DELO »ŽIVLJENJE
tj la si! o tlclarcer tit>lomt> organizaciji' alpina žiri
Srečanje z reprezentanti koristno
LETNIK 20	__ŠTEVILKA 7 _ ŽIRI, JULIJ 1982
Na začetku srečanja z reprezentanti je spregovoril glavni direktor Tomaž Košir.
Od desne proti levi: Mojca Dežman, Tomaž Cižman, Grega Benedik, Jože Lavtižar,
Robert Žan in Sašo Robič
VELIKO LAHKO NAREDIMO DOMA
Naša proizvodnja smučarske obutve je že tako od vsega začetka usmerjena v izvoz. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je izvoz pogoj za nadaljevanje proizvodnje, se srečujemo z resnimi težavami. V cilju, da bi kljub temu izpolnili izvozne obveznosti, je bilo več začasnih premestitev z režijskih delovnih opravil v proizvodnjo.
1'rcglcdali smo zaloge materialov in naročili manjkajoče za izvozna naročila.
Kot vemo, smo sprejeli sklep o prenosu izplačila nadur na december, oziroma koriščenje v slučaju prekinitve dela zaradi pomanjkanja materialov.
Prizadevamo si, da bi čimbolj zmanjšali uvoz materialov za smučarske čevlje. Med drugim se dogovarjamo, kako bi zaklopke in stremena izdelovali na domačem trgu, da jih ne bi bilo potrebno uvažati. Tudi pri izdelavi orodij (form) se vse bolj zanašamo na našo domačo orodjarno. Tako bodo na primer vsa orodja za model ECON, razen dveh veličin, izdelana doma. Pri termo-plastih pa smo še vedno vezani na uvoz, ker jih na domačem tržišču ni. Celo pri nabavi materialov za notranje čevlje, ki jih izdelujejo naše tovarne, prihaja do zastojev, ker manjkajo nekatere sestavine, ki so iz uvoza.
Nekateri delavci so se v sedanjih, vse prej kot idealnih pogojih, izkazali in z vestnim delom skušajo reševati situacijo. Prav bi bilo, da bi se jim pridružili še vsi drugi.
Janko ŽAKELJ J
Sredi junija smo se v Žireh spet srečali z našimi reprezentanti. Tokrat so bili poleg predstavnikov in strokovnjakov Alpine prisotni tudi predstavniki firme Alpina Sports Corporation in nekateri novinarji.
Kot običajno je bilo srečanje z najboljšimi smučarji, ki vozijo z alpinskimi čevlji najprej v sindikalni dvorani.
Uvodoma jc spregovoril glavni direktor Tomaž Košir, ki je to simbolično srečanje ocenil kot koristen prispevek v zbliževanju interesov, ki se vključujejo v medsebojno sodelovanje.
Seveda pa moramo vse sile zastaviti za povečevanje izvoza na zahodna tržišča, kar pa brez dvoma lahko mnogo pripomorejo dobri odnosi med ljudmi, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na to.
Vodja tekmovalne službe Alpine Janez Šmitek je predstavil rezultate naših tekmovalcev-reprezentantov, ki so bili prisotni.
Kot ste lahko spremljali že med letom se Grega Benedik,
Tomaž Čižman, Jože Lavtižar, Sašo Robič, Robert Žan in Mojca Dežman vedno bolj približujejo vrhu. Uspehi, ki so jih dosegli, obetajo, da se bodo v nekaj letih s prizadevno vadbo in dobrimi pogoji lahko dobro uvrščali tudi v svetovnem pokalu, kar prinaša že tudi dobre poslovne rezultate firmam, kijih podpirajo z opremo. O razvoju vrhunskega tekmovalnega čevlja je spregovoril Tone Kavčič. Povedal je, da razvoj tega čevlja še ni zaključen in nanizal vprašanja, ki jih bo treba še rešiti v zvezi s tem.
Ob koncu srečanja je glavni direktor DO izročil najboljšim tudi praktične nagrade, ki pa jih bodo lahko koristili tudi za uspešno dopolnilno vadbo. Nekateri so namreč dobili dirkalna
kolesa, drugi pa obleko za des-skanje.
Ugotavljamo, da so taka, sedaj že tradicionalna srečanja, še potrebna. Pa morda ne le z najboljšimi reprezentanti, temveč tudi z drugimi tekmovalci, ki vozijo z našimi čevlji. Tako bo ta stik pripomogel tudi k hitrejšemu razvoju naših čevljev. Vsem smučarjem in njihovim trenerjem pa tudi staršem želimo prijetne počitnice, da si bodo nabrali novih telesnih in duševnih moči za naslednjo naporno sezono.
Vemo namreč, da je uspeh tekmovalcev odvisen od sile različnih okoliščin, med drugim tudi razmer v katerih delajo in živijo.	N. P.
Ob rob sklepov
V juniju je na svoji 8. redni seji /usedal le delavski svet TOZD Proizvodnja, dne 18. 6.
Delegati so obravnavali zahtevke za varstvo pravic nekaterih delavcev, ki niso dobili pozitivno rešenih prošenj za stanovanjsko posojilo, ali pa so ga prejeli premalo.
Glede na to, da je bilo sredstev za te namene premalo in je komisija morala tako postopati, je bil tudi delavski svet soglasen da se potrdijo sklepi komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del in zavrnejo zahtevki kot neutemeljeni.
Delegati so sprejeli še sklep, da se za reševanje težkih socialnih in stanovanjskih razmer družine Bogataj, zagotovijo sredstva za pomoč iz drugih virov.
Sprejet je bil še sklep, da se Krajevni skupnosti predlaga.
da vse delovne organizacije v kraju namenijo enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim v poplavi.
Nadalje je bil potrjen predlog komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del o začasni dodelitvi trosobnega stanovanja dr. Dušanu Sedeju in kadrovskega stanovanja vodji marketinga.
Za opravljanje del in nalog »vodenje oddelka predelave termoplastov in montaža smučarske obutve« je bil imenovan Vcnčeslav Kristan, ki izpolnjuje vse pogoje.
Glede na to, da imajo v orodjarni veliko dela in so prisiljeni delati tudi v nadurah, ki pa jih ne bi mogli v celoti izkoristiti v letošnjem letu, je bil sprejet sklep, da se orodjarni odobri tudi plačilo opravljenih nadur in se koristijo le takrat, ko zato ne bo trpela proizvodnja izdelave orodij.
Nešto o radu 10 sindikata 00UR Prodaja
Izvršni odbor sindikata OOUR Prodaja u sastavu: Stane Tušar, Martin Belentin, Derviš Kadič, Žarko Čolič, Franjo Tolič, Janez Strel i Drago Cetojevič, je več održao 2 sjednice i prema materijalima vidljivo je, da čemo imati dosta posla. Naš zadatak je da bude-mo aktivni i da budemo na ras-polaganju svim radnicima u OOUR-u Prodaja, da bi po-mogli kod riješavanja svih problema koji se pojave, kako zajedničkih tako i svakog rad-nika pojedinačno koji nam se obrati za pomoč. S obzirom da imamo nešto sredstava od članarine željeli bi organizirati i koji izlet i zajednički susret za naše radnike, pa smo tako na svojoj zadnjoj sjednici dali pri-jedlog da se u mjesecu septembru organizira izlet po reo-nima, stim da bi radnici iz Prodaje Žiri, išli zajedno sa reo-nom 1, jer zbog geografske udaljenosti i specifičnosti posla kojeg obavljamo, nemoguče je da se svi nadjemo zajedno na jednom mjestu. Zato čemo pu-tem ankete pokušati saznati gdje bi večina radnika željela iči na izlet, pa čemo tamo i organizirati.
Nadalje želio bi nešto reči i o suradnji K) sindikata, sa RS OOUR Prodaja i ostalim komisijama u našem OOUR-u. IO je do sada dobro suradjivao sa radničkim savjetom a nadam se, da če tako biti i u buduče. Medjutim vrlo slaba suradnja je sa komisijom za raspodjelu stanova i stambenih kredita, što je jedan od ključnih problema naših radnika u posebno u MPM pa bi zato na torn pod-ručju željeli veču suradnju i pro-
nalaženje boljih riješenja. No moram priznati da se kod rje-šavanja stambenih problema krenulo na bolje i počeli smo kupovati stanove i za naše radnike u MPM, mada je jedan stan godišnje premalo, da bi riješili stambene probleme onih radnika koji nisu u mogočnosti sami riješiti svoj stambeni problem.
Isto tako smatram da ima po-grešaka i u upitniku kod bodo-vanja radnika koji su podnosili molbe za dodjelu stana, na-primjer; nije pravilno ako su dva radnika podstanari da jedan za to dobije više bodova zato što je unajmio lošiji stan i manje plača stanarinu, od drugoga koji je unajmio bolji stan i naravno više plača stanarinu.
Ja smatram da svaki radnik mora dobiti isti broj bodova ako je podstanar t. j. da stanuje u unajmljenom stanu, što do sada nije bilo, več su se različito bodovali. Mišljenja sam da bi kod bodovanja radnika za dodjelu stana bitno morali utje-cati prosjek OD i broj djece.
Zatoče IOsindikata u buduče nastojati da više suradjujc sa stambenom komisijom i sa drugim komisijama u našem OOUR-u, te da se neke stvari isprave.
Na našim sjednicama u više navrata čule su se primjedbe, da radnici iz prodavaonica premalo daju svoje primjedbe i predloge i da nisu dovoljno uključeni u rad samoupravnih organa.
Zato bi sada iskoristio pri-liku i pozivam sve radnike a posebno iz MPM naioš veču suradnju. Drago CETOJEVIČ
dogovarjamo ser - dogovoriti smo se
Od leve proti desni: Janez Šmitek, Iztok Čuk, G. Erie Riess in drugi
Reprezentant Grega Bencdik je v letošnji sezoni prvič vozil z našimi čevlji
Nagrado je prejel tudi Robert Zan
Kako ustvarjamo
V orodjarni novi postopki
Po sklepih delavskega sveta delovne organizacije je imela samoupravna delovna skupina orodjarne sredi junija kratek delovni sestanek, na katerem je sodeloval direktor TOZD Proizvodnja in so bila izkristalizirana vprašanja glede izdelave orodij v orodjarni.
Izoblikovali smo naslednja stališča:
—	proizvodnja orodij v nekovinski in kovinski orodjarni bo zaradi dodatnih orodij, ki jih nismo planirali, potekala v nadaljnjih mesecih tudi ob sobotah (2 delovni). Gre za predelavo orodij COSMOS;
—	vse forme za novi smučarski čevelj F. M. se bo izdelalo doma v Alpini, tako da bomo prvič izdelovali dve novi seriji orodij za smučarske čevlje istočasno.
Roki za obe seriji so seveda odvisni od zahtev tržišča, zato jih bo zelo težko doseči. Da bo delo tehnološko vsklajeno, bo na tehnoloških fazah z ozkimi grli potrebno delati v nadurah;
—	zaradi obsežnega plana izdelave orodij za smučarske čevlje, orodja za SURF podplat, orodja za podplat pla-
Koliko je danes novega materiala?
ninskega čevlja, orodja za trim-jogging čevlje, orodja za kolesarski čevelj, itd., bo orodjarna popolnoma zasedena z delom do pomladi 1983, zato predlagamo plačilo nadur, ker jih orodjarji ne bodo mogli izkoristiti. Nesmiselno pa je pustiti orodjarja doma, ker bo drugo leto lahko situacija drugačna;
—	po potrebi se bo v orodjarni prestavil tudi kolektivni dopust, razen v primerih, ko imajo delavci rezervirane počitniške prikolice oz. planiran letni dopust v letovališčih Alpine;
—	novih dodatnih naročil za zunanje usluge orodjarna ne bo sprejemala, ker je dovolj orodij za lastne potrebe;
—	specifičnost dela v orodjarni nam je že sedaj narekovala, da so orodjarji pri ozkih grlih začeli delati v turnusu 12 ur (kopiranje) ali pa delali nadure pri graviranju, frezanju, struženju itd., zato bomo tako po potrebi še nadaljevali.
Težji pogoji gospodarjenja so privedli marsikatero delovno organizacijo do tega, da orodja ne bodo uvažali iz zapadnega tržišča, zato smo tudi v orod-
jarni občutili ta pritisk, saj nas je nekaj tovarn čevljev prosilo, da bi jim izdelali orodja. Za zapolnitev lastnih prostih kapacitet smo od pomladi 82 do sedaj res izdelali nekaj serij orodij za TR podplate in pete, vendar je bila zato orodjarna 100% zasedena in nam dela ni manjkalo; nasprotno, vseh del nismo mogli prevzeti. Orodja za Alpino so bila pravočasno izdelana, vendar smo si v sušnih obdobjih, ko še niso potrjeni novi artikli Alpine, pomagali z zunanjimi uslugami.
Pri nas bo potrebno bolj plansko načrtovati nova orodja, da bo imela orodjarna dovolj dela vse leto, saj se sedaj proizvodnja zaletava; enkrat imamo preveč dela, drugič premalo.
Pričakujemo, da bomo do I. četrtletja 1983 dobili nov stroj za elektroerozijsko obdelavo, imenovani erozinat, s katerim se bomo tehnološko
oplemenitili in s tem povečali kapacitete orodjarne. Na tem stroju bomo opravljali dve pomembni tehnološki fazi, to je tuširanje tesnilnih površin na delilnih ravninah orodij in dokončno obdelavo — erodiranje najzahtevnejših oblik (prostorsko ukrivljene površine), ki jih sedaj izdelujemo ročno.
1'udi v orodjarni težave z materiali
Termično obdelani aluminij nam dobavlja IMPOL — Slovenska Bistrica. Čeprav imamo z njimi letno pogodbo, nam materiale dobavljajo z zamudo. Nekaj orodnega jekla smo letos nabavili direktno iz Železarne Ravne, vendar so nekatere dimenzije še vedno problematične. Skupaj z nabavno službo bo potrebno nabavo materiala realizirati, drugače orodij ne bo mogoče pravočasno izdelati, to pa je trenutno naše najvažnejša naloga.	Jože STUCIN
Kako smo se lotili ukrepov
Najpomembnejši sklep DS je bil, prilagoditi proizvodnjo zahodnemu izvozu. To nam je vodilo za planiranje proizvodnje in sploh sprejemanje novih naročil. Mislim, da s proizvodnega stališča izvršujemo prevzeto nalogo, pogoji za dosego tega cilja pa so večkrat nemogoči. Problematika nabave materiala se še samo zaostruje.
Na zahod ni možno izvažati kar tako čez noč, kot si nekateri v naši družbi predstavljajo. Naš edini adut so nizke cene izdelkov, zaradi česar smo za Zahodno Evropo še zanimivi. Za naslednjo sezono predvidevamo večji izvoz lahke obutve na zahod, vendar pa bo eden od glavnih problemov, število naših kupcev in s tem prav toliko kolekcij, kar pa zahteva ogromno dela in stroškov razvojne
službe, s tem pa majhne količine po artiklu in razdrobljena proizvodnja. Kaj pa pomeni veliko število artiklov v proizvodnji, najbolj čutijo delavci sami.
Eden od sklepov je bil tudi, da se dela ob sobotah, kar tudi izvršujemo. Ljudje so večinoma z razumevanjem sprejeli to odločitev, razen posameznikov, kar pa je že običajno.
Dopusti se koristijo minimalno — kolikor dovoljuje proizvodni proces, čeprav so delovni pogoji v poletnem času zaradi vročine težji in je utrujenost velika.
Glavni cilj v naslednjem obdobju je obdržati proizvodnjo na tej ravni, to pa bo zelo težko.
Seveda pa bo stabilizacijsko ravnanje v vseh službah potrebno.
Marijan BOGATAJ
Čim bolje porabiti material
Z ukinitvijo proizvodnje PU podplatov se je TOZD Plastika razdelila na orodjarno kovinskih in nekovinskih form in na oddelek predelave termopla-stov.
Ze samo ime pove, da v tem oddelku iz različnih termoplastičnih materialov predelujemo granulate v izdelke, kot so: sestavni deli za smučarsko obutev, pete, napetnike in podplutc iz TR gume. V primeru prostih kapacitet delamo delno tudi za kupce izven Alpine, ker stroji niso strogo namenski za čevljarsko industrijo. Seveda je to možno le, če kupci sami preskrbijo material, ki je za devize. Nasploh je potrebno vse materiale, ki jih uporabljamo, uvoziti, oziroma plačati v devizah.
Takih možnosti sodelovanja je najbrž še več, vendar nam mora biti osnovno vodilo najprej izdelati čimveč za domače potrebe.
Le-te pa so cesto dokaj velike in tehnološko zahtevne.
Tudi tehnološke težave se pojavljajo. Trenutno imamo največ problemov z barvo za TP granulate (mletjem in ponovno uporabo odpadkov; pogosto popravljamo orodja, tudi vzdrževalci imajo polne roke dela.
Vprašanje dobave materialov namenoma omenjam nazadnje, ker je to osnovni problem naše družbe. Pretiranih zastojev zaradi tega v zadnjih mesecih ni bilo, čeprav je strah pred tem, da se vsi bojimo, da dobave ne bodo tekoče.
Res je tudi, da bomo morali v proizvodnji storiti vse, da se bo težko preskrbljeni material najbolj smotrno porabil. Da bo to tudi praktično izvedljivo, bomo morali vsi, od prvega do zadnjega, še -bolj zavzeto delati, ker bo dosežene rezultate težko prekositi, preprosto zato, ker tudi do sedaj nismo bili slabi! S. Kristan
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Stana Kašelj iz kadrovski* službe
Junija je bilo sprejetih v delovno razmerje 28 novih delavcev, z delovnim razmerjem pa so prenehali 4 delavci.
Delovno razmeije v TOZD Proizvodnja so nastopili: v obratu Gorenja vas — Ivanka Tavčar; v obratu Col — Dušan Rudolf in Emil Mikuž; v oddelku montaža šal — Barica Fur-
jan, Viljem Eržen, Matjaž Zabukovec, Marko Marovt, Miha Hrib ar in Andreja Frelih; v oddelku sekalnica — Milan Fortuna, Damjana Kržič, Drago Kramperšek, Elizabeta Podobnik in Martina Šubic; v oddelek montaže — Bernarda Možina, Tomislav Demšar, Erika Oblak in Milica Primožič; v oddelek vzdrževalne službe sta razporejena Stanislav Šinkovec in Franc Oblak; v oddelek izdelava kovinske orodjarne pa Mirko Burjek; v delovno skupnost skupnih služb, v skladišče so razporejeni Robert Rampre, Franci Alič in Ivo Pivk; v TOZD Prodaja v prodajalni Karlovac je nastopila Miijana Kovačevič, v prodajalni Travnik Kata Pavlovič in Božana Čeko, v prodajalni Zagreb V pa Štefica Špiček.
Z delovnim razmerjem so prenehali naslednji delavci: v TOZD Proizvodnja: Stana Slabe izsekalnice; Barica Furjan iz montaže šal; Marija Kobal in Alojz Tratnik iz obrata Col, iz prikrojevalnice Viktorija Oblak, iz šivalnice Helena Logar, iz predelave termoplastov Silvera Pačelin, iz vzdrževalnih obratov Antonija Tratnik.
Reševanje stanovanjskih potreb naših delavcev
Delavci bodo začeli z montažo spodnjih delov
Letos imamo v skladu skupne porabe — stanovanjski del 19 milij. din. Od tega moramo ze letno odplačilo posojil (anuitete), odstopiti preko 4 milij. din. Tu gre za posojila za nakup stanovanjskih enot v Zireh. Sredstva, ki so nam ostala na razpolago, je komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe delila takole:
Od 10 milijonov din rezerviranih za dodelitev stanovanjskih posojil, je komisija razdelila skupno 9,6 milijona din, ostala sredstva pa je rezervirala za rešitev stanovanjskega vprašanja socialno ogrožene družine.
5 milijonov smo vezali na Jugobanko s čakalno dobo 10 mesecev in vezavo 16 let. Sredstva bodo na razpolago marca 1983.
Delavski svet je sprejel tudi sklep o mesečni vezavi sredstev v višini 1 milij. za dobo 12 mesecev in vezavo 12 mesecev. Sredstva bodo na razpolago v mesecu juniju 1983.
Komisija je rezervirala tudi sredstva za nakup stanovanja na terenu.
Letos smo se odločili za dodelitev stanovanjskih posojil preko Jugobanke. Razlogi za tako odločitev so naslednji:
—	Zaradi težav pri komisijskih opravilih in prevelikega obsega dela, in poslov Ljubljanske banke, ni uspelo, da bi odobrene stanovanjske kredite iz sredstev delovne organizacije koristili v čimkrajšem času, zato smo se odločili za sodelovanje z Jugobanko Ljubljano, kjer smo naleteli na razumevanje.
—	Možnosti kreditiranja in oplemenitenja lastnih sredstev za stanovanjske potrebe so preko Jugobanke ugodnejše.
Zakaj smo se odločili za vezavo sredstev: Razlog je preprost. Že letos je bilo kar 19 prosilcev rešenih negativno zaradi pomanjkanja sredstev. Re-
ševali smo lahko le prosilec, ki bivajo v najslabših stanovanjskih razmerah in upoštevali gmotne in zdravstvene razmere družin prosilcev. Anuitete, ki smo jih dolžni plačevati za najeta stanovanjska posojila, so zelo visoke in tako smo morali poiskati ustrezne rešitve, kako dobiti več sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj.
Z vezavo sredstev dobimo po preteku čakalne dobe možnost koriščenja kredita za reševanje stanovanjskih potreb naših delavcev. Pravilnik Jugobanke določa, da morajo vsi delavci, katerim se bo iz vezanih sredstev dodelilo stanovanjsko posojilo, obvezno namensko varčevati pri Jugobanki.
Če je delavec sklenil pogodbo o namenskem varčevanju pri Ljubljanski banki pred 1.5.1982, mu te pogodbe ni potrebno prekinjati, niti dodatno varčevati pri Jugobanki, ker smo se z Jugobanko dogovorili, da bodo to varčevanje upoštevali.
Vse pogodbe, sklenjene po 1. 5. 1982 pa morajo biti sklenjene z Jugobanko. Delavci, ki ne bodo namensko varčevali, ne bodo mogli koristiti stanovanjskega posojila, dodeljenega v naši delovni organizaciji.
Delavec lahko namensko varčuje z enkratnim pologom, oziroma z rednimi mesečnimi pologi. Najkrajša doba varčevanja je 2 leti. Privarčevani ali vezani znesek mora biti tako visok, da dobi občan najmanj 30.000.— din posojila (za dobo vračanja 2 leti najmanjši možni znesek 1.000.— din mesečno).
Pogodbo o namenskem varčevanju zainteresirani delavci lahko sklenete preko kadrovske službe, oziroma osebno na Jugobanki v Ljubljani.
Informacije lahko dobite pri Hermini Cankar v kadrovski službi.
Hermina CANKAR
V pokoj odhajajo
Dolgoletnim sodelavcem Heleni Logar iz šivalnice, Silvi Pečelin iz oddelka termoplastov, Antoniji Tratnik iz vzdrževalnih služb in Viktoriji Oblak iz prikrojevalnice ob odhodu v pokoj želimo trdnega zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med domačimi ter lep spomin na delo v Alpini.
(pacočilL 60 &e.
Sodelavcem Ireni Dolinščak, Slavki Reberčnik in Romanu Miklavčiču ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo in jim želimo sreče, zdravja in razumevanja v zakonu!
Iks^triMites
miMD©
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
( ~ ^
Počitniška praksa
Najlepši, najtežje pričakovani čas, čas, o katerem šolajoči se človek od septembra do novega leta obuja spomine, od februarja do junija poln upov in želja načrtuje in sanja — to je čas poletnih počitnic.
Dijaki in študentje — štipendisti Alpine, 57 jih je (brez zadnjih letnikov in učencev v gospodarstvu) pa so dolžni opraviti v delovni organizaciji še tri tedne počitniške prakse, preden bodo zares popolnoma prosti.
Prakso bodo opravljali v dveh skupinah. 35 jih je začelo z delom 28. junija in bodo končali 16. julija. Druga skupina štipendistov bo začela z delom 2. avgusta in končala 21. avgusta. Razporejeni so po vseh proizvodnih obratih. V šivalnici, sekalnici in montaži delajo v turnusu, ostali samo dopoldne. Štipendisti iz Gorenje vasi, Rovt in Gola delajo v obratih, kjer se bodo po šolanju zaposlili.
Vsak štipendist ima svojega mentorja. To je dodatna obremenitev delavca Alpine, ki z nasveti skrbi za primerno delo, obremenitev in varnost pri delu, bdi nad svojim bodočim delovnim kolegom. Ob koncu počitniške prakse bo vsak mentor svojega praktikanta pismeno ocenil. Ta ocena je sicer internega značaja, vendar dana vsako leto posebej, skozi ves čas šolanja le predstavi študenta v njegovih delovnih sposobnostih in nagnjenjih, ki jih pri delu kaže. Predstavi štipendisto-vo vživljanje v okolje, kjer bo po končanem šolanju strokovno in samoupravno deloval.
Upamo, da se prakti-kanti v delovni sredini počutijo dobro, da bo opravljeno delo njim in delovni organizaciji v korist.
Eva DOLENC
V J
Metka Dolinar je na praksi v orodjarni
Povezujmo prakso s teorijo
Metka PETROVClČ, 2. letnik čevljarske stroke
Mislim, da je delo v Alpini precej drugačno, kot smo spoznavali pri praksi v šoli. Posebno se delo razlikuje po hitrosti, saj vemo da v tovarni gre za zelo zaostrene norme.
Kljub vsemu je zelo koristno povezovati teorijo s prakso. Všeč mi je tudi, da je štipendija odvisna od uspeha, tako da vzpodbuja učence k večjemu prizadevanju. _
Metka DOLINAR, poklicna kovinarska šola
Moj poklic bo pravzaprav tehnični strojni risar. Ta šola je v Škofji Loki. Letos sem obiskovala 1. letnik. Prakse v šoli še nismo imeli, razen 14-dnevne zimske prakse v delovni organizaciji. Delo me veseli, saj sem si vedno želela poklic, kjer je treba veliko risati, vem pa, da tehnični risar mora poznati tudi kovinsko stroko nasploh.
Zaključek:
Upajmo, da bo praksa res uspešna. To je na eni strani odvisno od praktikantov samih, na drugi strani pa od organizacije, ki je letos kar dobra in mentorjev ter inštruktorjev, ki naj skrbno uvajajo bodoče strokovnjake.	N. P.
Tako z organizacijo prakse, z delom in sodelovanjem tu v službi, sem kar zadovoljna in upam, da bom veliko pridobila. Sicer pa se letos nameravam vključiti še v drugo prakso v okviru aktivnosti komisije za mednarodne stike, ki pripravlja izmenjavo prakse študentov iz različnih držav. Prav gotovo je tudi to za vse nas koristno, saj izmenjujemo izkušnje z drugimi študenti, pa tudi jezikov se naučimo.
Helena JEREfe, 1. letnik gostinske šole na Bledu
Za gostinsko šolo sem se odločila, ker imam veselje za ku-
Šolske počitnice so čas, ko med nas, redno zaposlene delavce, pridejo dijaki in študentje, naši štipendisti, da bi se sproti seznanili z razmerami v delovni organizaciji, v praksi spoznavali svojo stroko in delovna opravila in med letom pridobljeno teoretično znanje povezovali s prakso. Tako je kasneje laže začeti z rednim delom, delovna organizacija pa ima bolj učinkovite sodelavce, ki hitreje ustvarjajo dohodek.
Polona KOLENC, študentka l.letnika Ekonomske fakultete
Za prakso kakšnega posebnega programa s strani šole nimam, zato delam po programu Alpine. Všeč mi je, da lahko nekatere informacije, ki sem jih dobila v šoli pri predmetu »uvod v računovodstvo«, preverjam v praksi. Ugotavljam, da je tu marsikaj drugače.
lomi Eržen je med našimi najboljšimi štipendisti
hanje. Zaenkrat še ne morem ugotavljati razlike med šolo in razmerami v kuhinji v delovni organizaciji, ker še nimamo organizirane prakse. Tu rada delam, težave v kuhinji me ne motijo.
Helena Jereb — prva praksa v kuhinji
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo KAKO BOMO LETOS IZKORISTILI DOPUST
Razgovora so se udeležili: Hilda PIPAN in Bernarda ZAJC iz šivalnicc, Joža POLJANŠEK iz prikrojcvalnice, Franci BOGATAJ iz splošno-organizacijskega sektorja in Dušan ZADRAVEC iz montaže.
Razgovor je vodil Nejko PODOBNIK, zapiske uredila Anuška KAVČIČ.
L Imate občutek, da v Alpini dovolj skrbimo za širjenje počitniške dejavnosti delavcev in njihovih svojcev? Kaj se vam zdi dobro, kaj bi kazalo izboljšati? Katere oblike letovanja še predlagate?
Hilda IMPAN: Glede na to, koliko delavcev oz. svojcev bi še želelo letovati, izgleda, da je letovalnih zmogljivosti premalo.
Mislim, da ljudje zelo radi hodijo v Umag, prav tako pa jim je všeč tudi letovanje v prikolicah, saj je tako tudi najceneje izkoriščen dopust.
Predvsem tiste, ki nimajo lastnega prevoza pa moti to, ker so izmene ob sredah in predlagajo, da bi jih prestavili spet na nedeljo. Sedaj je potrebno najeti šoferja, ki si mora preskrbeti dopust dvakrat, če pa bi bila izmena na nedeljo, lahko za to izkoristi prosto soboto in še nedelje. Zato predlagamo, da se to čimprej uredi.
Vemo, da so naše kapacitete premajhne, glede na želje in velikost našega kolektiva. Hkrati pa ugotavljamo tudi to, da večina želi letovati prav med kolektivnim dopustom, skoraj vsi pa izključno julija in avgusta. Tako je predsezona in posezona tudi pri nas še vedno nezasedena. Lahko ugotovimo, da imamo v Alpini letovanje še kar dobro urejeno, vsekakor pa bi bilo potrebno kupiti kakšno prikolico, ki bi jo postavili še v kakšen drug kraj. Marsikdo pa si to vprašanje rešuje tudi sam in išče najcenejše možnosti letova-
nja v kampiranju, torej v šotorih.
Prav je, da širimo naše počitniške zmogljivosti, poudarila pa bi, da nikakor ne še bolj na račun tistih sredstev, ki jih dobimo za letovanje z regresom, ali da bi delali kakšno soboto za te namene. Regres je pri nas v Alpini že tako nizek, sodelavke pa se nikakor ne strinjajo, da bi še tega vzeli in ga namenili za širjenje zmogljivosti.
Mislim, da bi sredstva za te potrebe vsekakor morali dobiti, vendar na nek drugi način.
Glede drugih oblik letovanja pa nimam posebnih predlogov; ljudje najraje letujejo na morju, zadnje čase pa tudi že v toplicah, kdor pa hodi v hribe, v glavnem koristi zmogljivosti v planinskih kočah.
2. Regres za dopust je ena izmed oblik, ki naj bi pripomogla, da bi se več delavcev odločilo za letovanje in si s tem nabrali novih moči. Se vam zdi, da je regres v taki obliki kot je sedaj, dobro razdeljen? Predlagate morda kakšne izboljšave?
Regres je bil letos dobro razdeljen, vendar ga je bilo prav za vse premalo. Tega denarja je res zelo malo in si z njim na dopustu ne da kdove koliko pomagati. Mislim, da bi ga moralo biti vsaj 4.000.— din, da bi se že nekoliko poznalo.
Res je letovanje cenejše edino v Umagu, kjer pa tudi ne moremo letovati vsi, toda vemo,
da se na dopustu še dodatno precej porabi.
Nejko Podobnik: Vemo, da smo tu omejeni, resolucija namreč dopušča le določen odstotek rasti teh sredstev in če smo že prejšnja leta dobili sozramer-no malo, oz. imeli nizko osnovo, tudi za letos nismo mogli nameniti več sredstev, kot je dovoljeno. Vprašanje je samo, če je regres na tak način pravilno razdeljen; ali menite, da je bila lanskoletna delitev primernejša?
Hilda PIPAN: Ne bi trdila, da je bil lansko leto regres bolje razdeljen. Več kategorij na osebni dohodek tudi ni dobro, ker so tako prizadeti tudi prizadev-nejši delavci, ki z boljšim delom več zaslužijo, zato menim, daje bil letos regres dobro razdeljen. Letos bom dopust na morju preživela v Medulinu, kjer bomo kampirali. Ker imamo svoj šotor, bomo šli lahko že med kolektivnim dopustom in ostali, kolikor časa bomo hoteli. Lahko pa rečem, daje to za nas tudi najcenejša oblika letovanja.
Bernarda ZAJC: Kakor je slišati od vsepovsod, je res veliko povpraševanja za letovanje v tovarniških zmogljivostih, vendar vemo tudi to, da ugoditi vsem ne moremo, ker so zmogljivosti premajhne za tako velik kolektiv. Za razširitev predlagam nabavo novih prikolic, ki bi jih namestili na več krajih, za tiste, ki nimajo prevoza in bi želeli letovati čim bliže, bi bilo najbolje nekje v Istri, tudi na kakšen otok bi morali postaviti prikolice, saj je tu ponavadi boljše vreme in plaža lepša.
Anuška KAVČIČ: Vedeti pa moramo, da so prikolice za delovno organizacijo dokaj draga naložba, ker se hitro izrabijo, drago pa je tudi vzdrževanje, namestitev in zimovanje. Čeprav pa je velika prednost prikolice v tem, da ljudje v njih najraje letujejo, ker so bolj svobodni; seveda pa jih je tudi možno prepeljati in tako ostaja letovanje bolj pestro.
Hkrati pa lahko tudi ugotavljamo, da so prednosti, npr. doma v Umagu, velike in na tak način lahko delavcem omogočimo cenejše letovanje, cenejši pa je tak objekt, ki je v nekem kraju postavljen in urejen, tudi za delovno organizacijo. Vendar v današnjih razmerah, ko je sredstev za takšne naložbe premalo, skoraj ne moremo razmišljati, da bi nekje gradili objekt ali stanovanja odkupili, ipd . ..
Bernarda ZAJC: Za organizacijo drugih vrst letovanja predlagam toplice. Vedeti moramo, da je v Alpini vedno več starejših ljudi, ki jim letovanje na morju ne ustreza več, precej je tudi revmatičnih bolnikov, ki bi jim toplice mnogo bolj koristile. Zato menim, daje samo v Čateških Toplicah premalo in predlagam, da bi te kapacitete še nekoliko razširili.
Franci BOGATAJ: Mislim, da kakšne večje izbire ne bomo mogli imeti. Lahko kupimo še precej prikolic, dovolj jih ne bo nikoli. Za vse tudi ne bo nikoli prav.
Zase pa lahko rečem, da si dopust, oziroma letovanje organiziram sam in se ne vključujem v letovanje Alpine. Pri tem se odločam v okviru svojih možnosti.
Imam tudi precej dela doma, ravno v poletnem času, tako da ne morem iti, kadar bi hotel, po drugi strani pa tudi nisem za letovanje na morju preveč zainteresiran in si privoščim dopust raje kje drugje.
Joža POLJANŠEK: Težko bi povedala še kaj novega, saj je bilo že veliko povedanega. Mislim, da bi služba, ki se s tem ukvarja, morala ugotoviti, oz. izpeljati anketo in na podlagi želja in možnosti pripraviti razpis za letovanja. Kaže, da bo letos problem pomanjkanja kapacitet najhujši. Tudi meni se zdi letovanje v prikolici najprimernejše, tako glede sproščenosti, cen ipd., veliko pa jc odvisno tudi v kakšnem kampu je prikolica, ker so nekateri objekti le skupni (sanitarije, tuši, pomivalniki, ipd.). Morda bi veljalo kakšno prikolico prestaviti še kam drugam.
Za Umag mislim, da je primerno letovišče in je poskrbljeno tudi za otroška igrišča, ipd.
Za regres vsak pravi, da ga je premalo. Vendar, če je to določeno s planom in opredeljeno v resoluciji, naj še tako govorimo, da ga je premalo, nam prav nič ne koristi, saj na to ne moremo vplivati.
Franci BOGATAJ: Glede določitve regresa menim, da bi morali dobiti vsi eilako. Od naše družine nas je veliko zaposlenih v Alpini in vsak je dobil drugačen regres. Prav jc, da dobijo žene tudi na otroke, ostali pa mislim, da bi morali dobiti enako.
Dušan ZADRAVEC: Na dopust v organizaciji Alpine ne hodim. Raje sem še bolj samo-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
stojen in se odločim za letovanje, kjer in kadar mi v tistem trenutku ugaja.
Mogoče ne bi bilo slabo, da bi, zlasti za mlade, pripravili letovanje v obliki taborjenj, kot to delajo nekatera športna društva.
Za regres menim, da je bil razdeljen letos kar pravično, seveda pa mislim, da je za samske, ki smo od doma, nekoliko premalo.
Letos bom del dopusta izkoristil kar doma na Štajerskem, za nekaj dni bom odšel na morje. Vse skupaj bo kar hitro minilo, saj vemo, kako je. Dopust je kar v pravem času, samo hitro ga zmanjka.
Vsi udeleženci pa so še menili, da je na dopustu lepo tudi doma; marsikaj je potrebno postoriti in urediti v domači hiši in je oddih že to, da ni potrebno zjutraj ob določeni uri oditi v tovarno. Prav doma se lahko človek najlepše odpočije in si prav tako nabere novih moči.
Nekateri se bodo udeležili tudi enodnevnih izletov, v hribe ali na morje, kamor organizira izlete tudi osnovna organizacija sindikata v Alpini.
Zaključek: Taki so torej načrti in mnenja nekaterih naših sodelavcev. Očitno je, da se bomo tudi morali omejiti, saj v prizadevanju za zmanjšanja vseh oblik porabe ni izvzeto nobeno področje.
Drugo dejstvo pa je, da organizirano letovanje pomeni ohranjanje delovnih moči; tudi zato
na človeka ne smemo pozabiti. Kako bomo rešili vprašanja, ki si jih sedaj zastavljamo, je pravzaprav odvisno od naših skupnih odločitev. Zanesljivo pa je, da je možnosti za sprostitev še veliko, ki niti niso tako zelo drage.
Morda imate tudi vi kakšne predloge. Sporočite jih!
fyyiisujfe
Ohcet v Ljubljani
/ udi to pot ni šlo brez pihalnega orkestra Alpine. I soboto, 2(). junija smo Žirovci spet igrali v slavnostnem sprevodu od Gospodarskega razstavišča do Magistrata in nazaj v llalo livoli. I'povorki so sodelovale štiri godbe, ter mnogoštevilne folklorne skupine iz vse Jugoslavije in tujine.
\a ljubljanskem Magistratu si je tudi letos dvanajst parov obljubilo zakonsko zvestobo. Poleg parov iz vsake naše republike in iz sosednjih držav je bil med novoporo-čenci tudi par iz dežele vzhajajočega sonca.
V Hali livoli smo žirovski godbeniki oblekli kuharske predpasnike in kape in s kuharji vkorakali v dvorano, kjer so bili zbrani svatje. Kapelnik nam je to pot dirigiral s kuharsko zajemalko. Zaigrali smo tri skladbe in prepustili prostor drugim nastopajočim, med njimi razni ansambli in folklorne skupine, med katerimi ni manjkalo naših izseljencev.
O lice t i v Ljubljani so se udeležile tudi mlade žirovske klekljarice.
Z njimi je rasla Alpina
»Že v stari Jugoslaviji sem bil član Čižmarske zadruge«, se spominja Franc Kavčič, in razumljivo je, da sem se po vojni takoj po tlemobilizaciji iz JI.A novembra 1945, vključil v prizadevanja za obnovo.
Ntljprcj smo se lotili priprav za gradnjo zadružne stavbe, kasneje, kot je znano, smo pripravili vse potrebno za gradnjo tovarne.
V delavnicah smo sicer izdelovali najprej boka n d že«, kot na jugu pravijo delavskim šilitavskim« čevljem.
Če bi omenil del razvoja, ki sem ga doživel, lahko rečem, da je od prvega načina dela, ko je delavec ves čevelj izdelal sam, bil pomemben prehod na faz.no delo, potem uvajanje strojnega tlela po leta / 950 in končno osnovanje tekočega traku nekaj let po letu I960.
Zanimivo je, da vsi delavci takrat niso bili za lak razvoj, saj so se nekateri celo bali, tla bodo z. uvajanjem strojev izgubili delo«.
litine je bil v tem časa Že delovodja, saj je mojstrski izpit opravljal že leta 1936 ali 1937.
Takrat je veljalo načelo, naj bi vsi tedanji člani Čižmarske zadruge opravljali mojstrske izpile in v Ijuh-Ijano je bilo treba nesli kožo, napravili vzorec, vse odrezali, prešivalka je gornje dele le sešila, vse ostalo smo kandidati morali izdelati sami — / čevelj
do konca, I pa do polovice, tla se je videlo, kako je izdelan.
iako mi po vojni že s prejšnjimi izkušnjami ni bilo težko delali. . .«
Kaj hitro se je liane vključil mtli v družbenopolitično življenje, liil je sindikalni aktivist, po letu 1950, ko se je začelo samoupravljanje pa smo ga ves čas lahko srečevali v samoupravnih organih. Meti drugim je bil večkrat predsednik upravnega odbora, ki je takrat opravljal glavno funkcijo gospodarjenja v podjetju. Iako je neposredno preživel vse najtežje čase zategovanja pasu delavcev Alpine, ki so s tem polagali temelje današnji sodobni proizvodnji.
»Skoraj ni bilo računati, tla bi mogli kje tlobiti kaj pomoči, saj so nekoč v Beogradu direktorju Filipiču kar odkrilo povedali, tla ni možno, tla hi kaj tlobili«, saj smo iz najbolj razvitega okraja v državi«. . .
Mislim, tla je bilo za razvoj Alpine pomembno tudi ustanavljanje trgovske mreže, ki z.agotavlja sprotni dotok sredstev.«
iako se Franc Kavčič spominja časov, ko je dela! v Alpini. Sedaj mu zvezo Z Alpino predstavlja l)elo-Življenje in novoletna srečanja.
Dela pa ne več veliko, malo pomaga pri gradnji hiše, kolikor pač dopuščajo leta in zdravje.
N. I'.
Planinsko slavje na Blegošu
Planinsko društvo Škofja I.oka letos slavi svojo 75-letnico. To obletnico je v nedeljo, 27. junija združilo s slavnostnim odprtjem povečane planinske koče na Blegošu. Kljub neugodnemu vremenu, megli in ploham se je zbralo na Blegošu veliko planincev iz vseh društev. Med drugimi izvajalci kulturnega programa je tudi žirovska pihalna godba poskrbela za slavnostno vzdušje. Škoda le,
da je program motil dež. Iako je celo prostornejša planinska koča imela premajhno streho za vse planince, ki so se zato hitreje vračali v dolino.
Svetujem pa vsem, da se odpravite na Blegoš. Kar zanimivo bo; med drugim si v koči lahko ogledate sobico za pastirja in pasti-rico.
Upam, da boste imeli lepše vreme.
Ivan RKVEN
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Krvodajalska akcija
Nekaj je treba delati
Pravijo študentje in dijaki, ki so se za določen čas med počitnicami zaposlili v Alpini.
koristiti. V tem okolju me že poznajo in mi ni težko. Delal bom do oktobra, vmes bom šel še za kak teden na morje in minilo bo . . .«
Bernarda Možina je pravkar z vso silo pripravljala obutev za lepljenje na traku, dohitevala normo, ko smo jo zmotili: »Letos sem končala 1. letnik šole za oblikovanje, v Žireh imam sorodnike, kjer stanujem in za določen čas sem se pač zaposlila tu, da kaj zaslužim. V začetku je nekoliko težko, kasneje se človek privadi.«
Toni Kastelcc: Na delu sem bil že trikrat; letos nameravam ostati do oktobra, ko bom odšel v vojsko. Upam, da bom kaj zaslužil, saj denar rabim za letovanje na morju, pa tudi za druge stvari. O delu samem še ne bi mogel govoriti veliko, saj sem tu šele prvi dan. Nameravam pa opazovati delo in pogoje dela v proizvodnji, ker bom kasneje študiral na varnostni šoli. N. P.
Prav tako kot so se izboljšali vsi pogoji dela, so se v novem obratu izboljšale tudi možnosti za delo sindikalne organizacije. Lažje izpolnjujemo naloge in spremljamo delo posameznikov. Sindikalno delovanje je na eni strani povezano z delom konference sindikata v delovni organizaciji, in njenimi komisijami, na drugi strani pa je tu delo v ožjem krogu, to je v osnovni organizaciji na Colu. Zlasti pri sodelovanju se do sedaj nismo posebno izkazali, saj se včasih izognemo pomembnejših sestankov, če-
»Denar rabim«, pravi Ivo 1'ivk, ki bo oktobra verjetno odšel v JLA, kasneje pa bo študiral elektrotehniko. »To so moje najdaljše počitnice in jih bo treba nekako pametno iz-
Boljši pogoji tudi za sindikat na Colu
spet uspešna
Naša občina je med najboljšimi v Sloveniji, Žirovci smo najboljši krvodajalci v občini. To vedo vsi — in tudi letos ni bilo drugače. Samo iz delovnih ' organizacij se je letos za krvodajalsko akcijo prijavilo 500 kandidatov. Poglejmo, koliko iz posameznih delovnih organizacij:
Alpina — 263 Mizarsko podjetje — 35 KG Z Sora — 24 Osnovna šola — 4 Remont gradnje— 15 Poliks — 50 Ktiketa — 33 Kladivar — 74
Torej, v Žireh se dobro zavedamo, kako pomembna je kri.
Prav gotovo k taki uspešnosti pripomore tudi dobra organizacija. Ob tem pa seveda krvodajalci niso mogli zamol-
čali nekaterih pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri sami akciji. Kljub načrtu oddajanja krvi, se pojavljajo neprijetnosti, ko krvodajalec mora kar naprej spraševati, kani naj se obrne; vse teče zelo neosebno; ni čutiti nobene prave človečnosti ali hvaležnosti, ali vsaj prijaznosti; prehrana je včasih povsem hladna ...
Na vrsti so sedaj organizatorji. Zakaj ne bi odpravili še tega?
prav je res, da nas moti oddaljenost in velika zapiuda časa. Delavci so kar precej zainteresirani za vse oblike dela sindikalne organizacije, od najbolj zahtevnih, do razvedrila.
Zato je še potrebno, da se pogovorimo s člani v izvršnih organih sindikata, da bodo vestno opravljali svoje delo in seveda potem sporočali svoja mnenja sodelavcem.
Moramo pa reči, da je kolektivno delo lažje, saj s skupnimi močmi vse prej uredimo.
Marjeta RUDOLF -
S krvodajalske akcije
Pred odvzemom krvi je treba kri še pregledati
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Srečanje borcev in aktivistov Gorenjske na Mežaklji
Na Mežaklji pri Jesenicah je bilo v nedeljo, 6. junija 1982 že tradicionalno XIV. srečanje borcev in aktivistov Gorenjske.
Kakor potočki, ki naprej napajajo reke in veletoke, tako so se lo prvo junijsko nedeljo začeli zbirati bivši borci in aktivisti na svoje štirinajsto tovarniško srečanje na Mežaklji.
Iz Žirov, od koder je ta dan odpeljal poseben avtobus, se je odpeljalo 15 udeležencev; do Poljan je bil avtobus poln. V Škofji Loki sta se priključila
še avtobusa iz Selške doline in Loke.
Na Mežaklji se je ta dan zbralo kakih 4.000 nekdanjih borcev in aktivistov Gorenjske. Med častnimi gosti je bil tudi Franc Lcskošek-Luka.
Ob 11. uri se je v svečanem razpoloženju, ob morju praporov, začel pester kulturni program, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Tone Čufar z Jesenic in pihalni orkester jeseniških žele-zarjev. Slavnostni govornik
Slovenski oktet je spet navdušil
Koncert Slovenskega okteta, ob sodelovanju orglarskega mojstra Huberta lierganta, je v soboto, /9. juniju 19X2 v župnijski cerkvi v Žireli navdušil številne poslušalce s prefinjeno izvedbo umetniških del renesanse, spiritualov in pravoslavne liturgije. Sozvočje vrhunskega petja Slovenskega okteta, Z glasovi orgel, ki so doneli izpod prstov virtuoza Huberta lierganta, je dalo celotni prireditvi svojstven čar. Seveda pa je tudi izredno akustično okolje, kjer so nastopili mojstri glasbe pripomoglo, tla se nam je ta glasbeni večer še bolj vtisnil v spomin.
Menim, da ni potrebno posebej poudarjati, da jc Slovenski oktet eden redkih jugoslovanskih ansamblov, ki je tako dovršen, tla je sposoben izvajali najzahtevnejše pesmi, ki od pevca zahtevajo izredno glasbeno znanje, hkrati pa tudi najvišjo glasovno kakovost in tudi fizično vzdržljivost. I 'svoj izredno bogat repertoar je Slovenski oktet letos uvrstil povsem svojevrsten program — skladbe, za katere lahko rečemo, (la so pravi biseri vokalnih skladb, lo so skladbe, ki so nastale od 13. do konca 16. stoletja. So izključno nabožne vsebine in so pete v latinščini. Spiritual, ali kot ga imenujemo, črnska duhovna pesem, je ljudska duhovna pesem severnoameriških kristjanov z besedili iz psalmov in sta rega testamenta. Sam izraz je nastal s skrajšanjem besede spiritual song (duhovna pesem), s katero so v Ameriki prvotno (v 17. stoletju) označevali duhovne pesmi na biblijska besedila. Pojejo se v angleščini.
Pesmi pravoslavne liturgije
so nam po vsej verjetnosti bolj tuje, kot pesmi renesanse, clasi-ravno jim je glede na bogastvo njihove metodike in čudovite harmonije, vredno prisluhniti in se vanje poglobiti.
Slovenski oktet je za izvedbo tega zahtevnega programa res našel ustrezno okolje, hkrati pa tudi primerno instrumentalno spremljavo. Zahvaljujoč našim prednikom, ki so poskrbeli, da imamo v kraju tudi dovolj kakovostne orgle — delo mojstra Ivana Milavca, z dvema manua-loma, 42. pojočimi in večimi kombinacijskimi registri, so zahtevne orgelske skladbe zable-stele v vsem svojem umetniškem sijaju.
Kljub temu, tla iz mursikakega stališča koncert kot celoto ocenjujemo v glavnem le z najvišjimi ocenami, je bilo v celotnem programu močno opazno, da so skladbe, ki so bile pete a capella v prezbiteriju, napravile na publiko globlji vtis, ker je bila muzikalnosi pevcev izrazitejša. Skladbe z orgelsko spremljavo pa so kljub veliki glasovni obsežnosti pevcev, vsaj kar zadeva vokaliste, na nekaterih mestih seveda neizrazite, težko je namreč le osmim pevcem enačiti se z zvočno zmogljivostjo, ki jo zmore inštrument, kot so orgle.
Prijetno in nepozabno kulturno doživetje, so izvajalci sklenili s pesmijo Antona Foer-sterja Večerni ave in rusko narodno v priredbi Za rov a Večerni zvon in pri poslušalcih vzbudili burno odobravanje. Kes, glasbenega učitka, ki smo ga bili Žirovci deležni tega večera, se bomo spominjali še dolgo.
Anton Ž A K lil. J
Bogdan Osolnik je poudaril: »Pomen srečanja nekdanjih borcev in aktivistov Gorenjske v razvoju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in pridobitev ljudske revolucije, priborjenih v krvi in trpljenju vseh naših narodov, je izreden. Prav Gorenjska«, je poudaril, »je bilo tisto najbolj krvavo in kruto prizorišče, kjer so zaradi izdajstev in najbolj krutega sovražnikovega terorja, padali najboljši ljudje in organizatorji naše ljudske revolucije. Na tem predelu naše domovine, ki je bil tudi najbližji srcu nemškega rajha, je okupator najbolj besnel. Toda nacisti niso mogli zatreti ljudskega odpora, zato so preimenovali to območje iz Siidkarnten v Oberkre-in, da bi zmanjšali pomen upora. Pridobitve ljudske revolucije, za katere so žrtvovali življenje naši najboljši sinovi in hčere, moramo še naprej razvijati in ne smemo dopustiti, da bi se razrasla birokracija ali nasprotniki socializma.
Zirovski praporščak je prevzel prapor Gorenjskih borcev in aktivistov NOV, ki ga bo čuval do XV. zbora, ki bo prihodnje leto v Žireh, na Ledi-nici.
Ivan RKVKN
Natečaj
9. Opale
10.	Osojnica
11.	Podklanec
12.	Račeva
13.	Ravne pri Žireh
14.	Selo
15.	Sovra
16.	Zabrežnik
17.	Žirovski vrh
KU Gorenja vas:
18.	Javorjev Dol
Občina Idrija:
19.	Črna
20.	Dole
21.	Gorenji Vrsnik
22.	Govejek
23.	Idršek
24.	Korita
25.	Ledine
26.	Le d in s ke Krnice
27.	Pečnik
28.	Potok
29.	Spodnji Vrsnik
30.	Zavratec
31.	Žirovnica
Občina Logatec:
32.	I lie više
33.	Illcvni vrh
34.	Lavrovee
35.	Vrh nad Rovtami
Uredništvo časopisa Žirovski občasnik (ŽO) vabi vse krajane ter druge posameznike in društva, ki se amatersko ali profesionalno ukvarjajo s fotografijo, da se odzovejo na naslednji
NATEČAJ:
V peti številki ŽO, ki bo izšla ob koncu tega leta, želimo v rubriki »Domoznanstvo« fotografsko predstaviti naselja v okolici Žirov. Gre za vasi in zaselke, ki spadajo v Krajevno skupnost Žiri ali pa so kdaj prej v zgodovini sodila k Žirem. Izvzeta so naselja Dobračeva, Nova vas, Stara vas in Žiri, ki so po novem naselja z uličnim sistemom Žiri. Vseh motivov je tako 35.
KS Žiri:
1.	Brekovice
2.	Breznica
3.	Goropeke
4.	Izgorje
5.	Jarčja dolina
6.	Koprivnik (del)
7.	Lcdinica
8.	Mrzli vrh
Potrebna sta 2 črnobcla posnetka vsakega motiva: prvi naj predstavlja panoramo naselja, drugi pa detajl iz njega po avtorjevi lastni izbiri; prvi naj bo vodoravnega formata v izmeri 13 x 18 cm, drugi pa vodoravnega ali pokončnega formata v enaki izmeri.
Rok za oddajo fotografij je 15. september 1982. Za objavo jih bo nato izbrala posebna komisija, sestavljena iz dveh članov uredništva in enega priznanega mojstra fotografije. Nagrad ni.
Podrobnejše informacije dajejo člani uredništva Žirov-skega občasnika.

To je naš kraj • To je naš kraj
To je naš kraj
Povodenj
Že naši predniki, ki so poselili obrobja žirovske kotline, so se bali mogočnega Vo-dovnika, ki je gospodoval vodovjem neba in zemlje. Niso se upali v samo ravnino, saj je Vodovnik ob svojih deževnih navalih ogrožal človeška bivališča in njegovo imetje, kar je s svojim umom in rokami pridobil za svoj življenjski obstoj. Rušil je bregove, odnašal rodovitno prst, ruval drevesa in grmovje, ter nanašal kamenje in blato na ravnico.
Dve taki katastrofalni povodnji iz polpretekle dobe sta bili leta 1925 in leta 1926. Od prejšnjih pa žal ni niti ustreznih pisanih ali ustnih podatkov, ker so bili vmes tudi veliki požari, in so morebitni zapisi zgoreli. Ob sprostitvi deževnih oblakov v letih 1925 in 1926 nad polhograjskim, žirovskim in rovtarskim hribovjem, je
s kamenjem in prodom in kmetijstvo se celih dvajset let ni opomoglo. Obakrat je odneslo tudi jez s hidrocentralo na Fužinah, ki so jo zgradili napredni žirovski ljudje in je pomenila velik korak k razvoju žirovske-ga gospodarstva. Dvakratno rušenje jezu in električne centrale je bila takrat tudi najhujša katastrofa za žirovsko gospodarstvo. Žirovce, ki so obakrat s svojim deležem in jamstvom zgradili jez s centralo, je postavilo na rob propada in ubo-štva. Za las je manjkalo, da niso vsi kmetje, ki so sodelovali pri gradnji tega energetskega objekta, prišli na boben, da o čezmernem izsekovanju gozdov in razprodaji imetja raje molčimo. Rešila jih je šele zemljiška zaščita nekaj let pozneje, ki je bila namenjena predvsem zaščiti srbskih kmetov, ki so zašli v brezupen gospodarski položaj v tedanji kraljevini Jugoslaviji.
dobesedno zalilo žirovsko dolino. Zemeljski plazovi s pobočij so drseli v dolino in struge vodnih tokov, spotoma pa je vodna stihija odnašala tudi človeška bivališča z živino in opremo vred, tudi marsikatero človeško življenje je utonilo v kalnih valovih. Hudourniki so odnašali cele nižje gozdne površine in grmovje, skratka vse, kar so dosegli. Tako je voda takrat odnesla vse mostove do Škofje Loke in nešteto človeških bivališč, uničila ceste in poti. .. Celo žirovsko dolino je zasulo
Žirovsko gospodarstvo se je po tej hudi katastrofi šele po osvoboditvi, v novi Jugoslaviji začelo spet razvijati. Tako se ni čuditi, da so si vsi načrtovalci in urbanisti, ki so bili dolžni razmišljati o razvoju Žirov pulili lase. Toda nihče ni dovolj računal v marljivost žirovskega človeka, ki se je opomogel po obeh vojnah in katastrofalnih poplavah. Ljudje so z mukami čistili in urejevali razdejanje, ki so ga povzročili Rakulk, Plastuhova in Mel-cova grapa, katere so s pomočjo
države uredili že v stari Jugoslaviji. Uredili so strugi Sore in Račeve skozi naselje. Medtem ko struga Račeve obvlada svoje vodovje tudi ob nalivih, struga Sore ob najvišjih vodnih ujmah sprejme komaj tretjino vodne mase, ostalo pa se razlije čez bregove in poplavlja naselje. Plastuhovo in Melcovo grapo, ki sta imeli največjo rušilno moč, so ukrotili z betonskimi in lesenimi pregradami. Lesene pregrade so do danes že strohnele, nekatere so nadomestili z betonskimi. Rakulk, ki je poplavljal in močviril osrednji del žirovske ravnine, so po osvoboditvi še regulirali tudi v spodnjem delu. Priprave za učinkovito ureditev poplavnega območja reke Sore, ki zajema nekaj sto hektarov in nekajkrat letno ogroža tudi glavne prometne poti, pa se vlečejo že dolga desetletja, zemljišča, ki bi bila primerna za učinkovito strojno kmetijsko obdelavo, ne morejo služiti za pridobivanje hrane in živinske krme.
Po hudi poplavi pred dvajsetimi leti, ko smo morali reševati družbeno in zasebno imetje, so se letos v soboto, 12. junija po nekajdnevnem deževju proti večeru začeli zbirati težki, temni kopasti oblaki na južni strani žirovske doline. Proti Rovtam in Zavratcu se je čedalje huje in pogosteje bliskalo in zamolklo grmelo. Dva različna zračna tokova sta vrtin-čila in zadrževala goste oblake nad razvodjem Ljubljanice, Poljanske Sore in Idrijce in niso obetali nič dobrega. Prebivalci Polhograjskega hribovja, Rovt, Zavratca in dalje preko Godoviča, Črnega vrha in Zadloga nad Idrijo so s strahom pričakovali, kaj bo. In res, že po enajsti uri zvečer se je začela usipati sodra in močni deževni nalivi so zajeli vse območje. Drevesa niso prenesla toliko vode in marsikatero se je zrušilo. Nenadoma je bila voda povsod. Kraški tereni med Zadlogom, Zavratcem ter dalje proti Polhovem Gradcu, kjer so številne vrtače in zaprte kraške doline, so bile v hipu ogromna več metrov globoka jezera. Kjer pa je voda lahko nemotcnoodtekala.je vtrenutku spremenila struge dotlej pohlevnih potočkov v narasle reke. Mirni studenčki s pobočij pa so narasli v potoke. Struge Gradaščice, Horjulščice, Pod-lipščice, Račeve, Sore in Idrijce so se v svojem gornjem toku spremenile v silovite veletoke, kakor bi nenadoma popustil ogromen jez. Ta nenadna vodna ujma je odnašala s seboj
vse, kar je dosegla. Rušila je bregove in drevje, odnašala drva, hlode, deske in tramovje, podirala mostove in odnašala avtomobile, gradbeni material, kmetijske naprave in stroje, poplavila naselja, zalila kleti in stanovanja. Nekatera naselja so bila celih deset ur odrezana od sveta.
Narasli reki Račeva in Sora sta odnesli kar osem v glavnem lesenih mostov, poškodovani pa so bili tudi novi betonski mostovi. K sreči so to pot hudourniške grape izpod Žirovskega vrha kolikor toliko prizanesle žirovski dolini, drugače bi se ponovila tragedija iz leta 1926. Tako to pot slovenskim časopisom ni bilo treba napisati, da Žirov ni več, kot so to napravili 1926. leta.
Po splošnih ocenah je napravila povodenj čez 50 milijonov škode, da o drugi škodi, ki jo ne bo nihče priznal in zapisal, niti ne govorimo, saj vsak prebivalec naše krajevne skupnosti poskuša sam odpraviti škodo v svojem okolju, ne da bi to javno razglašal. Očitno je, da terja ureditev struge Sore in Račeve čimprejšno rešitev, da pa pri tem ne smemo zanemarjati drugih pritokov, saj, če so to pot prizanesli Rakulk, Plastuhova grapa, Melcova in Snopkova grapa, bodo morda drugič pokazale svojo moč.
Ivan RFVEN
f Ulice ^ tudi v praksi
Pred približno pol leta smo vas že obvestili, da je Občinska skupščina Škofja Loka sklenila uvesti v Ži-reh ulični sistem. Letos do novega leta moramo ta sklep izvesti tudi v praksi. Geodetska uprava je pripravila že vse potrebno in še ta mesec bodo vsa gospodinjstva, oz. lastniki hiš, dobili odločbo, na podlagi katere boste dvignili hišno številko in jo pritrdili.
Pri tem bodite pozorni na navodilo, ki bo priloženo odločbi.
Torej po dolgih letih bomo vendarle v Žireh imeli bolj urejeno naselje, za kar velja priznanje turističnemu društvu, ki je akcijo začelo.
NAČRT ULIC V ŽIREH	\j
sELo	december 19Q1 JJ
\\	\\	osvobodit\«	^	NOVA VAS	\
V\ POLJE	milica
kavčič	\ (f
žir. * \\ ^r
TABOR^A^^gd \\	^	nd objekti
. j) v.	\\	■ pomembnejši objekti
■g^jg-'------\\ \\	• spomeniki NOB
FnS \\	A cerkev, pokopališče
• ROVT	// WE \\
ribogojnica	IL	\\
To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj
Škoda deloma ovredootena
Takoj po poplavah se je na izredni seji sestal izvršni svet SO Škofja Loka. Imenoval je posebno komisijo, ki je pregledala poškodovane komunalne in druge objekte, mostove, poti, zemljiške površine.
Ugotovila je, da je samo na mostovih in poteh škode za okoli 14 milijonov, na kmetijskih površinah pa za 10 milijonov dinarjev. V to pa ni všteta škoda, ki je nastala na vo-dovodenem omrežju in pa škoda, ki so jo utrpeli posamezniki.
ludi Žirovci smo sami hitro poprijeli za delo. Krajani so se hitro dogovarjali in z lastnimi silami poskušali obnoviti, kar so lahko sami. Pri tem velja omeniti organizacijo ZSMS iz Alpine, ki je ponudila pomoč vsem posameznikom ali skupinam na krajevni skupnosti. Žal, zataknilo se je pri organizaciji akcij, saj ne svet krajevne skupnosti, ne krajevna konferenca SZDL, ne kmetijska zadruga, niso dovolj koordinirale akcij. Tako je organizacija bolj v rokah posameznikov in skupin občanov.
Na zadnji fotografiji so nekateri trubači že razpoznani. Poleg Leandra Mlinarja, ki sedi, jc na levi strani zadaj Franc Peternelj (Kovačev), v sredini pa Jožek Katretn z Vrha. Takole so znali telovaditi nekdaj. Vprašanje za vas: Kdaj se je to dogajalo in kdo so telo-V^vadci na sliki.
»DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi: TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Rado Kavčič, Anton Eniko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mišo Čeplak, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije: Bri-gita GroAelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj
Resda je tokrat šlo predvsem za tekmovanje tistih kolesarjev, ki so nekoliko bolje opremljeni, saj je Smučarski klub Alpina — tekaška sekcija, organiziral 5. junija tekmovanje na kronometer na relaciji Žiri— Račeva.
Kdo bi si mislil, da je v Žireh sploh toliko kolesarjev z dirkalnimi kolesi in kdo vse se s kolesaijenjem ukvarja. Med nastopajočimi so bili tako učenci osnovne šole, kot 50-letniki.
Rezultati:
Med pionirji je zmagal Tomaž Pišljar s časom 10 min. in 36 sck., drugi je bil Matej Oblak iz Gorenje vasi in tretji Primož Kopač iz Žirov.
Med starejšimi pionirji pa je zmagal Zdravko Božnar, Sava Kranj, s časom 9 min. 53 sek., drugi je bil Matjaž Šifrar iz Gorenje vasi in tretji Peter Cankar iz Zirovskega vrha s časom 10. min in 17 sek.
Med člani pa jc bil prvi Milan Frelih »Jakob Štucin« s časom 8 min. 28 sek., pred Janezom Udovičem iz istega kluba
ludi Adolf Križnar se je preizkusil
in Lojzetom Oblakom iz Alpine, ki je progo prevozil v 8 minutah in 35 sekundah.
Organizatorje velja za prizadevanje pohvaliti, predlagamo pa, da bi drugič organizirali tekmovanje tudi za kolesarje, ki nimajo dirkalnih koles ali pa mogoče množično kolesarjenje z izletom.	N. P.
Za mrliško vežico so darovali
Ob smrti Milan Poljanška so darovali 200 din:
Viktor Štajer, Jože Poljanšck, Rado Poljanšek, Alojz Poljan-šek, Franc Naglič, Janez Kav-
NE
POZABIMO
čič, Pavel Kavčič, Bogomir Cokan, Jože Padovec
Odbor Zveze borcev 1.100.— dinarjev, namesto venca — članici Marjani Pivk iz Rače-ve 20.
Antonija Disič — 1.000.— dinarjev, ob smrti mame Frančiške Kavčič
Ivanka Blažič, 1.000.— dinarjev, namesto cvetja ob smrti Marije llribernik
Desa Rupert — 1. 000.— dinarjev, namesto venca ob smrti Marije llribernik
Trimsko kolesarjenje