Drago Kveder:
Vsesplošna gos-podarska kriza in njeni vzroki.
Spfosne nadpro:zvodnje vseh žfv-Jjenjskih potrebščin v resnici dozdaj še nikdar ni bilo, ako proizvodnjo do-brin primerjamo s potrebo miljonov bednih, fci trpe pomanjkanje najnuj-nejsega.
Z ozirom na potrebe naroda tudi .nadproizvodnje ne more biti.
Ako pa pri¦nerjanro produkcf;o ži\-Ijenskih potrebsCin s kupno močjo šir-•ših pfasti narola, poten pa je seveda opravičeno govorfti o veliki nadpro-Jdukciji
Kmetje, dekvci, javni" m privatni iisiužbenc' nimaio skoro nobene kupne ^ile več; to je fstina. V isti lrnerf p.i je zrasfa p:>oduktivna moč podjetfj vsled Stafnega   racionalizfranja   produk':ije.
Naj pojasnfmo pojem j"acfonalizi-ranje  produkc"je!
Racionalfziranje obratov pomeni umne'š i\ izdatnejši načfi proizvodnje z uvedbo vedno boijših strojev. Navad-no^o pa ti stroi obenem tiksni, da }2 mogoče z njimi tudi v večji meri izko ristiti \'se telesne iri duševne sile delav-ce\-, tako cfa jih jf v zracionaTiziranem obitu mnogo manj treb.i, nego p'e|. Pos edca takega napredku v produk-•ciji je do seda; samo og^omna brez-poselnost  delavcev
Tako smo htro prišlf do predmeta o katerem hočemo podafr pojisnila, nam ¦ec do vzrokov gospodarske krize.
Najbofje bomo umevaL' to g :spo-darsko krizo, ako si pri teh be>edah mislimo bolezen človeške družbe ali iakozvano socialno bolezen. Pravzaprav je go^podarska kriza le simptom ali znamenje, da je čtoveška družba, odn-nosno da je sociafno  žfvljenje  bolno.
Kaj je bolno v socialnem živlenju, na cem boleha čfoveška druzba?
OJgovora- na to ni fahkb riajti, a §e težje ga je povedati
Kmetje, delavci, slabo pfačani u-Blužbenci, ki morajo že od nekdaj na-porno delati in se odrekati vecinoma naba\i najrazličnejših potrebšcin, niso zakrivili bolehnosti rioveške cfružbj n:a-manj p:i se pri nas. No, gospodarskfa kriza je zato tudi povsod v drugih dr-žavah  mencfa  se  hujši nego  pn nas.
Beda in pomanjkanje nastajaio ved-no fz pogrešnih cloveških dejanj. Po-gresna dejaija- pa izvirajo iz pOg^re^nh grešna dejaija pa izvirajo iz po^r-^šnih misli, nazorov in idej. Pogrešni mi-sefnost pa ižvira večinoma fz preti-rane sebicnosti* (egoizma) v raznovrs-nffi svoiih obiifcafi. Tako pridemo konr-' no do tega, da je sedaj gospodarska kriza v fstini fe simptom večje krfze, .namreč dusevne krize, ki jo mor.i člo-Veštvo secfaj in se nekaj časa v bodoč-nosti preboletf. -
Ogiejmo si malo najvažie si krfva dejanja, ki fzvirajo iz duhovno-duševne |d*ize, v fcateri se nahaja čfoveštvo.
Lt Neprestano ogroževanje neka-tenih držav,- fci se nečejo sprijazniti z dejstvom, da b\ nekdaj zatir,ani in fe-lcbrisčani brezpravni narodi smelf svo-bodno žfvetf v fastnih svojih državah. Bb stafno ogrozevanje stopnjuje ne-.Zaupanje  gospodarskih   krogov   vsake
države do vseh drugih v drugih dr-žavah. Posledica: zastoj (stagnacija) sve-tovnega. gospodarstva
Go podarska vojna med državami ali protekcionizem v svetovnem gospo-tiaistvu.
Države hermetirno zapirajo vsaka svoje meje proti uvozu sfcoro že vsake ^obe iz drugih držav. ¦ S hkim posto-ftanjem pridno vniČujejo druga drugi kupno moč. Posledica: stagnacija ali za-stoj izmene dobrne blaiga, vrednosti in S tem  mrtvifost, sfopnjevanje bede.
3. Konzerviranje alf mumificfranje finančnih kapitalov (denarnih zalog) To je že deloma posledica obeh navedenih krivih dejanj. FinanČni kapitalf bi mcrali biti ve 'no živi", aktiVni v oMoku. Ci-kulirati bf morali nemoteno v socidnem organizmu tu i med" državami, kikor Jtri v te eiu poedinca. Kjer zastaja o v človeškem te!esu snovi, nastanejo črvf, gnojne bule, organ zem bohha. fsto se dogaja v soca nem organizmu ako sta-gnira jo firiančni kapitali, namesto da bi se vračaf v svoj izvor( v produkcijo. v fizioio i.i duševno delo, v preobliko-vanje n p iagcienje p irode in zeml e v svrho človeskega ž vljenja.
Sedan a go>podarska kriza je popol-noma zadosten dokaz, da je čfoveštvo že davno fzgubilo oblast nad obtokom in gospodarstvom finančnh kapitalov lCospodarstvo s.e je zmehanizfralo v taki meri, da je vedno bolj izločalo vsako sode ovanje duhovnc-duševnih sposob-nosti etieno visoko stoječih poe.Iincev. iTru-tf, karteli indu^triiskfh družb fn sin-dikati bank gospodarijo posebno v za-padnih državah že popolnoma neoseb-no. Ni pa niti prirodno, niti fcoristno, da je poecfnec s svojimi duševnimf spo-sobnostmi in odličnih etičnih kvalitet kakor izvržen \z gospodarskega proce^j
Nikcrr.ir ni več mogoče vplivati na objekf ^ en potek go p darstva poseb-«10 ne na promet in go podarstvo ffnan-*inih kapitalov. Namesto človeku gospo-dari finančni kapita' sam za sebe. na av-no, popolnoma nebrzdano kako- zdiv-i jan konj nad katerim je fzgubil voznik Iteakb oblast
Skoro nič več sef ne fnvestira du-feovnega življenja tj. plemenitih huma-nih idej in mislf v uporabo kapitalov, človešk1' duh jih ne more več dirigirati na pravo mesto v pravf oblifi" v iztro-Scnje.
P"pv!arrn> pc~r':'r)or.ia neo^ea.o itendnca bančnih sindikatov ter^ indu< StrijsMh trustov, fcartelov, da bi se ob-Stoječf ffnančni kapitaii kolikbu mozho 'Kbnservfrafi m mumifičfratr v zfatift za-logah in TiipoteKah. Nebrzdana racio-Jializacija samo produkcije, ne pa tudi izmene prometa in pofrošnje vrednosti iipošteva samo (dobicek) in blago, člo-Vekf in njegove potrebe ne vefjajo nič6-Bar več, nego je samo §e objekt brez-t>bzirne eksploatadje.
P^bsledica stagnacije obtoka finan-čnih kapitalov ali konserviranje ali mu-mificiranje istifi so sfedeče: '
a) Zastoj v delu in produkciji vred-Host'. Fabrike delajio le po nekaj dni v tednu in odpusčajo delavce ter mno-žijo brezposefnost.
c) Zasto' v konzumpcijf ali iztrose-nju produktov in blaga. Zivež propada po skfadiščih (magacfnih), ker ga nihče ne konzumira in tudi industrijska roba potežava po skladiščfh, se stara in pro-pada, ker se kvari. —
. V gospodarskem procesu bi se pa moralo vse producirano dovestf svoje-mu namenu namreč iztrošenju ali kon-sumpciji. Iztrošitf bf se moralo vse pre-tlelane prrodne fvorevfne s priiagodo-vanjem zemlje človeškim potrebam, Iconsumfrati se bi moral ves živež, iztro Sti bi se moralo tudi defo m kbnečno bf BC posebno morali iztrošiti tudf obsto-Ječi kapftalf \z pretek'05tf v produktivne in humane investicije. Vzlasti tikozvani mrtvi kapitali, o katerih bo še govora.
Zracionalfzfrati ne gre samo pro-izvodnjo; vzporedno z njo je treba zra-cionalfzirati tudf konsumpcijo s pove-čanjem fcupne sile sfrsih plastf narodov.
O.i^ina  stignacja  vsega  proiuci-
ran'a, zastajanje vsega gospodarskega proce.ca pa je posledfca zastajanja, ali mumfffcirana duhovno-dusevnega živ-lienja Človeštva v obliki zdogmatziranih predsotkov, krivih mnenf in nazorov o socijalnem žfvfjenju, o čfoveku in prf-rodi, posebno pa o Vrednostf in po-menu šfših delavnih pfa^ti naroda.
Pjredstocča izvajanja našega sotru-dnika podpišemo z obema rokama1 in želimo, da bi v gozdu našega časopis-jai nasfa primfren odmev, na meroda-jniti mestih pa — upoštevanje predlo-gov.  Samo  tarnanje in  Iamentacije je
za fesnega gospodarskega polftika u-darec v vodo. V kaosu (zmešanici) pro-blemov, kako rešfti vsespfosno gospo-darsko krizo so predstoječa izvajaiVa, ki so dopolnilo k našim1 dosedanjim člankom vredna največe paznosti. Pri tej^priliki ponovno apelframo na širokb javnost, na zgovorne, izkušene in za blagor f\: omovine vnete javne dehvce, da tpovedo svoje mnenje, za kar so jim preda'f riašega Ifsta vedno na razpola-go — ,,Narodna Sloga" je javna govo-rilnica Vseh, ki Ijubfo svojO1 domovino, iščejo resnice ter zahtevajo — pravico!