474. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN® izhaja vsak dan — tudi ®b nedeljah te praznikih — ob 1. url tjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri ztfulraj. — Naročnina znnSa: T Ljubljani r opravnifitvn mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50{ s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1"70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. a «: Telefon številka 118. Ki V Ljubljani, ponedeljek dne 21. aprila 1913. Leto IT. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. te Drednfšlvo ln upravnlStvo: ki Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica š(. 6. Dopisi se potiljnjo uredništvu. Nefrankirnna pisma ge ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ge plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *a zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem <,<*!a5an|u 10-#: pust. — Za odgovor je priložiti ui^mko. r: Telefon Številka -18. Naš narodni ideal. Vsak človek, katerega življenje naj ima neki pomen, vsebino in smoter. si je moral postaviti kot cilj svojega življenja neki ideal, za katerim mora liiteti. Seveda ostane ta ideal največkrat le fantom, za katerim hiti človek, ki mu pa vedno zopet izmuzne v daljavo baš v trenot-ku. ko iztegne roko, da bi ga zagrabil. In vendar ie edino le to stremljenje za — največkrat nedosegljivimi — ideali ono. kar daje življenju posameznika pomen, vrednost in vsebino. Čim izumrjejo v človeku ;ideali, izumrjeta tudi volja in moč do življenja. To. kar velja o posamezniku, tisto velja tudi o petih narodih. Kaj je pomagalo jugoslovanski raji v Turčiji, da je vzdržala pet-stoletno sužnost, ohranila svojo narodnost in konečno dočakala dan svojega osvobojenja? Ali niso bili njeni ideali, trdna nada. da, popolna zavest, da bo tudi tega trpljenja enkrat konec? Kie naj jemljejo Poljaki na Po-znanjskein ono nadčloveško odporno silo. s katero se upirajo brezvestni in brutalni germanizatorični politiki nasilne pruske vlade, če ne v trdni nadi, da nastopi čas. ko se obnovi staro Poljsko kraljestvo y vsej svoji nekdanji slavi? Torej zopet v idealih. In tako bi 'se moglo navesti ge nešteto primer iz zgodovine in sedanjosti. Vsak narod, ki čuti v sebi moč in voljo do življenja, mora imeti svo) narodni ideal, samo mi Slovenci tega idelala do danes še nismo imeli. 'Tisočletno suženjstvo Je v nas ubilo vse tradicije, vsak narodni ponos, vsako narodno samozavest. Imeli smo samo eno tradicijo, tradicijo namreč, da smo Slovenci rojeni kot sužnji in da moramo kot taki ostati na veke. Za dobe taborov smo si bili pač vstvarifl svoj narodni ideal v združeni Sloveniji, toda kmalo smo pozabili tudi na to, ter izrabljali svoje sile v prekljanju za našemu narodu tuja načela liberalizma in klerikalizma v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov in nam sovražnih vlad. Mi smo pač govorili o nekih narodnih idealih, toda tega, v čem ti ideali obstoje, nismo znali niti sami. Šele v novejšem času se ie našla mladina, ki je začela oznanjevati nov, našemu narodu nepoznan evangelij. Nastopajoča generacija je, ki prinaša temu narodu njega narodni ideal, ono, kar bo dalo našemu bodočemu narodnemu žitju pomen, vsebino in vrednost. Lep in krasen Je cilj, ki ga mladina našemu na-rodu daje in mi Slovenci bi morali biti ponosni na to svojo mladino, ki Proglaša novi evangelij, ki pa ni dru-zega kot emanacija stremljenja našega celokupnega naroda. Sai baš ta novi evangelij dokazuje, da je v našem narodu še volje za življenje. Vendar se pa nikakor ne čudimo, da je »Slovenski Narod« začel udarjati z loparjem po jugoslovanski mladini na Slovenskem. Možje okoli tega lista in stranke, ki jo zastopajo, so se v svoji komoditeti že davno odvadili misliti in zato jim je zaprna vsak nova ideja ki jih sili, da morajo ipak nekoliko napenjati svoje možgane. Zato ie najboljše zagroziti mladini, da vodi njena pot v Ječo ali norišnico, kakor je to storil »Slovenski Narod« od minulega pondelj-ka. Toda »Slovenski Narod« se (p obenem pospel do trditye, da Je naša narodna, eksistenca pravzaprav odvisna le od milosti avstrijskih vlad ln s tem nedvomno dokazal, da vodi pot, po kateri hodijo on in njegovi gospodarji, brezdvomno v pogubo. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Kje naj počakani?« je prašal kratko. »Pojdi z mano!« Potegnila ga je s seboj in ga porinila v sobo, ki je ležala poleg njene, ni pa bila spojena z njo po vratih. »Od tod lahko slišiš, če bi kričala,« mu je šepnila tiho. »In takrat.« »Dobro!« jo je prekinil Ivan Siromak z odurnim glasom. Ona pa je šla naglo dol in dospe-!a do hišnih vrat baš v trenotku, ko k kralj potrkal nanje ... Ivan Siromak, ki je prisluškoval na vsa ušesa, ju je slišal, ko sta šla gor. . Slišal je glas kralja, ki se je šalil. Ko sta prišla na vrh stopnjic, je ?.e hotel planiti iz svojega skrivališča. Toda premagal se je. , , »Kmalu!« je zarenčal sam pri sebi. Preteklo ie nekaj minut, jjjv. Globoko molčanje je vladalo v Ivatui Siromaku se Je stresal .^tek, krčevit drget; toda ni se ge-• St*l je sredi temne sobe, z raz-lrjenimi nosnicami, roko stisnjeno okrog bodalovega ročnika — ves v tistem razpoloženju duha in živcev, ko se človek izpremeni v zver in se dvignejo na površje stari, podedovani nagoni v svoji skrajnji razburjenosti in nadvlada žeja po krvi sleherno drugo čuvstvo. Bilo je gotovo, da bi bil Ivan Siromak opravil svojo reč mojstrsko, da je sunil kralja v tem trenotku. Neprestano je ponavljal samemu sebi, da mora čakati znamenja Saj ni dvomil, da mu Magdalena Feronova izroči Franca I.; in tako je ugibal na tihem: »Samo še eno minuto mi je trpeti... morebiti dve ...« In vendar mu je bilo, kakor da so ta kratka trenotja njegovega čakanja dolgi veki muk... Ko je bila prva minuta pri kraju, se mu je zdelo da Čaka že ^elo uro. »Na stopnjicah sem mu bližji,« je zamrmral sam pri sebi. Zlezel je ven brez šuma in se postavil pred vrata sobe. A tam se je zavedel, da ne more več dolgo čakati... Iztegnil je roko proti kljuki. Tisti hip pa se je zaslišal od kljuke suh, kratek glas, kakor da poizkuša nekdo, odpreti vrata od znotraj. Ivan Siroma je stal in se ni mogel geniti, Iztezal je roko in se lovil za sapo, kakor da je strela udarila vanj... nato se Je 'dvignila njegova roka... Toda vrata se niso odprla! t Le ti naši novi ideali nam bodo dali moč, da ohranimo svojo narodnost, le od nas samih in naših idealov, a nikakor ne od kake vlade, Je odvisen naš narodni obstanek in ko bi temu ne bilo tako, bi bila vsa naša narodna borba nesmiselna. Mi Slovenci dosedaj še nismo živeli, to je bilo k večjemu le životarenje. To dosedanje naše narodno življenje je bilo brez cilja, brez jasnili in določnih idealov, za to tudi brez smotra, brez vsebine in brez vrednosti. Smoter, vsebina in vrednost je naše narodno življenje dobilo šele z našim narodnim idealom, ki nam mora biti svet in katerega moramo hraniti pred napadi vsakogar. Rodoljub z dežele. Pisma avstrijskim trgovsk. zbornicam. Izvršilni odbor za bojkot av-stroogskega blaga je poslal vsem trgovskim, obrtnim in rokodelskim zbornicam pismo naslednje vsebine: Gospod predsednik! Čast nam je poslati Vam v prilogi odlok, ki so ga sestavili pred-stavitelji trgovine, obrti in rokodelstva glede bojkota avstroogrskega blaga. Misjimo, da ni treba, gospod predsednik, da yam na dolgo in šir roko razlagamo motive, ki so nas prisilili na ta korak. Srbija Je od svojega postanka imela čestokrat priliko. da se pritoži na postopanje Avstroogrske, ki je ugroževala našo narodno eksistenco in razvoj našega gospodarstva. Ampak postopanje Avstroogrske- od začetka balkanske vojne, namenjene osvobojenju Balkana izpod turškega jarma, je v največji meri razžalostilo in zrevoltiralo celi srbski narod, zlasti pa srbske trgovce, obrtnike in rokodelce, ker je naperjeno proti najvitalnejšim interesom Srbije in srbske trgovine.. Srbija je hotela s to vojno osvoboditi svoje brate in si z izhodom na morje osigurati narodno in gospodarsko samostojnost, zlasti je morala odkar se Je pojavila v Avstriji agrarna struja, iskati novih potov in novih trgov. Ko pa je z lastno krvjo odprla ta nova pota. je zastavila Avstroogrska ves svoj vpliv, da Ji to prepreči in v to svrho ustvarja avtonomno Albanijo. Srbija ie pristala z brezprimerno požrtvovalnostjo na to, da se osnuje od napol divjih plemen ob njeni meji država, ki bo stalna nevarnost za njen mir in napredek. Ampak Avstroogrska hoče na škodo Srbije še bolj razširiti meje te noye države s tem, da se zavzame za okrožja, v katerih živijo tudi Srbi in izroča srbski živelj v teh krajih arnavtski samopašnosti. Vrh-tega hoče Avstroogrska vzeti Ska-der in uničiti bratsko nam črno Ooro zaprto v njene skalnate gore. To postopanje Avstroogrske je vzrok, da se vojno stanje še neprenehoma zavlačuje, da si so bojne operacije že končane, vsled česar se zavlačuje splošni razvoj gospodarstva. Nasproti takim sovražnim činom svojega soseda ne morejo ostati srbski gospodarji ravnodušni, zato so sklenili, da v borbi za svojo samostojnost uporabijo edino sredstvo, ki jim preostaja — bojkot. Trgovci, obrtniki in rokodelci, ki so podvzeli to borbo za spas domovine obžalujejo, da morajo s temi merami uničiti ozke trgovske zveze, ki že desetletja obstoje med Srbijo in Avstroogr-sko, ali tolažijo se z nado, da bodo tudi v Avstroogrski nazadnje izpre-videli. da je to politično vmešavanje od strani Avstroogrske proti mali Srbiji na škodo tudi Avstriji sami in da se bo izvršil kmalu v tem oziru koristen preobrat, ker bode drugače prevzela mesto avstrijski industriji industrija drugih dežel. Predstavitelji trgovine, obrti in rokodelstva smatrajo vsled tega za potrebno, da apelirajo na Vas in Vašo korporacijo, gospod predsednik, da delujete od svoje strani za to. da se preneha s to kvarno politiko, da ne bodemo prisiljeni poprijemati za sredstva, ki nam ne bodo prijetna, ki pa so za obrambo naše gospodarite neodvisnosti in našega narodnega obstanka neobhodno potrebna. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina"! Zunanji in notranji politični položaj. 19. IV. 1913. Danes ali jutri izroče Balkanski zavezniki velesilam odgovor na poslednjo nolo. Zahvaljujejo se jim za ponudeno posredovanfe in izražajo upanje, da bodo njihove želje glede vojne odškodnine in Egejskih otokov upoštevani. Tako baje se glasi odgovor — pač res resigniran! Ako mislimo na junaške zmage pri Kumano-vem, Prilepu, Bitolju, Lozengradu, Lule Burgasu pa do Drinopolja — moramo reči, da nas poslednji odgovor preseneča. Zato je pa obnašanje velesil toliko oblastnejše! Dejstvo je, da to drugo mirovno pogajanje vodijo velesile in takorekoč diktirajo pogoje. Kdaj se mir sklene, se še ne more določiti. Sicer pa to tudi ni tako važno, kakor to, kar bo po miru sledilo. Kakor izvaja srbski politik v praškem »Času« z 17. aprila je vojna za vsacega prinesla neke vrste zadovoljnost in užitek. Turčija se bo mogla v Aziji mirno razvijati; Avstrija je dobila zadoščenje z ustvarjanjem samostojne Albanije in v skaderskein vprašanju; tudi Italija je zadovoljna, ker Albanija pride pod protektorat vseh velesil in tako bo vzhodno obrežje Jadranskega morja prost enostranskega avstrijskega vpliva; Nemčija Je zadovoljna, ker bo v Turčiji imela isti vpliv kot preje in se bo najbolj indnstrielno vgnezdila mesto Avstrije na Balkanu; Tripe-lententa je zadovoljna, ker dobi v Balkanski zvezi prijateljsko moč in ker v tem trenutku še ni prišlo do svetovne vojne; pa tudi Balkanci so nekoliko zadovoljni: obračunali so s Turkom, podvojili svojo silo in rešpekt. S tem je njihov obstoj zagotovljen. Seveda pa ravno ti poslednji niso za svoje žrtve tako odškodovani, kot se je upalo, in kot bi morali biti; Srbi namreč in Črnogorci so močno prikrajšani. Toda: dejstvo, da je Skader za Črno Ooro za sedaj izgubljen, ima pa drugo dobro stran: Črna Gora je rešena za Srbstvo. Vsaka skupina ljudi mora doživeti skušnje in razočaranja, da se oprosti zmot, prevar. Sedanja vojna je bila za črno Goro takšna skušnja in prevara. Spoznati je mogla, da se tako mali organizmi, drugače del večje narodne celote, v današnji dobi ne morejo sami vzdržati. Spoznala je, da danes samo junaštvo brez potrebnih sredstev, brez zmožnega vodstva in gospodarstva s heroizmom ne zadostuje za dosego vspehov, ki bi bili v razmerju s prinešenimi žrtvami. To spoznanje bo porok za srečnejšo bodočnost in za zvišanje moči Srbstva. Črna Gora mora sedaj okrevati, v Čemur ji bo Srbija pomagala kakor samemu sebi. Ne bilo bi Kakor vemo, se je bil kralj prepričal, da so zaklenjena; on je bil tisti, ki ie pritisnil brez uspeha na kljuko. Mrzel znoj je oblil Ivana Siromaka. »Zaklenila je vrata!« je zamrmral z zamolklim glasom. In povzel je takoj nato: »A kako naj pridem potem jaz noter?,..« Izprva je odrevenel v osuplosti človeka, ki zasledi zločinsko izdajstvo, ki se ga ni nadejal. »Skozi druga vrata,« je rekel zdajci. Planil ie, obletel nadstropje po vseh štirih sobah, ki so obdajale spalnico Magdalene Feronove, in dospel pred vrata, ki je bil mislil nanje — vrata, skozi katera je stopila lepa Feronka pred Franca 1. Ivan Siromak je rahlo poizkusil odpreti. Komaj se je premagal, da ni zarenčal od besnosti. Tudi ta vrata so bila zaklenjena!... Nato se Je vrnil na hodnik. Grizel se je v pest do krvi, da ne jjj zakričal V naglih halucinacijah, ki so sledile druga drugi v njegovih možganih, se je že videl, kako zakolje Magdaleno, preden Je zabodel kralja. Pritisnil je uho na vrata ... Nato se je spustil polagoma na kolena. Tako — na kolenih, z ušesom, pritisnjenim na vrata, je preča- kal te ure. In prejšnji čudež se Je zgodil narobe: minile so mu kakor par kratkih minut. Vseh njunih besed ni slišal, ni jih razločil. Toda ugibal jih je, razumel njih zvok, pretresal vzdihljaje ... Bilo je strašno. Zdajci pa je razumel, 'da je končano ... in da odide kralj vsak tre-notek... V dveh skokih je bil pod stopnicami ter se stisnil v vogal; mahoma se mu je bila vrnila vsa oblast nad samim seboj... Kralj je stopil prvi iz sobe ... Magdatena mu je sledila, držeča svečo v roki. Z naglim pogledom se je prepričala. da Ivana Siromaka ni na mo-stovžu. Kralj se je napotil po stopnjicah. Magdalena je postavila svečo na najvišjo stopnjico. skočila naglo navzdol, prehitela kralja in zamrmrala: »Odprem ti...« Ko se ga Je doteknila mimogrede, je začutil kralj ob njenem dotiku drhtljaj, ki je bil skoraj drhtljaj groze. Zdaj, ko je bila ponehala ljubavna vročiča in je bil utešen delirij njegovih čutov, se je vračalo vse njegovo sovraštvo do ženske, ki ga je bila otrovala... V trenotku, ko Je prišla Magdalena Feronova mimo kralja. Je zapazila Ivana Siromaka, ki se je krčil v temi. pripravljen na skok. Z besnim naporom volje se je posilila in ga ni pogledala; šla je dalje, kakor da ga ni opazila... V teh par trenotkih je mislila tako, kakor misli vsak človek ob uri, ko ve, da nima ve? česa izgubiti. Zdaj Je bila prepričana, da je kralj nalezel bolezen Sunek z bodalom bi bil uničil njeno maščevanje. Tako si je vsaj dejala. In zaključila je: — Ne, on ne sme umreti tako! — baš v trenotku, ko.je kralj dospel na poslednjo stopnjico, Ivan Siromak pa je z nekakšnim zadavljenim krikom navali! nanj. Ta njegov gnevni krik pa ie zamrl v grgranju groze. Preden je mogel Ivan Siromak spustiti svojo roko na kralja, se je zrušil, kakor da je udarilo vanj, v široki luži krvi, ki mu je uhajala iz razparanega grla... Z bliskovitim zamahom nui je bila zasadila Magdalena Feronova v vrat bodalce, ki ga je držala v roki. Bleda kakor smrt in obriznjena s krvjo, je gledala nekaj hipov Ivana Siromaka, ki se je valjal v krčih smrtnega boja. Hotel se Je dvigniti; pomeril jo je s strašnim pogledom in se zrušil nato kakor mrtva gruda. In njegove oči, ki so ostale odprte, so zijale vanjo z ostudnim izrazom ljubezni ln sovraštva. (Dslje.) pa umestno, da bi se 'delalo in sploh, da bi se sprejelo priklopljenj,e Orne Oore k Srbiji. Srbija sploh ne hreper ni po aneksijah v ta namen, da bi se razširila, njene skrbi in naloge so samo narodne. Srbija je demokratična dežela, narodna država. Pri njih ni narod radi države ali kralja, temveč država in kralj sta v službah naroda. Ne bilo bi smotreno porabiti krizo, v kateri se nahaja Crna Gora, v to, da bi Srbija Črno Goro priklopila na se. Srbija se ne sme podati v nevarnost: radi samega teritorial- nega razširjenja zgubiti sad svojih vojnih vspehov na jugovzhodu, in tudi ne sme s skominami po Črni Gori vzbuditi nova, prerana sovraštva svojih sosedov. Kljub temu, da.se ji to vse skoro ponuja, vendar Srbija tega noče sprejeti — utopizem in ne-nasitljivost se ji ne .more očitati — želi samo, da bi Črnagora opustila svoj nesrečni esparatizem. Srbija jo bo v vsem podpirala in bo tudi privolila v carinsko, vojaško in repre-sentativno, diplomatično unijo. Srbija je zgubila Albanijo, na katero je preje računala; meje severne Albanije se zadirajo precej globoko v osvobojeno ozemlje srbsko in črnogorsko. toda boljše je še vseeno to, kakor pa da bi bila onemogočena zveza med Črno Goro in Srbijo; Sanžak kot zveza in Črna Gora po-menjata za srbsko politiko več kot cela Albanija. Vsled izgube Albanije pa ima Srbija tudi večje pravo na vse zasedeno ozemlje na desni strani Vardara: (Veleš. Prilep, Bitolje, Ohrid) in to ozemlje hoče Srbija dobiti za vsako ceno, kot odškodnino za ogromne žrtve in za svoje vspehe na svojih in zavezniških bojiščih in naposled zato, da bi mejilo z Grško, s katero nima nobenih interesnih sporov in konfliktov in zato, da se približa Solunu, pristanišču, ki po-menja za njo izhod, tako kot je Srbija za Solun prirodno ozadje. Glede Albanije pa Srbija upa, da bodo velesile kmalu spoznale, da so se vrezale, ker Albanija ne bo zmožna državnega življenja. Rezultat pa je, da po-menja sedanji mir — pripravo za boj. — Tako pojasnuje srbski politik v pogovoru z M. Marjanovičem stališče Srbije z novo vstvarjenim položajem. Desni breg Vardara hočejo odbiti, to je življenska in prirodna potreba za narod srbski. Veleš. Prilep, Bitolje, Ohrid — to so tisti kraji za katere pojde najtrše. Bolgari hočejo v svoji mogočnosti in sebičnosti vse to, sklicujoč se na pogodbo, ne ozirajoč se na to. da so tekom vojske nastale čisto druge razmere, in da se je razmerje med zavezniškimi nalogami spremenilo tako, da so šli Srbi pomagat Bolgarom in da so Srbi postavili večjo armado, kot so bili dolžni po pogodbi — Bolgari pa niti tiste ne. Sploh so te stvari, o katerih je »Dan« v svojem »Belgradskem pismu« že pred mesecom pisal, natančno in stvarno. Bolgari spremembe razmer hočejo vpoštevati in s tem kažejo kaj malo bratskega čuvstva pravičnosti. Da: pišejo celo, da bo treba za Srbe nove Slivnice (mesto, kjer so Bolgari Srbe potolkli), da se Srbi ohlade. Lepa hvaležnost za pomoč pred Drinopoljem. Razmere med zavezniki postajajo vedno bolj napete in bati se je. Vesti, da so se vršila pogajanja o reviziji pogodbe, so še zelo nejasne. Želeti bi bilo. Saj prepir med zavezniki bo le voda na germanski lim. Odkar je Bolgarija pripravljena odstopiti Rumuniji Sili-strijo, od takrat je čimdalj neizpros-nejša glede desnega brega Vardara. Trozvezi je njeno delo vspelo. Lahko si častita! — Ena točka še ni razrešena — Skader. Toda: baje se kralj pripravlja na odnehanje, seveda na srbski račun — če je resnica, da hoče v proklamaciji na svoj narod izjaviti, da Je obleganje Skadra nemogoče zato, ker zapuščajo Srbi svoje pozicije. Takšna neotivacija nevzpeha bo našla obsodbo celega slovanskega sveta, kar bo kralju vzelo še tisto malo simpatij, ki jih do sedaj vživa v demokratičnem Slovanstvu. Toliko o položaju, ki so ga povzročili vojni dogodki na Balkanu. Preiti pa ne smemo, kar se godi te dni v Belgiji in na Češkem ter kar se je zgodilo v Galiciji. Na Češkem je stopila finančna kriza v zelo nevaren štadij. Vsled dolgotrajne obstrukcije nemških poslancev v češkem deželnem zboru ni mogoče sanirati čeških deželnih financ, ki so dospele že tako daleč, da z 8. majem ne bo nobenega vinarja več v blagajnah. Ker je pa vlada odrekla vse daljne zaloge, je bilo treba na drug način preskrbeti si sredstev za plačo deželnim uradnikom in za tekoče stvari. In to sredstvo je bilo: najeti posojilo. Vlada sama ie obljubila deželnemu odboru pomoč pri pogajanju za posojilo. V seji deželnega odbora, kjer se je imelo vršiti tozadevno posvetovanje, je odložil Nemec dr. Urban svoj finančni referat, ker noče o novem posojilu ničesar slišati. Nemcem bi bilo namreč ljubše, da bi ne bilo vzeto posojilo, nakar bi prišla insolvenca, bankerot, katastrofa, vladni komisar in oktro-iranje novega deželnega reda v korist nemški 36% manjšini. To bi bilo Nemcem po volji, ker kar gorijo za absolutizem nad slovenskimi narodi v Avstriji. Za enkrat se te lepe želje še niso uresničile, ker vlada je zadovoljna, da deželni odbor najine posojilo — toda kako dolgo bo trajalo takšno ozdravljenje financ. Treba močnejšega sredstva in v ta namen naj bi se sešel deželni zbor v kratkem zasedanju — v to svrho se pogaja vlada z nemškim 8členskim odsekom, ki seveda bi bil voljan opustiti začasno od obstrukcije samo pod pogojem kakšnih političnih koncesij. Ena teh koncesij bi bila: zagotovitev 38% nemških uradnikov v statusu deželnega uradništva. Nota bene: Nemcev je samo 36% na Češkem. Ker pa Nemci vstrajajo na svojih pogojih, bo posledica ta, da do zasedanja deželnega zbora ne pride in tudi ne do trajnejše sanacije deželnega gospodarstva. Vlada se na vse načine trudi in prizadeva, da bi do tega prišlo; po izjavi grofa Stiirgkha: razmere na Češkem zelo škodujejo kreditu države na zunaj, predvsem, ker je češka najbolj cvetoča kronovina monarhije. Morda naposled res ne bo drugega, kot da pošlje vlada komisarja — saj prakso v tem že ima. Celo prebivalstvo si že želi iz srca. da bi prišlo do sporazuma med Čehi in Nemci — seveda do poštenega sporazuma. Toda takšna pogajanja in posvetovanja trajajo in trajajo, predno pridejo do cila. Tudi v Galiciji so se dolgo časa vršila takšna pogajanja in sicer med Poljaki in Rusini. Z največjo težavo se je došlo h koncu, k sporazumu, ki bi bil Rusitiom dal nekoliko narodne avtonomije, nekoliko narodnostnih pravic, in že se je mislilo, da je mir v deželi zagotovljen. In glej: v poslednjem trenutku so apostoli miru in sprave, katoliški škofje in prelati s svojo izjavo v vsepolski »Gazeti Na-rodowi« preprečili spravo med dvema narodoma, preprečili volivno reformo, ki je nudila vsaj nekaj pravic zatiranim. Pravijo: »Smo proti projektu volilne reforme s čista verskih ne političnih vzrokov.« Dalje: »Razdelitev v političnem oziru, tako. da 1>1 bili posamezni narodi razdeljeni tudi pri volitvah In v zboru samem, Je proti koristim katoliške Cerkve.« Katoliški dostojanstveniki so se postavili proti spravi, proti miru. proti zatiranim — in to v ineresu katoliške cerkve. Naj si ogledajo ta dogodek oni naprednjaki, ki vedno in vedno trdijo, da vera nima s politiko ničesar delati. Poglejte! Kdor izpregleda, ta ve sam njegov korak, ta ve, da je treba obračunati s klerikalizmom, če se hoče privesti v deželo blagostanje in pravico. NEKOLIKO IZ ŽIVLJENJA ISA BOLJETINCA. Praški »Čas« prinaša o Isi Bolje-tincu par prav zanimivih potez: Pohaja iz uboge poalbanjene srbske rodbine, ki je prestopila k mohame-danstvu. Ker se ni mogel preživeti z delom na lastnem zemljišču, je vstopil v razbojniško družbo, ki je kradla govedo in razdirala domačije okoliš-nega krščanskega prebivalstva, moreč vse, kar se ji je zoperstavilo. Nezadovoljen z malim delnim plenom je Isa Boljetinac, kakor hitro se je izvežbal v četaški umetnosti, odšel in ustanovil lastno tolpo, s katero je nadaljeval razbojniško delo. Njegovo delovanje je bilo tako strašno, da so celo sami turški uradi izdali nanj in na njegove tovariše, tiralnico. Toda zastonj, kajti Boljetinac je svojo tolpo pomnožil in začel vznemirjati urade same. Zato je bila sklenjena pogodba: del kristjanom oropanega ozemlja je bila Boljetincu prepuščena in on je obijubil, da tolpo razpusti in se vrne k mirnemu življenju. To je pa trajalo le malo časa, kajti zopet je združil stare tovariše in pripojil k njim vrsto novih in začel podvzemat večje razbojniške pohode, ne prizanašajoč uiti Turkom. Ko so uradi nastopili proti temu, je nahujskal in spuntal tudi ostale Albance, ki niso hoteli ničesar slišati o naredbah novega reda. Ko je prišla vojska — je Boljetinac s svojimi sodrugi zbežal v gore in branil, tupatam tudi napadal. Videč, da je z njim težko delo, ga je vlada enostavnb pozvala v Carigrad. Boljetinac je šel in bil sprejet od sultana Abdul Hamida, ki mu je daroval meč, ga imenoval za majorja in beja z stalno letno plačo. S tem je bil pridobljen za staroturški režim. Toda po mladoturški revoluciji mu je bila plača odstavljena, nakar je Boljetinac organiziral znano vstajo v prospeh reakcije seveda brez vspeha. šele v novejšem času se Le dal pregovoriti, izdal svojemu razbojniškemu življenju masko albanskega gibanja. Drugače je pa svoje roke ponujal komurkoli: črni Gori, Srbiji, Bolgariji itd. Isa Boljetinac govori dobro srbsko v macedon-skem narečju, ne zna pa niti brati, niti pisati. Ima večji dvor, napravljen z zemljišča, ki ga je oropal pravoslavnim kmetom in ima na svoji vesti več roparskih umorov. — Bil je te dni sprejet, kot član orovlzorne albanske vlade, v dolgi konferenci od avstro-ogrskega vojnega ministra. Boj proti klerikalizmu se vrši te dni v Belgiji, kjer je delavstvo proglasilo generalni štrajk v svrho, da doseže volilno reformo in splošno volilno pravico. Pred enajstimi leti 14. aprila 1912 se je že bil podoben boj, toda delavstvo je takrat podleglo. Od takrat so se pa neprenehoma vršile priprave za nov štrajk, ki je izbruhnil sedaj. Štrajk bi bil izbruhnil že marca meseca. Toda odložili so ga, ker je kralj Albert sam interveniral in ker so bile s to intervencijo zvezane obljube, da vlada podre iz revizijo ustave. Toda kleri- kalna Večina' se je temu odločno U-prla. Štrajk vzbuja simpatije vseh naprednih elementov, podjetnikov samih, ki vseeno plačujejo (nekateri le seveda) delavcem dnino. Delavstva v Belgiji je 1,200.000. Od teh jih sedaj štajka že 500.000. Dnevni pregled. Nemci se zgovarjajo na Mažare. Zadnjič smo poročali, kako se je Nemčija zaradi srbskega bojkota izgovarjala. Rekla je, da je morala biti proti Srbom kot zaveznica Avstrije. Bojkot bi torej zadel samo Avstrijo. Tega so se Nemci zelo ustrašili in glejte, tisti graški »Tagblatt«, ki je noč in dan hujskal proti Srbom, zdaj piše — da so Mažari zakrivili sovraštvo s svojo agrarno politiko in da so zdaj Srbi zaradi mažarskih magnatov jezni na nas. Mi mislimo, da so v tem Nemci in Mažari tako enaki, da si nimajo kaj drug drugemu očitati. Zdaj bi se radi zgovarjali drug na drugega. Za eno stvar je dualizem vendar dober: da se ena polovica zgovarja na drugo. Seveda to ne bo pomagalo, ker Srbi dobro vedo, kdo je njih sovražnik. Graški »Tagblatt« naj pa pogleda svoje, članke — pa bo videl, kdo je hujskal. Tako pride zdaj na to, da smo imeli mi prav. Nekateri gospodje, ki jim je vsak mlajši človek »smrkavec« vsak starejši pa »star osel« se radi postavljajo na zelo visoko stališče in s tega stališča razglašajo »duševno revščino« onih, ki niso z njimi enega mnenja. Mi ne maramo vračati enako z enakim, povemo pa, da s takimi izrazi ti gospodje ne kažejo svojega »duševnega bogastva«. Pride čas, ko bo ta revščina odločevala; nam je prav vse eno ali »Slov. Narod« z nami debatira ali ne — samo s psovkami naj da že enkrat mir. Afera kočevskega notarja. Iz Novega mesta nam pišejo: Dr. Mo-ric Karnitschnig, notar v Kočevju je prišel po čudnih ovinkih kot zastopnik svoje stranke pred sodiščem v jako neprijetno afero. Styar je bila kratko povedano sledeča: Nekega Staudaharla iz Verdrenga pri Moze-lju so razne stranke, s katerimi je bil v kupčijski zvezi, obdolžile, da jim ie trgal liste iz računskih knjig ter nanj se nanašajoče postavke samovoljno popravljal. Ko je Staudahar za te obdolžitve zvedel, je naperil proti strankam obtožbo. Pri razpravah se je dognala resničnost obdol-žitev. Stranke so bile oproščene v enem slučaju tudi zaradi zastarelosti obdolžitve. Eno teh strank je zastopal kočevski notar. V svojem spisu je v korist svoji stranki navajal oprostitev prvo obtožene stranke. Sodišče samo pa je na podlagi tega dokazovanja proti Sta.udaharju uvedlo kazensko preiskavo, ki se je pa potem ustavila. Zdaj ie Staudahar se čutil zopet žaljenega ter obdolžil notarja kot ovaditelja in sicer kljub temu, da ga je sodnik opozoril, da dotične ovadbe ni napravil notar, marveč sodišče samo. Pri tožbi proti notarju je Staudahar seveda propadel. Na drugi strani pa je s to tožbo dosegel, da ga je notar tožil zaradi neopravičene obdolžitve in da je bil Staudahar tudi obsojen na 14 dni zapora. Staudahar se je proti vsem tem tožbam v Kočevju pritožil na novomeško vzklicno sodišče, kjer pa ni le zopet pogorel, ampak si nakopal na vrat novo afero kočevskega notarja z javno izrečeno ojbdol-žitvijo, češ, da mu je notar pri razpravi v Kočevju nagrozil: »Zahlen FRANCE ŠTAJER: Samomorilec. Tragedija futurista v 4. impresijah. (Dalje.) Detektiv (v ospredju zvito): Aha... torej so vendarle vohuni tu! (Zmagoslavno pomežikne. Odhaja za njima.) „ . Dramatik (zelo užaljen): Gospod ravnatelj! — Vi mi pišete: »Neko gotovo dejanje mora biti vktano v drami liki rdeča nit. Nekaterniki pa pišejo drame, kjer ljudje samo govore, ihte, blebe-čejo. šepečejo, kvantajo. frfrajo... Vodnikova pratika je pratika! Vaša drama žalibog ni drama!« (Zelo razburjen.) Torej vi pravite, da je Vodnikova pratika duhovitejša, kakor moja drama. R a v n a t e j 1: Nikakor. Jaz trdim samo, da ste vi lirik in epik. — Dramatik pa se mora uživetl v vloge drugih ljudi, kako bi isti na&iopali v označenih zapletljajih. A vse ljudi ste izlili iz svoje duše, nravi, občutkov ... Dramatik mora imeti vedno pred očmi psihologično plastiko druge osebe, drugih oseb, in intenzivno mora misliti, kako bi iste delale v tem slučaju! Prisluškovati morate, temeljit analitik, ne Črpati iz fantazije,,. Obseči celoto drugih in v niej poglobljeni dihati in nihati... Dramatik (žalosten): Po- glejte. gospod ravnatelj! Zapravil sem karijero, zapravil zdravje, opazujoč življenje po najgnusnejših beznicah, in najfinejših, najrafiniranej-ših pariških salonih ... Obscgel sem celoto drugih in dihal ter kihal ter usihal v ni... In zdaj? Vodnikova pratika... Ravnatelj (ga je minula potrpežljivost) : Potemtakem, gospod, kakor mi je žal... ampak na dan z resnico! Ce niste kljub temu pogodili. potem je ves trud zaman. Obesite dramatiko na kol in postanite kritik! Kriti kritiki so ljudje, ki jim je spodletelo utsvarjajočjm in zato raz-di^lo^maščevalci! Pa zbogom! — (Odide naglo.) Dramatik (sam, uničen): Nemo propheta in patria. (Strastno) Domovina, kako sem te ljubil! In ljubila si me ti, ker mi je razpalil vročekrvno fantazijo šelest tvojih smrek in jelk ob ribnikih, da je vzplamtela kakor rdeče resje na go-ljavi... A zdaj? Kot na čedno krilce stresel dimnikar bi košček saj! — Mene mrazi! — Tako vpliva britka polivka. O domovina — Ksan-.tipali (bridko) ^Vodnikova pratikal. Pogledal sem v svet, da ga spoznam... In zdaj mi je predobro znan! — Vraga! Očita mi, da se ne znam uživljati v vloge posameznikov! (Divje!) Pograbil bi samokres anarhistov, in streljal vsevprekl Bombe podstavljal! Da bi frčali po tem okuženem zraku kosci teh nagnitih možgan, teh pohotnih udov, uničujočih ves svet s seboj! (Utrujen.) Bombe? Vraga, kaj bombe... Kje bi jih dobil, Delal. Ne znam! Ampak tega strička imam, (Nastavi samokres.) K Vodniku grem! (Odloži.) In vi pravite, mnogo vas je: veleumni in vojskovodje. Greh je, če se usmrtiš? Greh? — Haha... Ce sem zaspan, ali naj ne počivam? Jaz sem vedno truden, naj večno spim! (Odločen.) Grenko zdravilo moremo zavžiti naglo! (Hipna domislica.) Kaj pa, če zgrešim cilj? Vraga... To bi bila lepa srnola! (Mu dozori nov sklepj Jutri grem na morsko obal, v soln-čnem svitu stopim na visoko skalo, se ustrelim in padem vznak v penasto valovje! (Trdno.) Da. jutri! Danes pa bodimo vedri in jasni. Umrimo kot Rimljani 1 (Naenkrat se zdrzne ves zmeden.) Kdo prisluškuje? In jaz govorim sam s seboj kot bedak.., Sam sem,,. Moja senca, pusluškuipl Slikar (počasi si mane oči): Sem se že naspal, hvala Bogu! Dramatik: Zadnjo noč pre-bdiva torej! Slikar: Kaj se ti zopet blede? Dramatik: Zadnjo noč pre-bdiva z domovino. Fina domislica! Prva gospa (gre mimo.) Dramatik : Kam gospa, tak naglo... Prva gospa: Kaj vas briga! Slikar : Pusti jo, to je načelnica emancipirank! Dramatik (pomenljivo): Jaz ne bi spal danes! (Tajinstveno.) Danes bo potres: ie prišla brzojavka! Prva gospa (prestrašena): Za božjo voljo! , ♦. . . Slikar« To so slabi dovtipi. Moj prijatelj — Dramatik (se naglo izmuzne iz zadrege): Govoril §em v prispodobi (še tajinstvenejše). Potres bo. ker bodo razdejali mesto anarhisti, vohuni. Pa za božjo voljo, molčite, da se ne maščujejol Slikar (se spomni vohunske afere na planinah, pa se mu °b““i osvetoželjnost in pritrdi): D a, ~P r v a gospa (vsa zmedena): Kaj... naj napravim.... Dramatik (simulira silno razburjenost): Jaz ne vem (se oprime slikarja). «1» Slikar, (vleče gospo. Začne Sle 200 K sonst zeige ich Sie dem Strafgerichte an.« Staudahar bo zdaj moral nastopiti dokaz resnice, da je notar res izustil to grožnjo, ki ima značaj izsiljevanja. Pa so mu že v Novem mestu namignili, da zna to pot pošteno obsedeti. Vinogradniki. Težki udarec oso-de nas je zadel letos ob istem času* kot lani. Krasno, a žalibog prerano se razvijajoč trtni zarod uničil nam je žled in mraz! Vsakdo bo gotova vprašal, kaj naj stori sedaj z ozeb-Ijenimi trtami. Zato Vam dajem sledeča navodila: Za sedaj ne kaže dru-zega, kot da pustite trto popolnoma v miru in skončate morda še ne izvršeno spomladno delo v vinogradih. — Vsak trtni popek obstoji iz enega glavnega in dveh stranskih očes (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očes so pozebla. V večini slučajev je pozeblo samo glavno okno in en ali drug pod-oček je še zdrav. To ali ono stransko oko bo gotovo pozneje pognalo. Tudi na teh mladikah bo še nekaj grozdja. čeprav bolj redkega in drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno ravnajo tisti, ki — morda v, neumestni jezi — režejo šparone (prevezi) stran. Pustite toraj trto v, miru! Še-le ko bo nastalo trajno gorko vreme in ko bo trta zopet pognala, videli bomo. kaj je živega in zdravega, to pa bo treba skrbno varovati! Potem bomo od mraza uničene, suhe poganjke iz glavnih očes obrali, da stranska očesa lažje odže-nejo. Sedaj tega ne kaže delati, ker bi še bolj ozebli to, kar je ostalo! Saj pridejo lahko še mrazi, grozijo nam še trijaki! Kadar bo trta odgnala 15—20 cm dolge mladike, bomo šele to odbrali kar je na trti nepotrebnega, da trta po nepotrebnem moči ne trati. Drugo poletno delo, zlasti pa škropljenje in žvepljenje moramo skrbno vršiti, da vsaj tisti zarod, ki bo ostal po mrazu, dozori in poplača vinogradniku vsaj delo. Država in dežela nam bodeta gotovo priskočili na pomoč, da dobimo vsaj galico in žveplo zo znižani ceni. — C. kr. vinarski nadzornik: B. Kaiicky. Usoda pariških avtoapašev. Kakor se iz Pariza poroča, se bo v prihodnjih dneh odločila usoda znanih pariških avtoapašev, o katerih je svoj čas »Dan« obširneje poročal. Komisija, ki je sestavljena za odločitev revizije, se je izrazila proti reviziji in pričakuje se, da bo justični minister istega mnenja. Diendane bo najbrže pomiloščen. Callemier, Son-dy in Monier bodo najbrže pojutrij-šnjem obglavljeni. Samomor ravnatelja. Ravnatelj meščanske šole v Lvovu, Franc Huj-nak, se je dne 16. aprila t. 1. vrgel med vožnjo z brzovlakom iz voza Vlak ga ie povozil in usmrtil. Hujnak je izvršil samomor, ker je menil, da ga bodo oblasti degradirale. Požar na vlaku. V jedilnem vozu ekspresnega vlaka Baden-Ber-lin je nastal dne 16. aprila t. 1. ogenj, ker se je vnela mast. Nadzornik kuhinje in neka kuharica sta pri tem zadobila težke opekline po vsen? životu. Zdravnika napadel radi smrt) svoje žene. Iz Jambora se poroča, da je tamošnji zdravnik dr. Adoll Griinwald te dni operiral soprogo nekega veleposestnika, ki pa je vkljub operaciji umrla. Soprog umrle je počakal zdravnika in ga je večkrat zabodel z nožem. Stanje zdravnikovo je smrtno nevarno. Napadalca so aretirali in izročili sodišču. Starši vrgli svojega otroka vol-kovom. Petrograjski listi pripovedujejo skoro neverjetno zgodbo. Pri n i "t i:-jLZ=r==^X'--'~CL:-rn:aj.. ..-.n se silna komedija. Odhite na levo hreščeči). Oficir (preoblečen detektiv: dolge muštace, ostroge, škornje): Bil sem celo leto na trdnjavi poveljnik. Odgovornosti veliko. Ampak kadar sem bil prost, sem se tem bolj veselil. Zahajal sem 5 km daleč v gorsko vas. pa smo ga lomili z uradniki, Dosti narodnih pesmic sem cul in jih ponovil: »Škrjanček v zrak se dviguje haha... Doma bi ostal, pa bil bil zdrav.« Nada: Ali ste obilo potovali?. Oficir:; Bil sem tudi v Carigradu! . , Graščak (zainteresiran): Kako je zdaj v Carigradu? Jaz sem bi! tudi vže tam. Se klatijo po cestah še zmeraj garjevi psi? Oficir? Pa so pohlevni: ne grizejo! Graščak: To me veseli, da smo se seznanili, če vam ne bi prižgal cigarete, pa se ne bi spoznali. Ima' li čuden okus vsled viržlnke? Oficir: Nasprotno? plemenitejši aroma. (Vsi na desno.) Druga gospa (pridrvi od leve na čelu sedmih babnic): N* grmado z njimi. Včasih so nas sežigali, zdaj lih bomo me! Tretja g o S p a f 1. kje pa so? Četrta: Saj res. za božjo voljo. (DaJjeJ. Astrahanu se je pojavila letos v prvih aprilovih dneh velika množica volkov, ki so bili strah vseh. ki so morali iti na pot izvep mesta. ;V omenjenih dneh se je peljal tud] neki kmet z ženo in z majhnim otrokom v neko vas blizo Astrahana. Ne daleč od svojega cilja so opazili tolpo volkov, ki so se skokoma približali vozu na katerem se je peljal kmet z ženo in otrokom. Volkovi so se vrgli na voz in na konja, katerega so začeli mrcvariti. Kmet ni imel pri sebi nikakega orožja. Žena je svojemu možu v velikem strahu rekla naj vrže volkovom — svojega otroka. Kmet ni poslušal nasveta svoje žene in se trudil na vse kriplje, da bi ušel z mesta groze. Ko pa je kmet slednjič videl, da je ves njegov trud zastonj in da ga zapuščajo moči. jc vendar s težkim srcem sklenil vreči svojega otroka volkovom. Ker pa je volkove mučil silen glad. se za malega otroka, ki je bil zavit v pernice, niti brigali niso in so se ruvali za kmeta, katerega so slednjič izvlekli raz voz. Konj je ves krvav in razmesarjen pridirjal z vozom in s kmetico, ki je ležala nezavestna na vozu v vas. Nekaj kmetov, dobro oboroženih se je napotilo nato na mesto, odkoder je voz prišel. Tam so našli kmetičevo raztrgano in okr-valjeno obleko, njegove čevlje, iz katerih so gledale gladko odglodane kosti nesrečnega in nekaj korakov naprej so našli malega otroka nepoškodovanega. Otroka, ki je spat so vzeli kmetje na syoj dom. Obsojen goljuf. Oblasti v Kolinu so dne 18. t. m. obsodile nepravega misijonarja Szegha (Madjara), ki je prepotoval avstrijske alpske dežele in nato še celo Nemško in izvršil pri tem goljufij za 100.000 K, na tri leta prisilne delavnice. Velikanski požar v Galiciji. Dne 17. t. m. je izbruhnil v Kamionki-Strumilovvi na Gališkem velik požar, ki je uničil dve vrsti hiš in veliko trgovskih skladišč. Neka oseba le pri tem našla smrt v plamenih. Dvesto družin je brez strehe. Navihana albanska sleparka. Bu-dimpeštanska policija je aretirala dne 18. t. m. neko lahkoživko, ki se je izdala za komteso Eleonoro VVurmbrand-Stupach in za hčer grofa Pavla NVurmbranda. Dognalo se je, da je omenjena sleparka nezakon-sk hči nekega posestnika v Albaniji in da je v zadnjem času izvršila v Trstu več goljufij. Sleparko so izročili sodišču. Aretacija bankirja — goljufa. Dunajska policija je dne 17. aprila t. 1. aretirala tamošnjega bankirja Friderika Rotha na zahtevo praškega sodišča radi poneverbe in hudodelstva goljufije. Železniška nesreča na Ogrskem. Dne 16. t. m. zvečer so trčili štirje drdrajoči vozovi na postaji Petro-zseny v dve lokomotivi tovornega vlaka. Obe lokomotivi in osem voz je skočilo s tira. Vlakovodja prve lokomotive je ubit. dva druga vlakovodji sta težko ranjena kakor tudi dva kurjača. Trije drugi železniški uslužbenci so lahko ranjeni. Aretacija zakotnih pisačev. Budimpeška policija je dne 17. t. m. aretirala tri zakotne pisače, ki so pri-vandrali iz Dunaja. Konfiscirala jim je tudi ves denar, ki ga je našla pri njih. Vsi trije zakotni pisači so bili obsojeni na trideset dni zapora. Mjjjonar pobegnil. Kakor je Dan že poročal, je pred kratkim izginil iz Londona neznano kam tamošnji večkratni miljonar Martin. Sedaj se je njegov beg pojasnil. Miljonar Martin je pobegnil v Južno Ameriko, da bi se odtegnil nujnemu plačevanju velikih svot denarja. Svoj beg Je napravil skoro skrivnostno, tako da ni nihče niti najmanj slutil, kam se ie zgubil. Sedaj se je zvedelo, da je stopil z neko damo na ladijo »Wal-mer Castle«, ki je odplula v Južno Ameriko. Tragedija v zraku. V Louisville v Ameriki se je pripetila te dni grozna tragedija. Znani avijatik de Ribaš, Mehikanec, se je zaljubil v hčer večkratnega miljonarja Aldegonde. Sta-riši pa so se upirali privoliti v zakon. Avijatik je zatorej sklenil, da ugrabi svojo nevesto in da jo odnese v letečem stroju. Brat ugrabljene deklice pa je sledil s svojim avtomobilom po zraku leteči, zaljubljeni par. Ker se ie motor aeroplana nekaj poškodoval, ie začel aeroplan padati. Ko je bil kake tri metre od zemlje oddaljen, je izprožil Aldegenda strel na de Riba-sa, ki je takoj z letečim strojem in nevesto padel na tla. Avijatik je bil na mesfu mrtev. Ko je njegova nevesta videla, kaj se je zgodilo, si je pognala iz samokresa krogljo v glavo. Tale zgodba je hudo amerikanska. Znamenje časa. V Edtu na Gorenje Avstrijskem je porodila enajstletna deklica zdravega fantička. Mlada mati noče izdati imena svoje-lega »ljubčka«. . Rodbinska drama iz »boljših krogov«. V »boljših krogih« v No- vem Orleanu se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. Podpredsednik — »Virginia Oil Company« StrauB po imenu, je imel že precej časa na sumu nekega mladega moža Beelena po imenu, da ima razmerje z njegovo mlado ženo. Dne 16. aprila t. 1. ie povabil Beelena na izlet, katerega se je udeležila tudi njegova žena. Ko so prišli izven mesta, je pretepel StrauB zapeljivca svoje žene s pasjim bičem. V tem je potegnila mlada žena siftnokres in ustrelila svojega moža. Ta je bil na mestu mrtev. Gospo so takoj aretirali. Pri zaslišanju je izpovedala, da ni mogla več gledati surovosti svojega moža. ki je pretepaval njenega ljubimca, ki ji je bil baje več nego vse na svetu. Nekaj, kar da misliti. Mestni očetje v Kašavi so dne 16. aprila t. 1. napravili sklep, ki je vzbudil precej veliko senzacijo. Mestni očetje .so namreč sklenili, da se nezakonski otroci mestnih uradnic ne smejo smatrati za nezakonske in se mora zanje skrbeti kakor za zakonske otroke žen v mestu. 57 dni spal. Iz Cherbourga se poroča, da se nahaja v tamošnji bolnišnici neki 22letni mož, ki je že od' 17. februarja nepretrgoma spal. Morali so ga živeti umetno. Pred dvema dnevoma se ]e prebudil. Doslej še ne more odpreti oči in na dana vprašanja še ne odgovarja. Pač redek slučaj. Ljubljana. — Občni zbor »Dramatičnega društva« se Je vršil v petek pri »Zlatorogu« — Udeležilo se ga je 12 članov. Predsednik Reisner je podal poročilo o preteklem letu. Povdarjal ie veliko krizo, v kateri se nahajajo vsa gledališča. Treba je bilo mnogo dela. da je društvo omogočilo predstave v slov. gledališču. V skrajni stiski je društvo prišlo na misel da je ustanovilo svoj »Kino Metropol«, ki je sedaj gotov. Predsednik se zahvaljuje vsem korporacijam mestu m dez. odboru za pomoč — enako denarnim zavodom, ki so omogočili delo s posojili. Tajnik dr. Pavlin no-da tajniško poročilo, ki kaže marljivost odbora. Blagajnik gosp. polk Milavec poda blagajniško poročilo. Dolga je 19.740 K, imetja 20.000 K naloženega 437.10 K. Intendantsko poročilo poda gosp. pro« Kobal. Obširneje pojasnuje krizo v osobju in repertoirju — zapreke so bile tu in tam kljub temu smo imeli v sezoni 74 dramskih in 83 opernih in operetnih predstav, skupno 157 predstav in 140 iger. Gostovalo je 10 gostov. Z Zagrebom so bile stalne zveze —• proti koncu sezone se je stvar lepo razvijala, marsikaj se ni več moglo dati na oder. ker se je sezona zaključila. Intendanco j,e zadnji čas vodil g. O.ton Zupančič — opero pa je vodil marljivi gosp. vodja Hubad. Namesto odsotnega gledališkega blagajnika poda poročilo prof. Reisner Celotni deficit letošnje sezone znaša 10.945 K, torej nekako toliko, kakor lani. Bil je hud boj za obstanek upati Je, da reši krizo »Kino-Metropol«. Ako se finance urede, bo P.; sf.v?,_na pr£!v lePa. ker je že nekaj boljših moči angažiranih. Vsled pozn.j ure se odlože volitve na prih. občni zbor, ki se vrši istotam v pe tek zvečer ob isti uri. Občni zbor Je pokazal lepo delavnost odbora ob enem pa nezanimanje naše stare ln mlade inteligence za važno naše »Dram. društvo«. — Cvetlice na okna. Vsako leto narašča razveseljivo zanimanje za cvetlice na oknih, verandah, pomolih in nad trgovskimi izložbami. V okra-šenju zunanjega lica poslopij pa vidimo večkrat nedostatke, ki se tičejo izbora cvetlic in njihove razvrstitve. ^*avadno so zaboji s cvetlicami pre- lončk* £l a!l tpa , se ti§či lonček a, tako da Jemljejo cvetke druga drugi zrak in luč ter se ovirajo v svobodni rasti. Zato raje manje cvetlfc ki imajo dovolj prostora! Manjše iti nižje naj stoje spredaj, večje in višje pa zadaj. Velike napake se delajo zlasti z nameščenjem. Marsikateri cvetlici je na polnem solncu ali celo na vročini življenje nemogoče, marsikatera živi najbolje — v polmraku, nekatere pa zahtevajo vedno le senco. Kjer se okna odpirajo noter, imajo cvetlice najugodnejši prostor; kjer Pa se okna odpirajo še ven, je treba postaviti zabojčke in lončke pod okno na močno desko, ki je trdno podprta z zelezmmi klini. Ker cvetlice in rast line vedno rastejo, je treba pri odpiranju oken vselej paziti, da se jih ne polomi. Nikdar pa se ne sme postavljati cvetličnih zabojčkov ali lončkov brez zavarovanja svobodno na okna ali prizidke, ker jih more vsak večji piš pomesti na ulico in na ljudi, lončene lončke, ki jih solnce naglo razgreje, je vsekakor treba zasenčiti. Prve pomladanske cvetlice, ki uspevajo dobro, so: zlata fijola, avrikule, mačehe (Viola grandiflora), zvončki, levkoje, marjetice, jegliči, telohi, hia- cinte, narcise, tulipani, kanielije, sleči (Rhododendron) in spominčice. Kasneje cveto: Tagetes, Phlox, Godetla, Gailardia, Petunia, Verbena, reseda, tobak Sanderov (Nicotiana Sande-rae), Lobelia erinus, Zinnia, razne plezalke in ovijalke: Ipomaea,Lathy-rus odoratus, Tropaeolum (kreša), Thunbergia (vijavka), Humulus japo-nicus (hmel japonski), Cobaea scan-dens (vilec), Phaseolus multiflorus (opletavi mnogocvetni bobovec), Pe-largonium zonale, Celosia cristata (petelinji greben), naglji, fuhsije, begonije. lilije, mački ali sabljanice, bal-zamine, mesečki in babji prstanci, odolini in žabice, volčji bob, astre, boljke, rosulje ali vonjavke, naprstci, krizanteme i. dr. Najtežje se goje cvetlice na senčni strani, z okni na severno plat. Tudi tukaj se dajo gojiti cvetlice z uspehom, zlasti če je pred hišo odprt prostor, ki odbija dovolj svetlobe. Fuhsije uspevajo tod celo zelo lepo in so s cveti naravnost posejane, takisto hortenzije in lilijaste funkije cveto zelo bogato, pa balza-rnine, petunije in razne kreše. Med rastlinami, ki so stalno zelene ali pisanih listov, navajajo vrtnarji sledeče: Colens, Aspidistra, Aucuba, Buxus, Tradescantia, Evonymus, Veronica hybrida, Ficus, Jucca, Ara-lia, Chamaerops Phoenix, lovor, zimzelen, praprotnice, bršljan i. dr. Ljubljanski občinski svet je sklenil nagraditi tudi leta 1913 najlepša s cvetjem in zelenjem okrašena okna, pomole in verande. Zlasti želi, da se okrase trgovski portali, ki jih smatra za najučinkovitejše pri dekoraciji ulic in trgov. Da dobi naše mesto čim bolj simpatično iice.. je želeti, da se zavzame, kakor ro drugih mesti'.!, tudi naše meščanstvo, zlasti pa ženstvo, za smotreno in vztrajno gojenje cvetja in zelenja. — Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, se je vršil v soboto 19. t. m., to pot v »Narodnem domu«. Če je društvo spremenilo koncertni lokal z namenom, da doseže večjo udeležbo, se ta namen ni kdovekaj obnesel, zakaj občinstvo tega ni umelo, ali ni hotelo umeti. Dvorana je bila napol zasedena, kar kaže premalo zanimanja od strani občinstva za tako lepe priredbe, ki zahtevajo od društva mnogo truda ter žrtev. »Ljubljanski Zvon« je med ljubljanskimi pevskimi društvi prvo, da ne rečemo edino, ki resno goji koncertno petje. Ti koncerti nimajo namena izvajati večjih del. ampak nam nudijo skladbe manjše vsebine, ki jih je toliko v novejši slovenski glasbeni literaturi. In to je hvale in posnemanja vredno delo. Vspored koncerta Je bil izbran, raznoličen in zanimiv. Otvorila ga je prelepa Ferjančičeva »Tone solnce, tone ...«. To kot še 4 druge mešane zbore naših skladateljev Adamiča, Schwaba in dr. G. Ipavca je izvedel v splošno zadovoljnost in lepim uspehom. Nam sta predvsem ugajali Adamičeva »Ko bi rasica bila...« in dr. Schwabova »Še ena«. Občinstvo j,e marljivim pevcem in pevovodju g. Prelovcu izražalo od točke dotočke glasneje priznanje. Manj nam je ugajal oktet. Intonacija ni bila čista, srednja glasova pa spričo močnega basa preslaba. Briljanten je bil nastop mladega umetnika na gosli gospoda Dežele. Njegova igra je res nekaj lepega. Ritmična je na las, fino niansirana in pred vsem čista v intonaciji. Ljubka nagajivost in sanjava sladkost, globoka notranjost in harmonična čistost veje iz glasov, ki jih izvablja umetnik svojemu inštrumentu. De-centno, fino umevano spremljevanje na klavirju — mojstra g. A. Trost — le objemalo te glase kot zlat okvir, da so nas iz njega gledali veselo, živo Pa zopet sanjavo — sladko kot pravljice iz davnih dni. Na burno priznanje je dodal g. Dežela še Goens »Scherzo«. Pevovodju g. Prelovcu smo hvaležni, da nas je seznanil z mladim domačim umetnikom, ki mu čestitamo na tem uspehu prav od srca. Igre g. A. Trosta ne bomo hvalili, ker bi bilo to odveč, saj ga že dobro poznamo iz njegovih blestečih nastopov. Gospodična Hrastova, po svojih nastopih občinstvu že tudi dobro znana, je zapela prav ljubko in dovršeno tri samospeve. Njen glas je Pritajen in lep, dasi ni močan. Posebno nam Je ugajala L Pavčičeva »Pesem«. Za Lajovičevo »Pesem o tkalcu« pa se nam zdi. da bi bilo treba pevke z močnejšim glasom. Za lepo uspelo izvajanje jo je počastilo občinstvo z glasnim priznanjem in se ji je poklonil krasen šopek. 1 akisto je prejel v priznanje svoje vztrajne delavnosti pevovodja %• Z- Prelovec lep šopek. — Velik javen shod se vrši kot že naznanjeno dne 1. majnika ob pol 10. uri dop. v areni Narodnega doma. Shod priredita skupno v proslavo 1. majnika »Narodna soc. zveza« in »Zveza jugoslov. železničarjev.« — Velika ljudska veselica katera se vrši v proslavo 1. majnika, obeta biti nad vse zabavna prireditev. Združeni veselični odbor je neumorno na delu. Spored bo jako bo- gat, a vstopnina le 30 vin. Prepričani* smo da ne bode naprednega Slovenca, ki ne bi na ta ali oni način pripomogel še k večjemu uspehu. — Slovensko gledališče je bilo v soboto tako polno, da Je bila zasedena celo loža dež. predsednika. Včeraj je bilo gledališče nabito polno. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijska drama »Polet za življenje« s senzacijonelno rešitvijo iz gorečega svetilnika po aeropla-nu. Jutri »Quo vadiš«, največja sen^ zacija kar se jih je dosedaj kazalo. Velikanski prizori z levi. Krasm scenerija. Predvajanje traja 2 url. Cene vsled ogromnih stroškov za ta spored nekoliko zvišane. Jutri je blagajna od pol 11. zjutraj do 12. odprta. — V kavarni Central nastopi danes in vsaki dan dunajska damska kapela. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Konec vojne — začetek nove? — Napetost med Zavezniki! SRBI IZPRED SKADRA. Belgrad, 20. aprila. Kakor poroča »Samouprava« so začele srbske čete zapuščati skaderske pozicije. ČRNA GORA IN MIROVNA POGAJANJA. ČRNA GORA SE UDA? Sofija, 20. aprila. Tu se širi vest, da je prišel odgovor tudi s strani Crne Gore, ki sprejema posredovalne predloge velesil brezpogojno. Zavezniki se morajo le še glede nekaterih sprememb v tekstu zjedi-niti, ki se tičejo meja Albanije, otokov in vojne odškodnine, nakar bo nota takoj prodana velesilam. (Ni pa še nobenega poročila, da bi se bila črna Gora Skadru odpovedala, oz. prenehala z oblegovanjem.) KRALJ SE ODPOVE. Pariz, 20. aprila. Tu se trdo-ratno vzdržujejo vesti, da se kralj odpove prestolu, če ga bo hotel zasesti Danilo, ki se pa sedaj še brani nastopiti dedščino. SRBSKE ZAHTEVE. Belgrad, 20. aprila. Srbska vlada je velesilam sporočila, da meje Albanije, kakor jih je določila posla-niška zbornica v Londonu za njo niso vsprejemljlve. Poleg tega po opozarja srbska vlada, da že nekaj časa sem ni nobenega govorenja o srbskem pristanišču na Jadranskem morju, in imenovane o mednarodni garanciji železnice in pristanišča. Srbska vlada pa zahteva, da se v tej zadevi sestavi natančna izjava v mednarodnem protokolu. BOLGARSKO-SRBSKI SPOR. Sofija, 20. aprila. Bolgarski poslanik v Parizu Stančov je obiskal ministra zunanjih zadev Pichona in z njim dalj časa konferiral. Poslanik je ptedložil francoski vladi pritožbe, ki Jih ima Bolgarija proti »postopanju« Srbije. Stančov se je izrazil, da po vesteh, ki so došle v Sofijo, srbska vlada ni pripravljena se držati one točke pogodbe, kjer Je govor, da se vsi morebitni spori pred-lože razsodbi ene izmed velesil. (Sedaj že »ene izmed velesil« — p.reje Je bil govor v ruskem varju; menda bi Bolgarija rada predložila spor Avstrija, kjer bi bila razsoba že v naprej jasna — v škodo Srbije.) Stančev je prednesel one pritožbe s prošnjo, naj se velesile tripelenteo-te posvetujejo o načinu, kako bi se preprečil konflikt med Srbijo in Bolgarijo in razsodi Zveze. Bolgarija vstraja pri svojem pravu ln odklanja) vso odgovornost za razpad Zveze. (Res velikodušno!) URADNA BOLGARSKA IZJAVA. Sofija, 20. aprila. »Mir« vladin organ izjavlja, da tekom vojne ni nastala v bolgarsko-srbskl zavezniški pogodbi nobene spremembe, ker so bile vse dolžnosti Srbije, tudi one, ki jih je opravljala zaveznik Bolgarske točno označene. Kar se pa tiče Macedonije je v pogodbi točno navedeno, katera področja so sporna in katera ne; glede nespornih točk je razdelitev že določena; rešitev spornih točk se pa Izroči mirovnemu sodišču. Ta dogovor je jasen ln ne dovoljuje nlkake interpelacije, radi česar ne spremene na njen} ničesar vojni dogodki. »Mir« poživlja vlado, da priobči vse spise o pogajanjih. BOLGARSKI REZERVISTI POD OROŽJEM. Sofija, 20. aprila. Savov je ras-glasil manifest v katerem pravi, da važni dogodki, ki čakajo bolgarski narod, rnhtcvajo, da o5tjHj*jo ta-zervlsii »od orožjem. POSLEDICE POUMO-MAIORU-SKE KRG7.. Praga, 20. aprfla. Liati ptlajo, da bo najbrž poljsko-maloruska kriz« zahtevala svojih ItUnr tudi v kabinetu; morda bosta odi tov ti a oba poljska ministra, kar bi troeto vpliv na cel kabinet. Pa tudi ca drfavnl zbor bo Imela kriza vpliv — fe danes je gotovo, da bo državni zbor ao-zneje in le za tnalo sezflo sk&can. Krščanski soclalci bi radi videti,