjih zahteva več kot 17 % delovnih mest z visokošolsko izobrazbo, dejansko pa je takih kadrov le okoli 4 %; — na delovnih mestih v upravnih službah, ki zahte-vajo srednjo strokovno izobrazbo, je v indu&triji kar 39,4 % delavcev brez izobrazbe, torej s popol-no ali nepopolno osnovno šolo. 3. Struktura strokovne usposobljenosti kadrov v tehničnih službah gospodarskih organizacij Analiza zaposlenih kadrov po strokovni usposob-ljenosti y tehničnih službah gospodarskih organizacij (tehnični oddelki: konstrukcije, priprave dela, raz-vojni oddelki in ves vodilni kader v proizvodnih obra-Mh) kaže: — da v teh službah prevladujejo kadri z nižjo stro-kovno izobrazbo, to je kvalificirani delavci (v in-dustriji jih je 46%), dejansko pa je najvišji od-stotek zahtev po srednje strokovnih kadrih (v in-dustriji 53%); — da zasedajo v industriji več kot petino deiavndh mest inženirjev — kvalificirani delavcd. 4. Neustrezna zasedba v liajpogosteje zastopanih poklicih v gospodarstvu a) Neu&trezna zasedba delovnih mest, kjer se zahteva visoka ali višja izobrazba (skupen delež ne-ustreznosti — 65 %): Pokldc »tev. delo-vnih % L mest neustreznosti fekonamist 3839 85 kadrovec 806 83 varnostni inženir 175 80 lesno industrijski inžendr 262 76 tekstilni inženir 117 67 strojni inženir 1799 56 pravnik 657 53 elektro inženir 853 49 agronom 693 48 gradbeni inženir 925 45 živilskokemični inženir 32 28 gozdarski inženir 178 24 kemični inženir 700 20 metalurg 259 18 rudarski inženir 140 8 b) Neustrezna zasedba delovnih mest, kjer se zahteva srednja strokovna izobrazba (skupen delež neustreznosti — 60 %): usnjarski tehnik 440 84% prometni tehnik 1290 70% ekonomski tehnik 11.763 68 % lesnoindustr. tehnik 1332 64 % živilski tehnik 111 66% strojni tehnik 4064 57 % elektrotehnik 1703 53 % itd. 6. Kadrovske službe v delovnih organizacijah Redka so podjetja, ki imajo zares urejeno ka-drovsko službo in v njej ustrezne kadre. Nepravilno pojmovanje kadrovanja in pomembnost teh služb se kaže najbolje v strukturi kadrov, ka na tem sektorju delajo: 55,8 % ima nižjo in asnovnošolsko izobrazbo in le 3,8 % visoko izobrazbo. Tudi visoko strokovni kadri, ki so zaposleni v teh strokah, v večini primerov niso specializirani za to službo. Predvsem so v tehl službah zaposleni nekvalificirani administratorji in tako lmenovani personalci, ki strokovno ne obvlada-jo teh vprašanj. Vse to kaže* kako zelo je zanemar-jena pomembnost kadrovanja. Zelo malo je v proiz-vodnji zaposlenih psihologov, sociologov, socialnih delavcev itd. Ob takem stanju kadrovskih služb je toliko bolj razumljivo, zakaj gospodarske organizacije nimajo kadrovskih planov za potrebni strokovni naraščaj in zakaj imamo v gospodarstvti kar dve tretjini stro-kovniJi delovnih mest neustrezno zasedenih. Studentje se zavzemamo, da bi se naj štipendije podeljevale na podlagi kadrovskih potreb v posamez-nih delovnih organizacijah. Se lahko ob vsem tem še čudimo, zakaj je število razpisanih štipendij tako minimalno? 7. Vodilni in direktorski kadri Struktura strokavne usposobljenosti in direktor-skih kadrov v SRS je v primerjavi s strukturo teh kadrov v zveznean merilu neugodna zlasti pri deležu oseb z visoko strokovno izobrazbo. Posebno pri teh-ničnih direktorjih so odstopanja precejšnja, saj je v SR Slovendji le 47% (v zveznem merilu 56,3%) tehnionih direkfcorjev z visokošolsko izobrazbo. V Slo-veniji imamo tudi 10,5 % generalnih in 9,3 % tehnič-nih direktorjev, ki imajo priznano strokovno izobraz-bo visokokvalifioiranega ali polkvalificiranega delav-ca. če pa pri tem kadru upoštevamo samo šolsko, ne pa tudi priznano strokovno izobrazbo, pa je slika še neugodnejša, saj so npr. iz podatkov 200 gospodarskih organizacij na območju občinske skupščine Ljublja-na-Center ugotovili, da ima 54 % direktorjev le nižjo izobrazbo. Tudi podatki o reelekciji direktorjev, opravljeni v letu 1966, dajejo za Slovenijo neugodno sliko. Novo imenovanih direktorjev je bilo namreč le 15 % (v SFRJ je 19%, v BiH 26%, v Makedoniji 37% itd.), ysi ostali so bili ponovno imenovani. V Sloveniji imamo tudi izrazito najnižji odstotek novoimenova-nih direktorjev z visokošolsko izobrazbo — 23 % (Srbija 47,9 %, Hrvatska 54,3 %, Makedonija 66,7 %, Črna gora 75%). Med ponovno imenovanimi je pri nas najmanjši delež direktorjev s to izobrazbo, zato se z reelekcijo tudi nismo približali izobrazbeni ravni direktorjev v drugih republikah, ampak so se odsto-panja celo povečala. III. VZROKI NEUSTREZNE KADROVSKE STRUK-TURE V GOSPODARSTVU V strukturi zaposlenih se je ustvarila preveiika konoentracija zaposlenih z neustrezno strokovno iz-obrazbo. Takšno stanje je omogočala tudi nesodobna in neekonomična notranja organizacija v podjetjih, nerazvite strokovne službe, priprava dela, pomanjka-nje proizvodnih in razvojnih programov ter pomanj-kanje strokovnih, predvsem visokostrokovnih, ka-drov. Pomanjkanje visoko strokovnih kadrov je zavi-ralo zlasti hitrejši razvoj razvojnih oddelkov ter s tem reševanje tehnoloških in organizacijskih proble-mov v podjetjih. Res je v zadnjem času strokovnih kadrov vedno več, vendar se njihov porast premalo kaže v rasti učinkovitosti proizvajalnih sil. Vzrokov za to je več. Eden izjned osnovnih vzrokov je brez dvoma v tem, da brez ekonomskega pritiska v visoko zaščitenem gospodarstvu za to ni bilo potrebe. Na neizkoriščajije in neučinkovitost dela strokov-nih kadrov pa so vplivali tudi posamezni faktorji ka-drovske politike znotraj podjetij, ki se kažejo pred-vsem v naslednjem: Vodilna delovna mesta zasedajo kadri, ki nimajo ustrezne usposobljenosti. in ki imajo na celotno ka-drovsko politiko največji vpliv. Zato ščitijo svoja mesta. (Dokaz: prilagajanje razpisnih pogojev za vo-dilna delovna mesta.) Ker pa pritisk družbe, in v zadnjem času tudi kolektivov, sili vodstva, da stro-kovnjake sprejemajo (posebno tiste, ki so jih štipen-dirali), rešijo problem tako, da jih postavijo na taka mesta, ki ne bodo vplivala na že zasedene vodilne in odgovorne strokovne položaje (inženir ali tehnik s prakso postane pomoonik mojstra itd.). Kadri z viso ko izobrazbo zasedajo v veliko primerih mesta, za katera bi bila dovolj srednja ali oelo nižja strokovna izobrazba, na enak način je razvrščen tudi kader s srednjo šolo. Znanje strokovnih delavcev je na takih delovnih mestih le minimalno izkoriščeno. Tudi v primerih, ko zasedejo strokovnjaki prosta delovna mesta, se pogosto dogaja, da dobe zelo malo pristojnosti, tako da strokovnjak ne more v zadovo-ljivi meri vplivati na dogajanja in razvoj v gospodar-ski organizaciji. Zelo pogosto iniajo strokovni kadri neposredne vodje, ki nimajo ustrezne izobrazbe in potrebnega znanja (kar 62 % strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo ima za nadrejene osebe z manjšo izobraz-bo). Zato ham podatek, koliko strokovnjakov lma podjetje, pove premalo, če ne vemo, kakšni so ti strokovnjaki in kako so razporejeni oziroma kdo zaseda ključna delovna mesta. Značilen je neopredeljen delokrog ne samo za vodilna strokovna in administrativna dela, temveč tudi za štabne funkcije, ki se v mnogili primerih obli-kujejo za strokovnjake. Tudi za te funkcije ni pri-pravljenih konkretnih zadolžitev. Postopno se stro-kovnjaki pasivizirajo, tako da jim nazadnje očitajo nesposobnost in nedelavnost, čeprav so neustrezne razmere v podjetju tisto, kar je strokovnjaku zlomilo delovno vnemo. V mnogih podjetjih je posledica slabe organiza-cije dela slaba delitev dela, kar pa ne velja le za dela v proizvodnih obratih, temveč v enaki meri za dela v strokovnih službah (npr. inženir konstruktor izdela načrt, ga detajlira, prepisuje, tušira in nazad-nje še kopira in razmnožuje). Pomemben vzrok slabega izkoriščanja strokov-nega kadra je tudi v tem, da za delo niso stimulirani (osebni dohodek se ne deli po sposobnostih in učin-kovitosti dela posameznikov, ampak po hierarhični lestvici). Kaže se tudi nesoraz-merna razporeditev visoko-strokovnih kadrov, saj se le-ti v precejšnji meri za-poslujejo izven gospodarstva. Ni torej edini vzrok neustrezne zasedenosti de-lovnih mest v gospodarstvu pomanjkanje kadrov. Po ocenah je neizkoriščeno, ker je nerazporejeno na neustrezna delovna mesta 500 strokovnjakov z visoko in 1800 s srednjo izobrazbo, brezposelnih pa je po podatkih zavoda SRS za zaposlovanje 110 z visoko strokovno in 76 z višjo izobrazbo in 413 tehnikov (junij 1966). Poleg tega pa se vsako leto v tujini za-posluje na stotine strokovnjakov. Ker imajo v praksi odločilno besedo pri kadro-vanju strokovnjakov še vedno vodilne osebe v podjet-ju, nosijo tudi oni odgovornost za takšno kadrovsJso politiko. Glede kadrovske zasedbe ni znatne razlike med Ljubljano in ostalimi območji. Torej je očitek o tež-nji strokovnjakov, da se zaposle v večjih mestih, delno neutemeljen. Primerjava potreb po kadrih, po subjektivnem mnenju predstavnikov gaspodarskih organizacij o številu kadrov, ki se šola, bi lahko zbudila bojazen, da se kadri, ki se sedaj šolajo, ne bodo imeli kje zaposliti. Takšna kadrovska politika izhaja iz mne-nja vodilnih, da so delovna mesta že zasedena. Po-vrhu vsega le-ti izjavljajo, da imajo že sedaj vodil-nih in strokovnih delavcev preveče. Sicer pa razkriva ozkast kadrovskih konceptov in kadrovske politike v vodštvu podjetij tudi njihova politika štipendi-ranja. V zvezi s tem je zanimiva struktura potreb in struktura štipendistov (ločeno_za posamezne vrste šol): na fakultetah štipendirajo" industrijske delovne skupnasti 64 % kadrov, katere po mnenju predstav-nikov podjetij še potrebujejo s tako izobrazbo, na višjih šolah le 27 % še potrebnih kadrov, srednje izobraženih štipendirajo 49 %. Drugače pa je s potre-bami in štipendiranjem na nižjih šolah. štipendirajo jih namreč 2,5-krat več, kot jih potrebujejo. Izobraževanje in usposabljanje za delo na dolo-čenem delovnem mestu je večina gospodarskih orga-nizacij zanemarila. še vedno prevladuje zmotno mne-nje, da je podjetje dolžno skrbeti le za priučitev de-lavcev na delovnih mestih ozkega profila. Vendar pa tudi tega ne izvajajo, saj je le 8,2 % delavcev, spre-jetih na delo v zadnjih štirih letih, priučeval inštnik-tor, ki se ukvarja predvsem z usposabljanjem delav-cev. Ostalim 91,8 % pa so pomagali sodelavci ali delo-vodje, ki pa so apravljali še vsa druga delovodska opravila. Zahtevnejši in dolgotrajnejši pa je proces vzgoje strokovnjakov, kajti noben tehnik, inžehir, pravnik ali ekonomist ne pride že formiran na delov-no mesto. Gospodarskim organizacijam manjka pro-gram za sistematično funkcionalno usposabljanje strokovnih kadrov, kot je to primer v drugih indu-strijsko razvitih deželah. V dneh od 27. do 29. novembra so se v Ljubljani zbrali na svojem letnem zasedanju študentje iz Južne Amerike, ki ta čas študirajo v naši državi. Tridnevnega srečanja, združenega s prijetnim izletom po Sloveniji, se je udele-žilo preko 50 študentx>v iz Argentine, Bolivije, Brazilije, čila, Ekvadorja, Kube, Kostarike, Hondurasa, Mehike, Ve-nezuele, Peruja in drugih držav Latinske Amerike. že uvodni razgovor, ki so ga imeld s predstavniki Zveze štu-dentov, je potTdil, da so jaižnaameriški študentje zelo aktivni in da se želijo podrobno spoznati s položajem štu-dentov pri nas ter proučiti nekatere aktualne probleme vi-sokega šolstva v Sloveniji. Tema tega prvega raagovara so bila tudi vprašanja v zvezi z mednarodnim sodelovanjem študentov. Prav tu so gostje izrazili željo, da bi se stiki med študentskimi organizacijami v Južni Ameriki in Zvezo študentx)v Jugoslavije še bolj akrepili in poglobili. Na kon-gresu samem pa smo udeleženci izvedeli marsikaj zanimi-vega o južnoameriškem študentu, ki ima danes na svojem kontinentu izredno pomembno vlogo. Medtem ko v večini evropskih držav danes velja načelo , nevmešavanja študentskih organazacij v vladno politiko, • je vloga šbudenitov v državah Latinske Amerike vloga poli-^tične aktivnosti. Univerza v Latanski Ameriki ne predstav-ja samo kulturno-prosvetne ustanove in njena politika ne [služi študentu kot poskusru teren za bodočo politično ka-''riero. Mesto univerze kot integralnega dela družbe kot celote je mesto, kjer se razpravlja o najpomembnejših vprašanjih in se sprejemajo sklepi, na osnovi katerih' naj sloni vladna politika ter njene akcije. študent mora biti hkratd študent in politični delavec, ki se bori proti poli- ESTUDIANTE LATINOAME- RICANO tičndm, gospodarskim in družbenim oviram, ki otežkočajo državni razvoj. študenti v deželah, kjer vlada n^ismenost in omejena politična demokracija, smatrajo za dolžnost, da takšno situacijo popravijo. Njim mladim je edinim dana možnost pristopa k znanju in le oni so sposobni v svoji mladostni zagnanosti in objektivnosti pri analizi družbe pomagati pri vodenju politike, katere cilj je splošno izboljšanje go-spodarskega položaja družbe. Ce malo podrobneje analiziramo zgodovino latinsko-ameriškega študentskega gibanja, ki se začenja nekako z univerzitetno reformo v Argentini leta 1918, ugotovtmo, da študentje že od vsega začetka poleg temeljnih. pravic (kot so svobodna izbira oziroma dodeljevanje profesor-steega fcadara, avtianoimije univerze, socialna posmoč in pod-pora študentom, udejstvovanje diplomantov v univerzitetni skupnosti, soupravljanje v upravnih organih) zahtevajo tudi sprejem družbenih smernic univerze kot nekakšne družbene zavesbi dežele. Jedro reforme pa terja spremem-bo dotedanje »klasične Univerze doktorjev in pravnikov« v nekaj širšega in bolj pozltivnega za samo reševanje pro-blemov v Latinski Ameriki. V tridesetih letih se gibanju pridružijo še mnoge latinskoameriške države, ki reformi dodajo specifično barvo lastnih nacdonalnih problemov. Tudi danes je aktivnost študentov vzrok ali pa posle-dica državnih problemov, vsekakor pa eden izmed najpo-membnejših faktorjev v napredku in razvoju južnoameri-škega kontinenta. Ne omejuje se pa ta trditev samo na omenjeno področje, saj je in naj bi bil delež, ki ga pri-spevajo študenti k tako imenovani družbeni delitvi dela, še mnogo večji. Vloga študenta je večkrat zapostavljena in njegove sposobnosti podcenjevane. Splošen družbeni na-predek pa ni odvisen samo od nenehnega razvoja produk-cijskih faktorjev, ampak tudi od razvitosti družbenoeko-nomskih odnosov, med katere nedvomno spada odnos študent—družba. Zato je nujno, da družba najde študentu kot subjektu, ki se pravzaprav istočasno oblikuje oziroma izobražuje in že dobiva pomembno vlogo v družbeni skup-nosti, tisto pravo mesto, kjer bo mogel tudi on že prispe-vati in uveljaviti svoje sposobnosti. če pa mu družba tega ne omogoča, si bo znal sam poiskati svoje mesto in svojo vlogo, kot nam kaže primer Latinske Amerike, kjer je zgodovina študentsko gibanje tudi utemeljila. Danes univerza v Južni Ameriki nd več izoliran »privi-legij« in študentska politika ni poskusni teren za bodoče strokovnjake. Studenti Južne Amerike predstayljajo močno politično skupino, imajo moč in vpliv, zato na njih ni treba gledati z nezadovoljstvom ali naivnim zanimanjem, pač pa resno in objektdvno. Boris Škapin Po vsem svetu je danes nesporno priznana in do-kazaaa pozitivna vloga človeške pameti in izobrazbe. Ce želi kdo to vlogo znova dokazovati, se kaj hitro osnieši. Toda še bolj smešen je tisti, ki mu je to dokazovanje potrebno. Mnenja sem, da je takšnega dokazovanja potrebna naša družba oziroma mnogl posamezniki in avtoritativne skupine v njej. V družbeni proizvodnji je vloga izobraženih ka-drov še prav posebno pomembna. Posebno če se ta družba nahaja na takšni stopnji razvoja, na kakršni se nahaja naša. Znano je, da so vse današnje razvite dežele dosegale družbeni napredek v prvem razdobju s pomočjo ekstenzivnega angažiranja nestrokovne deiovne sile oziroma s pomočjb strukturnih premikov gospodarske aktivnosti iz poljedelstva v industrijo. Danes se gospodarski napredek čedalje bolj dosega s pomočjo tehničnega napredka, z uporabo znanosti in s povečanjem strokovnih kvalifikacij ter racional-nejšo organizacijo proizvodnje, ali z drugimi beseda-mi, z uporabo človeške pameti in izobrazbe, ali še z drugim imenom, z vključitvijo neidentificiranih fak-torjev gospodarskega razvoja. Zelo znaoilen primer so ZDA, kjer so imeli in imajo neidentificirani faktorji gospodarskega razvoja veliko vlogo. V ZDA se je proizvodnja na prebivalca od leta 1889 do leta 1957 povečevala letno za 1,9 odst., toda vloge enostavnega dela in kapitala so se poveče-vale letno le za 0,2 odst. 1,7. odst. poveeanja se da po-jasniti z neidentificiranimi faktorji. (Glej: Janez Sta-novnik, Gospodarski razvoj, predavanja na drugi stop-nji študija. Tukaj je najti še obilo podobnih preuče-vanj iz različnih pogledov in s podobnim rezultatom.) Vloga pridobljenega znanja in vzgoje je s tem do-kazana. Dokazano dejstvo lahko služi kot podlaga za nadaljnja sklepanja. Kakor morem soditi, se ZDA krepko zavedajo vloge omenjenih faktorjev in za vzgojo le-teh nese-bično dajejo vso denarno podporo. Da, domače zmož-nosti vzgoje in izobrazbe so preskromne. Že izobra-žene kadre vabijo z vseh koncev sveta. Ni jih strah, da domači ne bi imeli kruha. No, tudi pri nas kljub vsemu vsaj v besedah ne moremo mimo tega, da ne bi znova in znova poudar-jali vlogo znanja in izobrazbe. Končno, v socialistični državi živimo in vsak socialiistični program je imel, ima, in bo imel na prvih straneh napisana načela o ne-obhodni znanstveni obravnavi vsake stvari in o neob-hodnem razvijanju samega znanstvenega postopka. Pripravljeni smo tudi denarno podpirati zavode, ki se z izobrazbo ukvarjajo, čeprav že s kislim obrazom. Naše dobro mnenje o znanju, naše zaupanje v znanost pa se čisto ustavi na točki, kjer bi znanje mo-ralo pričeti služiti družbenemu napredku, kjer bi mo-ralo znanje kaj dajati. Tu zatajimo, govoriti začnemo o stvareh drugotnega pomena. Naše dobro mnenje o znanju se neha, ko bi morali znanje in izobrazbo vklju-čiti kot — na naši stopnji razvoja — najpomembnejši produkcijski faktor v družbeno proizvodnjo. Dokaz za te teze najdemo, če preštudiramo delo in mate-riale šestega kongresa SZDL Slovenije. Na kongresu so razpravljali o znanosti v komisiji za znanost in ra-ziskovalno delo, o vzgoji in izobraževanju v komisiji za vzgojo in izobraževanje, toda v komisiji za aktu-alna politična vprašanja v gospodarstvu so o izobrazbi praktično molčali. Edino Dušan Puh in Vinko Kepic sta med devetintridesetima diskutanti vsak po svoje opozorila na problem izobrazbe proizvajalcev (glej 6. kongres SZDL Slovenije, str. 143 in str. 198). Vsi ostali se ne zavedajo ali se nočejo zavedati, da je problem neizobraženih kadrov pri nas najbolj aktua-len in težak. Resolucija šestega kongresa SZDL Slovenije se problema neizobraženih kadrov v gospodarstvu dotak-ne tudi sem in tja s kakšnim stavkom, kakor da gre za neko čisto nepomembno stvar. Ko sera bral referat Edvarda Kardelja na osmem kongresu ZKJ, prav tako nisem nikjer zasledil poseb-ne pozornosti, posvečene neizobraženim kadrom, kljub temu, da Kardelj govori vseskozi o stvareh, ka-terih kvaliteta je v osnovi odvisna od kvalitete izobra-ženega kadra. Ko ugotavljam takšno zapostavljanje po mojem mnenju poglavitnega problema v našem gospodarstvu, ne vem, kako naj razumem tele Kar-deljeve besede: »Ta kongres mora biti kongres pogu-mnega, doslednega, revolucionaraega čiščenja naše poti vsega tistega, kar nas še vleče nazaj.« (Glej VIII. kongres ZKJ, str. 108). Prav tako tudi zvezni zavod za gospodarsko pla-niranje ničesar ne ve ali noče vedeti o izobraženosti kadrov (Glej: Gospodarstvo v prihodnjem letu, DELO 19., 20., 21., 22. oktobra 1966). In vendar je izobrazba naših kadrov neverjetno slaba. V zadnjem čas-u je bilo pri nas objavljenih ve-liko člankov, ki so navajali vrsto podatkov o tem (v glavnem samo za Slovenijo, na katero se tudi jaz ome-jujem). Naj navedem torej samo nekaj pomembnej-Ših številk. Na mestih, za katere je po statutih potrebna viso-košolska izobrazba, je le 35 odst. oseb, ki ta pogoj iz-polnjujejo. 11,5 odst. oseb pa ima oelo popolno ali ne-popolno osnovno šolo. Na delovnih mestih, za katere se zahteva srednješolska izobrazba, vlada podobno ne-znanje. 31 odst. mest je zasedenih z ljudnii, ki imajo popolno ali nepQpolno osnovno šolo. 30 odst. mest pa zasedajo kvalificirani delavci. Po drugi strani pa so na veliko mestih, za katera je potrebna nižja izobraz-ba, ljudje z visoko in višjo izobrazbo. (Podatki so vzeti iz članka Vojka černelča »Preveč krmarjev brez kom-pasa«, DELO 23. oktobra.) Stanje je torej na dlani: neznanje, neizobraženost in iz tega izvirajoča nesposobnost. Vloga neidentificiranih faktorjev v gospodar-stvu je bila z ameriškim primerom jasno pokazana. Vsi ti faktorji, ki so samo drugo ime za napore izo-bražene in vzgojene človeške pameti, so povzročili, da so se bolje izkoriščale kapacitete, da se je širila delitev dela, skratka, da se je zviševala produktivnost dela, da se je torej proizvodnja veldko hitreje poveče-vala, kot pa sta se povečevala vloženo delo in kapital skupaj. Kako pa je s temi stvanjai pri nas? Tudi pri nas se borimo za dvig produktivnosti, za boljšo organiza-cijo proizvodnje itd. Vendar pa v tej borbi ostajamo samo pri besedah in na pol poti. V analizah gremo prerr°1o globoko. Ne gremo v neposredno produkcijo, kjer so edino temeljna vzroki premajhne produktiv-nosti d?lr. Ti temeljni vzroki so namreč premajhna aktiv- NAŠ NAJVEČJI PROBLEM IN OVIRA SO NEIZOBRAŽENI KADRI nost neidentificiranih faktorjev- proizvodnje, ali z drugimi besedami: prevelika neizobraženost kadrov. To je osnovni problem našega gospodarstva. Vsi ostali problemi, ki jih tako radi še in še obravnavamo z vseh mogočih in nemogočih plati, npr. iskoriščanje kapacitet, organizacija dela itd. itd., so problemi dru-gotnega značaja in se bodo začeli avtomatično reše-vati, ko bo rešen temeljni probem, problem neizobra-ženosti. Neverjetna škoda je, da na šesterri kongresu SZDL Slovenije niso odločneje opozorili na ta pro-blem. Naše gospodarstvo je vendar dovolj dobro opremljeno s kapitalom in delom, potrebujemo edino še neidentificirane faktorje. Delegati VI. kongresa se mi zdijo podobni kuharjem, ki svojo jed mešajo samo pri vrbu, dna, kjer se jed že skoraj smodi, pa se ne dotaknejo. Iz prejšnjega tudi sledi, da je toliko poudarjani prehod iz ekstenzivnega gospodarjenja v intenzivno v principu nemogoč. Intenzivno gospodarstvo je na-mreč mogoče vzpostaviti in vzdrževati le z aktivnim vključevanjem neidentificiranih faktorjev. Tega pa sedanji kader ni zmožen. Glavna postavka reforme je torej trenutno neizvedljiva. Postaja pa jasno, da bomo omenjeno postavko reforme dosegli ne z gospodar-sko, ampak s personalno reformo. če se sedaj vprašamo, od kod toliko neizobraže-nega kadra, moramo najprej ugotoviti, da je 53 odst. tega kadra starega do 34 let, 29 odst. tega kadra je starega od 35 do 44 let in le 13 odst. kadra ima več kot 44 let. (Povzeto po članku L. Jakopiča, Ljubljanski dnevnik, 23. X. 1966). To torej niso stari partizani. Ta nešolani in sorazmerno mladi kader se je vsa leta po vojni kopičil v gospodarstvu in še kje zaradi tega, ker sta ekonomska in politična znanost relativno neek^ saktni. Bolj kot kje, je v teh znanostih možno shajati brez večjega pozitivnega znanja. (Tukaj je seveda miš-ljena aplikativna plat teh znanosti.) Delo na ekonom-skem in političnem področju se torej zaradi tega kaj hitro lahko zreducira zgolj na prazno besedovanje brez globljih temeljev. Seveda se sčasom pridobi tudi neka »praksa«, ki sestoji iz veščine besedovanja in končno tudi iz nekaj pozitivnega znanja (za branje sodbe ni treba fakultete, pač pa je potrebna za sestav-ljanje le-te). Absurdnost razmer postaja še večja, če ugotovim, da je zaradi neeksaktnosti omenjenih znanosti izobraz-ba in vzgoja najbrž še bolj potrebna. Metode, ki jih te znanosti uporabljajo (indukcija, dedukcija itd.), upo-rablja z uspehom prav gotovo samo posebno izobražeh človek. Izobrazba je torej gospodarstvenikom in poli-tikom še bolj potrebna kot ostalim. Gre torej za relativno mlad kader, ki je prišel od vsepovsod. Nekaj tega kadra pa je prišlo na odgo-vorna mesta tudi po sili razmer. Po vojni je povsod manjkalo kadra. V zdravstvu, v sodstvu in seveda tudi v gospodarstvu. Razlika je samo v tem, da smo v zdravstvn in še kje trpeli pomanjkanje in vseeno Ča-kali na šolane ljudi, med tem ko v gospodarstvu in politiki nismo boteli in v nekem smislu tudi nismo mogli čakati. V gospodarstvu in politiki torej nismo zahtevali nobenega večjega znanja, čeprav bi bilo to za vse nas strahotno potrebno. Vsakdo je bil dober, le da je znal nekaj pisati in kaj povedati. In tako je ostalo vse do danes. Ves ta formalno neizobraženi kader pa se je vsa ta leta že marsikaj naučil, čeprav na lastnih napakah, in sedaj nekaj tudi v resnici zna. Toda kljub temu se dobro zaveda, da nima potrebnega znanja in da ne zasluži, da je na me-stih, ki jih zaseda. Zato se po svoje obnaša in značilno reagira. Mest namreč, na katerih je, ni pripravljen za-pustiti. Kakorkoli je že ta kader prišel v gospodar-stvo in politiko, potreben ali nepotreben, po sili raz-mer ali s pomočjo zvez, dejstvo je, da je neizobražen in zaradi tega — kot je videti — nesposoben. Na vse to se je račimalo. Ker pa zaradi gospodarstva — ne zaradi njih — te ljudi ni moč naenkrat odpraviti, jim je bila dana v danih razmerah najboljša možnost izo-braževanja — izreden študij. No, vsi vemo, da so le malokateri izkoristili to ugodnost. Nekobraženi ka-der se je pokazal v novi luči. Ni bil pripravljen izo-braziti se. Da se ta kader brani strokovnjakov, je stara in žalostna resnica. Izobraženi kader, ki tudi ni br^: na-pak, se največkrat noče boriti in odhaja v inozemstvo. Obravnavani kader se otepa tudi štipendistov. šti-pendira sploh samo na politični pritisk. Po »nesreči« dobljene štipendiste pa ob prvi priliki odslovi pod eti-keto skritih rezerv, čeprav se s tem strahotno osmeši. Zelo znana stvar je tudi, da ta kader teži k rege-neraciji. Dokaz za to je uspeh reelekcije. Oglejmo si ta dokaz na primeru občine Center. (Citirano po član-ku Jak-a v Ljubljanskem dnevniku oktobra 1966) »For-malna šolska izobrazba ne sme biti edino merilo, če-prav je eden izmed odločilnih pogojev za zasedbo vodil-nega delovnega mesta. Odločilni naj bodo še: organi-zacijska usposobljenost, delovna izkušenost, družbe-nopolitična odgovornost, ekonomska razgledanost in pravilen odnos do samoupravljanja.« Nameni in po-goji so izredno lepi, čeprav se samoupravljalci, ki so postavljali kriterije, najbrž niso zavedali, da se spo-sobnosti, ki so jih postavljali izven formalne izobraz-be, navadno pridobijo samo s formalno izobrazbo. In rezultat? V občini Ljubljana-Center je tudi po reelekciji 55 odst. direktorjev, ki imajo nižjo in osnnvnošolsko izobrazbo. Komentar je res odveč. Naslednji dokaz, ki prica o težnji za regeneracijo, so razpisi za direktorje. Srečamo jih vsak dan v na-šem dnevnem časopisju. Dne 2. decembra je na pri-mer DELO objavilo razpis podjetja »Metalflex« (Mast na Soči). Pogoji so bili naslednji: visoka izobrazba in tri leta prakse, višja in pet let prakse ter srednja in deset let prakse (osnovne šole in prakse ni bilo). Ne-smisel pogojev je na dlani. Sedem let prakse se enači z univerzitetnim študijem. Dve leti prakse pa sta isto, kot druga stopnja na Univerzl. Seveda je tudi jasno, da sta prva pogoja samo za okras. Vodilni v podjetju, ki najbrž nimajo kaj dosti izobrazbe in si želijo na di-rektorski položaj, nočejo sami sebi zapreti poti, ozi-roma ima dosedanji direktor, ki hoče znova kandidi-rati, samo srednjo šolo. Podoben razpis za direktorja je v »DELU« z dne 4. decembra objavilo »Lesno indu-strijsko podjetje Bled«. Pogoji so podobni. Visoka izo-brazba in pet let prakse, višja in osem let ter srednja in dvanajst let. Nesmisel razpisov in slabi nameni raz-pisovalcev so očitni. Pri vsem tem pa je močno zani-miva tudi naslednja vest, ki mi je prišla na uho iz Metlike v Beli krajini. Ta vest sicer nima znanstvene teže in se nanjo nimam namena sklicevati, toda zdi se mi, da ni povsem iz trte izvita. Nekateri v Metliki so si reelekcijo zamislili po svoje. Izvajajo jo že in nihče jih ne more zadržati. Bivši direktor Kmetijske zadruge, ki je upokojen in je brez večje izobrazbe, je že zasedel predsedništvo SZDL. Dosedanji župan — brez potrebne izobrazbe — bo z reelekcijo šel, že sedaj pa si postilja y bližnjem uspevajočem podjetju. Župan-stvo pa naj bi baje prevzel upravitelj šole, bivši pred-sednik SZDL, tudi brez večje izobrazbe. In življenje bo šlo zopet dalje. Na koncu pa naj postrežem še z najnovejso »ak-cijo« tega kadra, ki je popolnoma v skladu z ostalimi. Zopet bi želeli gospodariti po starem. V tretjem trime-sečju letos se je ponudba blaga povecala za osem, pro-daja pa za 15 odst. Porabimo torej zopet več, kot pa je proizvodnja sposobna izdelati. Gospodarska refor-ma ni še ničesar reformirala. V potrditev te misli bi lahko navedel še kup podatkov. (Glej: Stara črna dama Inflacija zopet trka na vrata, Ljubljanski dnev-nik, 27. novembra 1966, str. 3.). če se sedaj znova spomnimo vsega ugotovlje-nega, da je obravnavani kader relativno mlad, da je neizobražen, da smo mu dali v danih razmerah naj-bpljše možnosti za študij in da teh možnosti ni izko-ristil, če se dalje spomnimo, da srao kljub vsemu na prehodu iz ekstenzivnega gospodarstva v intenzivno, ki ga je zmožen organizirati le najsposobnejši in izobražen kader, da torej tega prehoda s sedanjim kadrom v principu ni mogoče opraviti. če k vsemu temu še dodamo, da se ta kader na vsak način hoče dalje obdržati s tem, da teži k regeneraciji, lahko mirne duše ugotovimo, da je neizobraženi kader naj-vecja ovlra v nasem nadaljnjem razvoju in da je ta kader najbolj nererotabilna postavka v našem gospo darstvu. V duhu reforme je, da se nerentabilna podjetja ukinjajo in vse ovire našemu razvoju odstranijo. V duhu reforme je — še bolj pa ,je v duhu naše revo-lucionarne preteklosti — da ta neizobraženi kader re-volucionarno hitro in poceni odstranimo. Takoj se bo pojavil očitek: »Da, do zdaj smo bili dobri, odslej pa nismo več.« No, najbrž ta kader ni bil nikoli prav posebno dober, čeprav je bil mnogokrat najboljše, kar smo imeli. Krivdo za to, da ni več dober, nosi obravriavani kader sam. Zakaj ni izko-ristil ugodnih prilik in si pridobil izobrazbo? Sedaj je prepozno. Gospodarstvo ni sociala. »Kaj pa naša praksa?« se glasi drugi očitek. Prak-sa pomeni nekaj šele pri izobraženem človeku. Nešo-lan človek na vodilnem mestu pa je podoben sla-bemu semenu, ki je posejano na nepognojeni zemlji. Rastlina je obsojena na propad. Ne rodi sadov in tudi ne poganja mladik, Hira in umira ter ober^m zavze-ma drugim prostor. Da nam bo jasnejše, kako nevzdržno je opirati se na prakso, poglejmo še nekaj primerov, kjer smo vsi že zdavnaj spoznali, da sama praksa še nič ne po-meni. Vsem nam je popolnoma jasno, da je zdravnik lahko samo nekdo, ki ima visoko izobrazbo. Drugače sploh ne more biti. Toda po logiki iz gospodarstva bi lahko zdravnik postala tudi medicinska sestra z ne-kajletno prakso. Tudi sodnik je lahko samo človek, ki ima fakulteto in še kup prakse in strokovnih izpitov. Tudi tu bi po logiki iz gospodarstva napredoval v sod-nika vsak malo bolj gobezdavi sodnijski pisar. Menda mi bo zdaj kdo oporekal, da je delo gospodarstvenika ali politika manj odgovorno in težavno ter zapleteno. kot je sodnikovo ali zdravnikovo. Zadeva je na dlani tudi v politiki in gospodarstvu in kjerkoli na vodilnih mestih morajo obvezno biti najbolj izobraženi kadri. šele od tu naprej se jim praksa šteje v dobro in z leti lahko postajajo boljši. Gospodarstvo samo pa šele v rokah teh ljudi lahko zaživi iz vseh svojih izvorov. Gotovo je, da je kvaliteta tudi pri teh ljudeh ame-jena. Toda omejena je z objektivnimi mejami, to je s kvaliteto šol in s človekovimi naravnimi sposobnost-ini. Končno se tudi kvaliteta šol omeji z naravnimi človekovimi sposobnostmi in se več od tega doseči ne da. V tem članku je bilo že pokazano, na kakšen na-čin smo pri nas že poskušali izboljšati izobrazbo ob-stoječega kadra. Poskušali smo z izrednim študijem in z reelekcijo. Oboje ni uspelo. Preostane nam — če nočemo čakati, da bo ta kader odšel šele po biolo-ški poti, kar je povezano seveda s stagnacijo družbe — zakonska možnost, da se vmešamo v nezdrave raz-mere. Te možnosti prinaša 28. številka Uradnega lista SFRJ v členu št. 5. Ta predpis daje možnost, da lahko z zakonom ali predpisom Izvršnega sveta postavimo kandidatom za vodilna mesta vsakršne pogoje. Lah-ko smo veseli, da tak predpis imamo. Zanimivo je, kako k temu predpisu pristopa Voj-ko černelč v svojem članku »Preveč knnarjev brez kompasa« (DELO, 23. oktobra). Kljub temu, da pred tem vseskozi obravnava strahotno neizobraženost na-šega vodečega kadra, na koncu članka milo in neod-ločno pristavi: »Ali ne bi morda kazalo uporabiti tega pooblastila?« Podobno zmedeno pristopi k razmeram tudi Lojze Jakopič v svojem članku »Brez moderne proizvodnje Slovenci tudi kot narod ne bomo kaj pri-da pomenili« (Nedeljski dnevnik, 23. oktobra 1966). Tudi on skozi ves članek ugotavlja mizerno izobraz-bo proizvajalcev in posledice le-tega, na koncu pa pri-stavi: »... bi bilo treba razmlsliti in se nato odločiti, če ne bi kazalo ta 5. člen uporabiti v Sloveniji...« Vsak resen človek, ki mu je kaj do našega napred-ka in družbenega razvoja bo nemudoma zahteval, da se ta predpis takoj uporabi. Kakršni že bodo ti novi kriteriji, bodo morali predvsem avtomatično povezovati vodilna mesta z vi-sokošolsko izobrazbo. Predvsem pa bodo morali doseči to, da se bomo enkrat za vselej v politiki in gospo-darstvu znebili vseh srednješolcev in osnovnnšol^ev. Janez Kure