Poštnina platana v gotovini Itev. 108. V Ljubljani, četrtek 11. mafa 1939. Leto IV Knci namestnik Pavle in italijanski vladar povdarjata prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo Slovesne zdravice na sinočnji večerji v rimskem kraljevem gradu Rim, 11. maja. Snoči je italijanska vladarska dvojica priredila na Kvirinalu knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi slavnostno večerjo, ki se je je udeležilo večje število najuglednejših rimskih osebnosti. V sredi sta sedela italijanski kralj in kraljica, na desni strani vladarja so zavzeli mesta kneginja Olga, prine Hessenski, ga. Hrističeva in zunanji minister Ciano, na levi strani kraljice pa knez namestnik Pavle, princesa Maialda Hessen-ska in ministrski predsednik Mussolini. Med večerjo sta izrekla prisrčne zdravice italijanski vladar in knez namestnik Pavle. Zdravica italijanskega vladarja se je glasila: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Z največjo prisrčnostjo vas pozdravljam kot našega gosta, katerega je Rim sprejel s spontanimi simpatijami, srečen, da more pokazati prijateljske občutke italijanskega naroda do vaše osebnosti in vaše države. Vezi, ki družijo Jugoslavijo in Italijo, so trdne. V srcih obeh ljudstev, vezanih po bistveno skupnih koristih, je odločna težnja po slogi, kar se je ugotovilo v belgrajskem sporazumu, ki ima Predsednik senata dr. Korošec v Ljubljani Ljubljana, 11. maja. Snoci se je vrnil v Ljubljano predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je v preteklih dneh obiskal nekaj svojih zasebnih m političnih prijateljev v zgornji Savski dolini in jih obvestil o notranjem in zunanjem političnem položaju. Zvečer se je v banski loži udeležil premiere Shakespeare j o ve drame »Othello«. Med prvim odmorom ga je v ložo prišel pozdravit upravnik narodnega gledališča g. Oton Zupančič. Potovane maršala Gdringa v Španijo Berlin, 11. maja. o. Izšlo je uradno poročilo 0 obisku maršala Goringa v Španiji. Poročilo pravi samo, da je Goring sprejel povabilo družbe 1 lamburg-Amerika, naj se udeleži prvega potovanja novega parnika »Huascaran« po zahodnem Sredozemskem morju. Maršal G6ring se bo s parnikom vrnil iz San Rema v Nemčijo. Nič pa ni govora o tem, kje se bo Goring v Španiji ustavil in kako dolgo. Vse male driave Hočejo ostati nevtralne Kopenhagen, 11. maja. Sestanek ministrov za lunanje zadeve severnih držav je pokazal sledeče: 1. Potrjena je popolna neutralnost 4 severnih držav, 2. Edino Danska je sklenila pakt o nenapadanju, ki ji ga je ponudila Nemčija, med tem ko Norveška, Švedska in Finska tega nreo storile. 3. Švedska, Norveška in Finska popolnoma’ razumejo, da je bila potrebna sklenitev tega pakta z JJansko, za se si pa pridržujejo pravico sestaviti skupen odgovor na nemško ponudbo. Varšava, 11. maja. Vrhovni poveljnik litvanske vojske general Rastikis je po «no,čnjem sestanku s poljskim zunanjim ministrom Beckora izjavil časnikarjem, da njegov obisk v Varšavi ni političnega pomena in da Litva želi ostati popolnoma nevtralna. Ta izjava zanikuje vesti, da bi bil moral ob bivanju generala Rastikisa v Varšavi skleniti po.ljsko-litvansko pogodbo o nenapadanju. General Rastikis je dane« obiskal poljske industrijske kraje. Pesveti za sklenitev trgovske rojodbe med Nemčijo in Španijo Berlin, 11. maja. o. Pomočnik nemškega gospodarskega voditelja maršala Gdringa dr. Wohl-tag bo prihodnji teden odpotoval v Španijo na posvetovanja za sklenitev prve trgovske pogodbe med Španijo in Nemčijo. S Španijo bi Nemci radi uredili svoje gospodarske odnošaje tako, kakor so jih pred kratkim z Romunijo. Kaže pa, da to ne bo šlo, ker je politično in gospodarsko stanje Španije precej drugačno z ozirom na Nemčijo, kakor pa je stanje Romunije, ki je bolj izpostavljena nemškemu pritisku. Začetek preloma med Poljsko in Madžarsko Budimpešta, 10. maja. ra. Razna znamenja kažejo, da je madžarsko-poljsko prijateljstvo doživelo polom. To potrjuje tudi madžarsko časopisje, ki je še pred nekaj tedni slavilo na vse pretege prijateljske zveze med Budimpešto in Varšavo, ko so Poljaki in Madžari dobili na Karpatih skupno mejo. Včeraj je »Pester Loyd< prinesel članek pod naslovom »Odprto pismo Poljski«, v katerem ostro obsoja pisanje poljskega časopisja o madžarskem stališču do osi Rim—Berlin. V tem svojem Članku omenjeni list ugotavlja, da poljsko časopisje ne napada Madžarske. »Mi smo zastavili odprto vprašanje Poljski, kakor se to med prijatelji spodobi. Ce se stališče poljski ne bo spremenilo, bomo morali ugotoviti, da je nastopila sprememba * medsebojnih odnošajih.« Ta članek, za katerega je prišla, pobuda od 5?°™j» potrjuje da se je pričelo prijateljstvo med Madžari in Poljaki ohlajati. za osnovo trajni mir ia plodno sodelovanje. Naši vladi izvajata to sodelovanje i najsrčnejšimi uspehi. V zvezi s tem trajnim delom mi je v največje zadovoljstvo ugotoviti, s ka-ko odločnostjo in kakšnim zaupanjem si vladi prizadevata, da bi v odnošajih med našima ljudstvima razlogi za vzajemnost postali še pristnejši in globlji. Združeni po skupni težnji za ohranitvijo in ojačenja reda in stalnosti, ki sta neobhod-hodno potrebna za napredek obeh ljudstev, si Jugoslavija in Italija prizadevata ne le za blagostanje svojih ljudstev, temveč vzdržujeta in jačita tudi svoje odnošaje s sosednimi prijateljskimi državami ter tako v najširšem obsegu prispevata k miru v Evropi. Nadejamo se, da bo Vaše Visočanstvo poneslo poleg drugih spominov na ta svoj obisk s seboj tudi globok vtis o veliki prisrčnosti, s katero italijanski narod spremlja tvorno delovanje in trajni vzpon plemenitega in prijateljskega ljudstva, kateremu izražam svoje najtoplejše želje. Izražajoč te želje, dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Vašega kraljevskega Visočanstva in Nj, Vis. kneginje Olge, na zdravje visokega kraljevskega namestništva ter za napredek in veličino jugoslovanskega ljudstva. Po navdušenem ploskanju je vstal knez namestnik Pavle in spregovoril: »Veličanstvo! Globoko ganjen spričo prisrčnih besed, ki ste jih izvolili izreči kneginji in meni, ter ljubeznivega sprejema, ki ste nama ga izvolili pripraviti ob najinem obisku v Italiji me navdaja najprej misel, da izrazim Vašemu Veličanstvu najino najglobljo zahvalo. V simpatijah, s katerimi naju Vaše Veličanstvo obkroža, vidim visoko znamenje prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra, do Jugoslavije in vsega jugoslovanskega ljudstva. Manifestacije toplih simpatij italijanskega naroda so me iskreno in globoko ganile. Zaznati sem mogel znamenja neprisiljene prisrčnosti tudi ob svojih sestankih z znamenitimi italijanskimi državniki, predvsem ob svojem sestanku s šefom italijanske vlade Mussolinijem. Naj Vaše Veličanstvo prejme izraze mojega prepričanja, da bodo ta znamenja simpatij in prijateljstva za Jugoslavijo in jugoslovansko ljudstvo naredila globok vtis na oni strani Jadrana, kjer se goje občutki velikega občudovanja za plemeniti italijanski narod in slavni Savojski dom. Ti občutki vzajemnih simpatij in spoštovanja so v ostalem najboljše poroštvo za trdnost sporazuma, s katerim je bilo zapečateno prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo. Naši vladi, ki sodelujeta v popolni harmoniji pri tem koristnem in trajnem delu, sta navdahnjeni z mislijo o redu in stalnosti. Pri tem delovanju imata zmerom pred očmi poglobitev dobrih odnošajev s sosednimi in prijateljskimi državami, kakor tudi ohranitev miru in reda v Evropi. Kneginja in jaz bova ohranila nepozaben spomin na bivanje v Italiji, na lepoto in nepopisne čare vaše divne države. Slika o napredku, ki jo bova ponesla iz Italije, je taka, da bo ta spomin ostal še čudovitejši. S to mislijo dvigam kozarec na zdravje Vašega Veličanstva, na zdravje Njenega Ve-. ličanstva kraljice in cesarice ter vsega slavnega Savojskega doma, izražajoč pri tem najtoplejše želje za srečo in veličino italijanskega naroda.« Tudi zdravica kneza namestnika Pavla je bila sprejeta od vseh z navdušenjem in ploskanjem. S slavnostno večerjo na Kvirinalu je bil končan prvi dan obiska kneza namestnika Pavla in kne- ginje Olge v Rimu. Vesti 11. maja Romunskemu kralju Karolu je za narodni praznik brzojavno čestital tudi predsednik Združenih držav Roosevelt, kar je vzbudilo veliko pozornost. 0 morebitnem obisku italijanskega vladarja v Nemčijo, pravijo italijanski krogi, da dan za obisk še ni določen. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je bil danes dopoldne spet sprejet pri kanclerju Hitlerju, Pri pogajanjih med Anglijo in mod Sovjeti je nastal nesporazum, ker bi Sovjeti radi dobili od Anglije zagotovila, da jih bo s svojo vojaško silo branila tudi ob japonskem napadu. V Parizu je ponoči umrl predsednik prve ruske revolucijske vlade Kerenski. ki je s svojo politiko omogočil zmago boljševizmu. Guverner Libije maršal Bal bo je bil sprejet pri predsedniku egiptovske vlade Malunudu paši. Vse italijansko časopisje prinaša pozdravne članke na čast knezu namestniku Pavlu, katerega slavi zaradi vodilne vloge, ki jo je igral pri vzpostavitvi sodelovanja med Italijo im Jugoslavijo. To dejanje spada med redka veli ta zločin za vedno zavit v temo. Po treh letih pa so 6e razširili po Megojnici glasovi, da je morilec posestnika Golavška v vasi sami. Orožniki so sedaj prijeli nekega posestnika iz Megojnice in ga izročili sodišču. Ta se je namreč zagovarjal tako, da je moral sum še bolj potrditi. Pravijo tudi, da ima oblast v rokah že tudi takšne dokaze, ki jih osumlqenec ne bo mogel ovreči in bo zverinsko dejanje priznal. Med aretirancem in Golavškovo ženo je baje obstojalo lju-t>avno razmerje, kar je bilo morda vzrok umora. Kakor emo zvedeli, je bilo danes zaslišanih kar 13 prič. Nesreča z motornim kolesom Celje, 11. maja. Ko se je danes peljal 32-oltni trgovski potnik Jože! Lah iz Spodnje Hudinje z motornim kolesom v Zale«, se mu je pripetila nesreča, da je padel in dobil precej težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico. Upajo, da rane niso tako nevarne, da bi bilo treba pričakovali najhujšega. Herwey Allens Nagradni natečaj za osnutke lepaka ljubljanskega velesejma Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutek lepakov jesenske velesejmske prireditve v letu 1939. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v treh barvah. Format osnutka mora obsegati 70X100 cm. Besedilo: Velejesem ‘2. do 11. septembra 1939 — Ljubljana v jeseni. Natečajniki naj se ozirajo pri kompoziciji na spored jesenske velesejemske prireditve, kjer bo prevladovalo zlasti kmetijstvo in živinoreja (goveja živina, koze, ovce, male živali itd.). Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvo-nagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v lito-grafičnem zavodu tudi besedila v treh drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 12. junija t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslali svoj točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. in 30. julijem 1939 v uradu velesejma. — Določene so sledeče nagrade: ena za 2000 din, ena za 500 in dve po 250 din. — Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa čim pregleda prvi poizkusni odtis litograličnega zavoda. Občinska vzgojna posvetovalnica v Studencih Na zadnji seji občinskega odbora v Studencih je bil soglasno sprejet predlog obč. odbornika g. Vranca, da občina sporazumno z mariborsko »Pe-dagoško centralo« organizira vzgojno posvetovalnico, ki bo v delavskem predmestju velikega pomena. Kajti v takih krajih težke socialne razmere s podvojeno silo duše mladino v njenem razvoju in šolskem napredku. V zvezi z občinskim posredovalnim uradom, ki t Studencih uspešno deluje, bo vzgojna posvetovalnica posrečena dopolnitev, zlasti ker je svoje sodelovanje obljubilo tudi domače učiteljstvo. Edinstven primer je, da delavska občina — poleg zaščite za zapuščene otroke — skrbi tudi za vzgojne probleme naših dni. Zadeva vabi k posnemanju povsod tam, kjer so na razpolago strokovne moči, ki bodo poskrbele za pravilno usmeritev take ustanove. Zlasti mestne občine bi naj skrbele za vzgojne posvetovalnice, pa bi se vidno znižalo število jetnikov in drugih defektnih oseb — škodljivcev človeške družbe. Občina Studenci zasluži vse priznanje svoje prizadevanje! Snoči je marsikak Ljubljančan robantil, ker je pustil dežnik doma, zlasti tisti, ki stanujejo malo v kraj od središča. Tako lepo se je bilo zjasnilo opoldne! Solnce je sijalo, v popoldanskih urah se je sicer marsikomu zdelo vroče in soparno, toda vsak si je dejal, da se mu soparno le zdi, češ, zdaj vročine sploh nismo vajeni, ker je že ves mesec deževen in mrzel. V resnici pa mora biti maj gorak. No, takole proti večeru pa se je začelo nebo kaliti in okrog sedmih zvečer se je nenadoma zagrnilo nebo s težkimi oblaki, ki so se naglo pridrevili od vseh strani s horizonta. V hipu je postalo mračno, le gori v oblakih je sevala nekakšna pošastna rumena luč in obzorja so bila tako zamolklo črna, da je črnina prehajala že kar v plavo. Grom se je oglasil, v daljavi se je bliskalo neprestano; pričakovati je bilo hude nevihte nad mestom. Toda dober veter je sukal neurje ob ro-beh od vzhoda proti zahodu — in ko so padle prve kaplje mrzlega dežja, se je že videlo, da ne bomo dobili hudega, le naliv, pa še ta ne preveč obilen. Tisti, ki so bili brez dežnikov, so se stisnili k zidovom in počakali, da je minilo najhujše, potem pa so se z jadrimi koraki odpravili proti domu, da jih ne bi med potjo zajelo kaj hujšega. Kmalu je začel rositi pohlevnejši dež, ki pa je v poznih nočnih urah prenehal. Davi smo dobili gosto sivo meglo, ki morda skriva solnce. Spomenik dr. Edu Šlaimariu Takoj po smrti univ. prof. dr. Edo Šlajmerja pred božičem 1935 so prijatelji tega velikega učenjaka in človekoljuba sklenili postaviti v njegov spomin vsaj skromen spomenik. Strnili so se v ta namen v odbor pod predsedstvom župana dr. J. Adlešiča, mesto I. podpredsednika je prevzel šef primarij, v p. dr. Ivan Jenko, a vse posle je vodil II. podpredsednik, član mestnega sveta, podpolkovnik v p. Viktor Andrejka. Pokojnikove kolege in Zdravniško Zbornico so v odboru zastopali sa šefprimarij dr. Božidar Lavrič in šefzdravnik »Šlajinerjevega doma« dr. Lojze Kramarič, mestno občino pa še načelnik mestnega kulturnega odbora inspestor prof. Silvo Kranjec, univ. prof. dr. France Stele ter načelnik mestnega kulturnega odseka dr. Rudolf Mole. Že leta 1936 je podpolkovnik Viktor Andrejka tudi v mestu en m svetu predlagal postavitev spomenika in je bil njegov predlog 6eveda 6prejet ter je mestna občina ljubljanska votirala večjo vsoto ter prevzela postavljanje spomenika ter vso ureditev njegove okolice. Odbor je s sodelovanjem Zdravniške zbornice prav iiaglo zbral potrebna sredstva, ki so jih darovali slavnemu zdravniku predvsem hvaležni srednji sloji, pa tudi ljubljanski gospodarski krogi in pa zdravniki. Novembra 1937 je odbor že lahko povabil iri ljubljanske kiparje k ožji konkurenci za napravo dr. Šlajmerjevega oprsja. Razsodišče, ki so bili v njem poleg zastopnikov odbora polkovnika An-drejke, insp. Silva Kranjca in dr. Rudolfa Moleta ter univ. prof. dr. Steleta tudi še dr. Karel Do-bida, inž. arh. France Tomažič, Ivan Zorman in mestni višji svetnik inž. arh. Vladimir Mušič, je določilo prvo nagrado akad. kiparju Zdenku Kalinu in mu naročilo kip, ki ga je vlil v bron ljubljanski livar Fran Mostar na Galjevicl. Načrt za podstavek in ureditev okolice je napravil mestni arhitekt Ivo Spiitčic, granit za podstavek je pa prispeval lastnik kamnolomov v Ribnici na Pohorju inž. Milan Lenarčič' in preskrbel tudi izde- Maribor V soboto. 13. t. m., velik koncert APZ v Unionu ob 8 zv. Koncert vodi dirigent France Marolt. Program: B. Potočnik-A. Forster: »Zvonikarjeva«; J. Fleišman-P. Kozina: »Tiha noč«; G. Rihar: »Jamica«; G. Rihar-P. Kozina: »Veseli godec«; K. Ma-šek: »Pri zibeli«, »Mlatičk; A. Hajdrih: »Pod Okna m«, »Cerkvica«, »Hercegovska«; A. Nedved: »Kyrie«, »Gloria« iz Maše II., »Popotnikova pesem«; F. S. Vilhar: »Ljubičica«, »Guslam«; D. Jenko: »Vabilo«, »Na moru«, »Lipa«. — Da ne bo pred koncertom pri blagajni prerivanja, priporočamo, da si vstopnice preskrbite že v predprodaji v biljetarni »Putnika«. lavo, da mu je naša javnost dolžna še posebno« hvalo. Na Vnebohod 18. t. m. ob 10 bo spomenik dr. Edu Šlajmerju v parku med Zaloško cesto in Star« potjo pred Leoniščem slovesno odkrit in s petjem in govoroma poslevodečega podpredsednika čl. m. s. polkovnika v p. Viktorja Andrejke in sefprima-rija v p. dr. Ivana Jenka, nato pa bo župau dr. J. Adlešič prevzel spomenik v varstvo mesta Ljub* Ijane. Slovesnost bo zaključena s polaganjem ven* cev in petjem. Že danes opozarjamo občinstvo na odkritje spomenika tega velikega moža, ki je bil hkrati učenjak in dobrotnik ter mu jo zato hvaležna ne samo Ljubljana, temveč tudi vsa Slovenija. Ožja konferenca za TOI Danes dopolne ob 9 se je začela v ljubljanski Zbornici za TOI ožja konferenca zastopnikov ljubljanske, zagrebške in belgrajske Zbornice za TOI. Ljubljansko zbornico bodo na tej konferenci zastopali predsednik g. Ogrin, dr. Pretnar, kot tehnični strokovnjak pa prof. Lah, zagrebško zbornico gospod Butarac, belgrajsko pa generalni tajnik Mišič. Na konferenci bodo zastopniki zbornic pripravili elaborat za obrtniško zavarovanje. Trije ponesrečenci Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali tri nove ponesrečence, in sicer: Delavčevega sina Toneta Javornika iz Ljubljane. Tone je padel s klopi ter si zlomil roko. Jožeta Dolinarja, delavca iz Moravč. Dolinar je imel opravka pri cirkularni žagi, pa se je po nesreči zažagal precej globoko v roko, tako da ima veliko rano. Posestnikovega sina Riglerja Franca iz Pra-preč. France je padel ter si zlomil levo rok. Polepšana železničarska ambulanta Od ambulante železničarskega bolniškega fonda tam nasproti velesejma, pa mimo skladišč v bližini skladišč gorenjskega kolodvora ter do križišča Bleiweissove in Dunajske ceste — v kotu med gorenjsko in notranjsko železniško progo je prav gotovo eden najbolj v nemar puščenih krajev v našem mestu. Tam stoji tudi ambulanta železničarskega bolniškega fonda, na kateri so zdaj začeli obnavljati pročelje. Odstranili pa so tudi zveriženo ograjo, ki je stala bred vhodom, pa so posadili travnate ruše. Zdaj bo ta kotiček videti prav prijazen. Ko je tako čedno urejen, se človek nehote spomni, da je v bližini, prav v soseščini, prijazni Tivoli. šport v zadnji minuti »Dirka okrog po Nemčiji« bo zbrala same najodličnejše svetovne dirkače poleg elite nemških kolesarjev. Za to dirko časopisi in kolesarski strokovnjaki imenujejo že tudi nekaj favoritov, predvsem Bonduela, Wierinckxa in Christiaensa. V poštev pa prav gotovo prihajata še Holandca Mid-delkamp in Schulte in Danca Petersen in Jacob-sen. V Filadelfiji je ,znan,i boksar Lou Ambers v desetih rundah po točkah premagal Jinmiyia Vaughama, ki je imel zadnje čase v Ameriki že prav lepe in pomembne uspehe. V Dajtonu je Buddy;>Ktiox premagal v desetih rundah po točkah Georgej Fitcha. Banovinska skupščina mladine ]RZ v Celju, dne 14. majnika 1939 Pod pokroviteljstvom predsednika senata gospoda dr. Antona Korošca Ko prihodnjo nedeljo t Celjn banovinska skupščina mladine JRZ. — Ta dan bomo našemu narodnemu voditelju pokazali sadove našega dela. — L© še nekaj dni je do skopšeine. Pripravite številna zastopstva. Vsaka slovenska občina naj bo na banovinski skupščini po številnih zastopnikih mladinske JRZ navzoča. Spored prireditve: 1. Ob G budnica. 2. Ob 10.30 sprevod članov po mestu mimo odličnih gostov, ki bodo zbrani na balkonu mestne hiše. 3. Ob 11 začetek skupščine v dvorani »Ljudske posojilnice«. Do 10. ure dopoldne morajo biti vsi udeleženci zbrani. Zamudnikov ne snie biti. Zbirališče članov MJRZ in avtomobilov je v Samostanski ulici. V8i v Ce,ie!l Banovinski odbor MJRZ 171 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Svetli šotor Device se je zibal kot iz svoje lastne moči nekaj Čevljev nad vodo in počasi izginil v temi, kot da bi ga požrla reka. •»Za božjo volji, Toni, kaj delate tukaj?« je nenadoma zaslišal glas doktorja Mitchella iz teme. »Povsod smo vas iskali. Dobili boste mrzlico, če boste Se stali tukaj. Tu — vzemite.« _ -tj Ogrnil ga je okoli ramen a suhim plaščem, ki ga je prinesel od Batista. Antonio mu je sledil brez besede in se tresel po vsem telesu. Naslednje jutro ga je zbudilo pokanje pu.sk. M trgu d Armes. Vse mesto je bilo zbrano pred mestno hišo, kjer je prefekt Laussant predal guvernerju Claibornu iz Wasliingtona louisiamjo. Okoli trga so stale v gostih vrstah amerikanske čete. Francosko trobojnico je med bobnenjem lopov na islem drogu zamenjala amerikanska zastava z zvezdicami. Ljudje so mrmrali, kleli in jokali, l-aussat je pomahal v slovo. Novi guverner je v svojem govoru obljubil pravičnost, versko strpnost in blagostanje. Potem je bilo vsega konec. Odslej je Louisiauija pripadala Združenim državam. V treli letih, ki jih je Antonio preživel v stolpni sobi pri Batistu je zrastel iz majhnega zanikrnega pristanišča tnogocen obroč hiš in tlakovanih ulic, ki je oklepal staro mesto. Mogočen, kakor tok reke. ki se je valila v morje, je bil dotok Amerikauccv iz notranjosti v mesto. Pritok novih ljudi je dal vsemu življenju v mestu podobo hlastne delavnosti, žilave moči in nezadrznega razvoja. Antonio ni bil samo gledalec, ki bi držal križem roke. Tudi on je imel boli kot drugi živ delež pri lem ogromnem razvoju. Prevoz 6rebra je poslal s sodelovanjem bratov Lafittov kmalu samo še vprašanje spretnosti. Ladja »Felieiai je pod vodstvom starec roparskega poglavarja nihala med Vera Cruzom m Ne\v Orleansom ter prinašala njenim lastnikom vsakokrat lepo vsotico deset-tisofi dolarjev. Poleg tega je dobil Jean Fafitte za prvi prevoz stotisoS dolarjev in za vsako nadaljnjuo vožnjo deset odstotkov od celotnega zneska. Toda celo po odtegljaju Antomeve provizijo je znašala izguba komaj nekaj nad^ dvajset odstotkov vsega zneska, ki ga je Lestapsis poslal v Vera Cruz. Ko je prispel prvi tovor, je bil velik dan. V večernem mraku §o poklicali Antonia v pristanišče, kjer so na pomolu Iz >fcelieie< razkladali bale, zavite v kože. V balah je bilo sedemstopetdeset i majhnih sodčkov, v katerih je bilo po tisoč dolarjev kovanega I srebra. Jean Lafitte je spravil v svojo kovačnico sto deset sodčkov. ‘ Ostanek pa je romal v Livingstovnovo zakladnico. Vse se je zgodilo v temi in v popolni tišini. Toda mornarju ne more nihče zavezati jezika. Naslednje jutro je že šla govorica po vsem mestu: »Felicia« je pripeljala zlato. Nekateri so govorili, da je pri Livingstonu spravljenih pet milijonov. Drugi zopet, da so samo trije. Celo staro kreolsko mesto se je zganilo v svojem otroškem spanju, amerikan6ka četrt pa je bila naravnost mrzlična. Ker pa so ladje na skrivaj in hitro poslali nazaj v Philadelphio in ni ostal nihče, ki bi mogel klepetati, je Livingstonov kredit zrasel v nedogled. Promet s Philadelphio je oskrboval kapitan Clemm, ki je nosil prvo Antonievo poročilo in v rekordnem času prinesel odgovor od ?arisha. Parish je vzel za poizkušnjo v Philadelphio samo dvesto-petdesetlisoč dolarjev in se vrnil nazaj s petimi ladjami. Po enem letu je bil ponosen lastnik šestili bark in treh lahkih poštnih čoluov. Za to brodovje je dal Antonio napraviti na desnem rečnem bregu nasproti mesta pristanišče, kjer so moštvo lahko nadzirali tudi tedaj, kadar je bilo na kopnem. Pristanišču je priključil še ladjedelnico na suhem ter nekaj lop in barak za mornarje in sužnje. Vsak tuji obisk so s silo preprečili. Ta prostor je nudil več prednosti. Na desnem bregu so imeli skozi močvirje naravnost zvezo z Baratario. Kmalu se je izkazalo, da je najprikladnejše natovoriti srebro na čolne v Grande Terre in ga pripeljati. preko jezer v pristanišče. To je prihranilo Lafittovim ladjam težavno vožnjo po reki navzgor, srebro pa je bilo mogoče odpeljati naprej brez vzbujanja pozornosti in ne da bi ga bilo treba hraniti v banki. Zlasti zadnja okoliščina je postala sčasoma posebno važna. Tolikšen dotok žlahtne kovine je grojil vsej deželi s kreditno inflacijo. Livingston ee nikakor ni zadovoljil s tem, da bi prvih sto tisoč Antonievih dolarjev naložil kot rezervo. Ni minilo dolgo in že je začel tiskati bankovce, lepe dolarske bankovce z amerikanskim orlom, pod katerim je bil napis: »Pod mojimi krili se godi vsem dobro.« Tekom nekaj let je nastalo iz nič pol milijona, kar je bilo raz-jdeljeno v obliki posojil med ljudi. Nezaupljivi, ki jih je bilo tudi •nekaj, so dobili srebro, ostali so se pa zadovoljili s papirnatim de narjem. Livingston je kupoval velika zemljišča, nudil hipoteko in dajal blago, trgovine in plantaže v najem. Tudi Antonio je polagoma začel razširjati svoj delokrog. Prekupčeval je 7. menjajočim se uspehom s posestvi in pri tem hotel zidati hišo ter zasaditi plantažna polja. Ko bo vsa stvar že tako daleč, bo poslal po svojega fantka. Ni ga hotel imeti pri Batistu ali sicer kje v mestu. Moral si je šele ustvariti dom. Potem je pisal Ani in Vincencu — toda odgovora ni dobil. Medtem si je uredil trgovino in zgradil v ameriškem pristanišču plavajočo trgovsko hišo. Nakupil je čolne, jih dal v svoji ladjedelnici zasmoliti in napraviti tla, zgradil je na njih lope in pisarne in zvezal ta ogromni splav po mostu z obalo. Naselje je bilo seveda preprosto; plačevati ni bilo treba nikakih davkov, hkrati pa je bilo tudi zavarovano pred spremembami vodnega stanja. Ladje so pa lahko neovirano pristajale ob skladiščih. Mac Quinstona jo imenoval za voditelja mesteca. MacQuinston je začel kmalu trgovati s štabom še šestih Škotov z vsem evropskim blagom, za kar je dobil v izmenjajo surovine iz notranjosti. Zlasti se je živahno razvila trgovina s kožami. Gozdarji, ki so prodrli v Red iiiver in po Missouriju navzgor v kraje, ki jih ni poznal še noben risar zemljepisnih kart, so bili mnogokrat gostje na splavu. Antonio je pozorno poslušal njihova poročila iz neraziskanega zapada. V svojem srcu je začutil čudno strast po nedotakljivih gozdovih, po pravljično rodovitnih prerijah s čredami bivolov in po jahajočih Indijancih. Sklenil je prijateljstvo z nekaterimi gozdarji in jim dajal predujme. Njegovo zaupanje je bilo poplačano. Imeli so radi njega in Simbo. Marsikateri kentuckijec bi bil pripravljen dati ves izkupiček svoje vožnje za psa. Mnogo noči je Antonio ždel nad svojimi knjigami in pismi. Njegove zveze 6 Parisohn, z Ouvrardom, njegovo pristanišče, trgovska hiša v Balture, banka s svojimi tisočerimi odnosi v mestu in v okolici na plantažnih poljihvse mu je že zraslo preko glave. Tedaj se je nekega dne spomnil čvrstega MacNaba, ki se je v Livornu dolgočasil kakor vsak upokojenec. Hilro se je odločil in poslal ponj ladjo preko Španije v Italijo. Po sedmih mesecih se je ladja vrnila a starim Sandyjem vred. Se vedno je nosil isli klobuk, ki si ga je pred dvajsetimi leti kupil z Antonievimi šilingi. MacNab se je utaboril v svoji sobi pri Batistu z dobrim tobakom, z v usnje veza; nimi trgovskimi knjigami in z zalogo vhiskyja. Marsikateri večer sta prebila v razgovorili v Bonuyfeatherjevi hiš: Od tu in tam Svoje zborovanje bodo Imeli za Binkošti lir-Tatski trgovci v Splitu. Pred kakimi tremi tedni se je med hrvaškim trgovstvom pojavilo gibanje, da se hrvaška trgovska stanovska združenja odcepijo od osrednjih združenj ter ustanove svoje osrednje hrvaško društvo. Prvi poziv je imel uspeh ter so takoj jzstopila iz osrednjega združenja trgovska združenja v Zagrebu, .Splitu in Osjeku. Ustanovila so društvo »Sloga Hrvata«. Ustanovni občni zbor bo pa v Splitu, kjer je zamisel tudi vzniknila. Ljubljanska opera bo po končanem gostovanju v Splitu priredila tri predstave tudi v Šibeniku. Uprava tamkajšnjega gledališča je ponudila toliko ugodne pogoje za gostovanje, da je uprava ljubljanskega gledališča ponudbo sprejela. V dveh večernih predstavah bo dala ljubljanska opera »Rigoletta« in »Trubadurja«, na popoldanski ljudski predstavi pa delo hrvaškega skladatelja Gotovca »Ero z onega sveta«. Kakor poročajo hrvaški časopisi, je šibeniško meščanstvo z radostjo sprejelo to vest. Zagrebška opera na gostovanje ni mogla Pristati, ker brez večje podpore, ki bi krila primanjkljaj, pri morebitnih gostovanjih, ne more na pot s številnim osebjem in orkestrom. Ljubljanska opera ima manj osebja in zato ji tudi zadostuje od splitskega gledališča ponujeni znesek. Nenavadnega načina izsiljevanja se je lotil trnki moški v Varaždinu. K nekemu varaždinskemu trgovcu je pnšel^sedemletni deček in prinesel Pismo. Trgovec je začel debelo gledati, ko je bral. da mora dečku izročiti 1000 dinarjev, sicer bo hniorjen. Trgovec je obvestil policijo, ki je dečka Prijela in ga zaslišala. Iz njega je izvedela, da ga .1® poslal oče,J Ljubljana 7620 16-1 80 91 10 0 9-7 dež Maribor 701-4 17-1 7-0 60 10 0 — — Zagreb 763-8 19-0 11-0 90 10 wsw, — — Belgrad 763-1 22-0 15-0 80 4 NE, 1-0 dež Sarajevo 763-s 20"0 8-t 9C 6 0 — — Vis 762-0 13-0 7-0 90 10 SE, 9-0 dež Split 1762v 16-0 lOt 90 10 E. 3-0 dež Kumbor 763-7 19-0 12-t 90 6 S, 0-3 dež Rab 763-3 17-0 110 80 7 SE, — — Dubrovnik U 760-y 19-L 11-C 70 6 SE, — — Borba proti jetiki zasluži večje podpore Z občnega zbora ljubljanske protituberkuiozne lige Ljubljana, 11. maja. V prostorih mestnega fizikata je bil snoči občni zbor Krajevne protituberkuiozne lige v Ljubljani. Predsednik lige dr. Ravnihar je prisotne pozdravil in dal besedo tajniku Kresniku, ki je poročal, da se je lanski odbor delil na več odsekov zaradi lažjega in uspešnejšega dela. Odbor je organiziral proti tuberkulozni teden, katerega uspeh pa ni bil zadovoljiv, ker so izostale zlasti podpore denarnih zavodov. Prav tako se tudi. industrija ni izkazala. Delo se veča, prostori dispanzerja pa so pretesni. Tudi podpore so se morale na žalost zmanjšali, ker ni bilo sredstev. Novi odbor bo moral poskrbeli, da se pritegne čim večji krog k sodelovanju, zlasti pa industrijska podjetja, ter se ozreti tudi po drugih, večjih prostorih! Po blagajniškem poročilu g. Rogača je spregovoril šef protituberkuloznega dispanzerja dr. Prodan. Delo, ki ga dispanzer opravlja, je veliko in izredno važno. Smisel dela je v tem, da se bolnik izsledi in zdravi, ker mnogo jih je, ki se za bolezen ne zmenijo, ali pa celo takih, ki spadajo pod zakon. Število vseh pregledov je znašalo 9.225. Z diagnozo jetike iih je bilo 1.333, od tega z odprto jetiko 513. Število obiskov zaradi nasveta pa je bilo 736. Rontgenoloških preiskav je bilo 4843, zrak (pneumothorav) jih je dobilo 24, olje (oleothorax) pa 3 bolniki. Sistematično rontgeno-loško preiskanih je bilo 218 srednješolskih in me-ščanskošolskih učiteljev, 89 teologov, 27 športnikov SK Ljubljane in 33 družin z 89 družinskimi člani, ki sprejemajo dijake na stanovanje, odnosno na hrano. Dispanzer je posloval v vsem letu 198 dni. Uporabil je vso vnemo, da zboljša socialne in higienske razmere svojih varovancev. Izdane so bile razne podpore v obleki, hrani in podobno. Dispanzer je v vsakem primeru izvršil izolacijo otrok, svetoval, poučeval in nadziral. Najtežjo oviro za dispanzer pa predstavljajo brezdomci, za katere je vložil mnogo truda pri domovnih občinah, kar pa Športne vesti Zagrebčani zahtevajo, da bo mednarodna tekma z Italijo r Zagrebu. Zagrebška nogometna podzveza je poslala nogometni zvezi pismo, v katerem Zagrebčani zahtevajo, da JNZ določi, da bo mednarodna nogometna tekma z Italijo v Zagrebu in da ostane ves dohodek tudi Zagrebčanom. Zagrebčani so — tako pišejo — pripravljeni razdeliti čisti dobiček med zagrebško, ljubljansko, osješko in splitsko podzvezo. Zahtevek Zagrebčanov smatramo za upravičen. Zagrebčani v pismu pristavljajo, da bodo v primeru, da zveza v Belgradu ne ugodi tej zadnji zahtevi, prisiljeni po-služiti se vseh sredstev, ki jih imajo na razpolago. Zdi se pa, da bo mogoče doseči med Zagrebčani in Belgradom kompromis. Iz krogov nago-metne zveze v Belgradu se zatrjuje, da bi bilo mogoče doseči sporazum v naslednjih točkah: 1. Vrhovna nogometna zveza s sedežem v Belgradu bi se razdelila na dve ali tri zveze, ki bi bile v svojem delokrogu popolnoma samostojni, ki bi pa tudi imele ista pravila (slednje nasprotuje zagrebškemu predlogu). 2. V Zagrebu bi bil sedež Ilrvatske nogometne zveze. 3. Kompetenca vrhovne nogometne zveze bi bila ista, kakor je to svoj čas predlagal ZNP, o čemer smo že poročali (Vrhovna zveza je predstavnik za inozemstvo, odreja mednarodne nogometne tekme in slično). 4. Glede proračuna bi JNZ tudi prevzela zagrebški predlog. (Dohodki reprezentativnih tekem bi se delili po določenem ključu med vse podzveze.) Gornji predlog sicer še ni uraden predlog JNZ, toda zdi se, da se bodo pogajanja o reorganizaciji nogometa gibala v gori označenih inejah. V nedeljo bo v Zagrebu sestanek klubov, ki so se vpisali v Hrvatsko športno slogo. Spored za ta sestanek je obširen in tudi nekoliko nenavaden. Prvi sestanek bo v soboto ob 3 popoldne, nato odhod na grobove hrvatskih mučenikov, kjer bodo delegati položili vence. Ob 5 popoldne konferenca vseh klubov, zlasti ligaških. V nedeljo ob mu je redko uspelo. Za vse te je potrebno, da se jim zgradi skupni dom, kjer bodo socialno in zdravstveno preskrbljeni. Ker dispanzer ni imel sredstev, tudi ni mogel poslati otrok v počitniške kolonije. Uspelo pa mu je oddati večino otrok jetičnih^ družin v počitniške kolonije mestne občine in drž. šolske poliklinike. Izvrševal je od časa do časa načrtne preiskave šolske mladine. Akademiki iz raznih domov so prihajali redno na preiskave. Ljubljana nujno potrebuje razširjen oddelek, oziroma samostojno bolnišnico za jetične, če hočemo protituberkoluzno borbo uspešno izvojevati. Za brezhibno delovanje potrebuje dispanzer nujno lastne prostore, a vprašanje ljubljanskega dispanzerja se bo moralo čimprej rešiti na način, predpisan po zakonu: da mestna uprava prevzame dispanzer v svoj preračun ter prevede dispanzersko osebje v svoj stalež. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s pooblastilom, da poveča odbor, tako da povabi razna humanitarna društva, da delegirajo svoje zastopnike. Dr. Prodan je poudaril, da naj se navežejo stiki z varstvenim sodiščem, ker so primeri, katere je treba rešiti z zakonom, zlasti kar se tiče otrok. Dobijo se tako brezvestni starši ali sorodniki, ki vedo, da so za okolico nevarni, pa se za to sploh ne zmenijo. Mestni zdravnik dr. Franta Mis je poročal o gozdni šoli, ki bo letos končno rešena. Mestna občina je v preračunih predvidela 100.000 din, liga pa 20.000 din. Najprimernejši bi bil Regallijev gaj, šola pa bi lahko dala na razpolago učne moči. V Ljubljani imamo okoli 1.000 bolnikov z zaprto in okoli 250 bolnikov z odprto jetiko. Dočim je _bila 1. 1918 umrljivost na 10.000 prebivalcev 27.7%, je danes 9.5%. Po drugih mestih v državi je umrljivost dva do trikrat večja. Po vrstnem redu pa je glede umrljivosti jetika na četrtem mestu. Seveda so pri tem šteti samo domačini. Ne-domačini se vodijo posebej. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsednik občni zbor zaključil. R se konferenca klubov nadaljuje; ob 11 pa bo občni zbor. Po občnem zboru bo delegate sprejel dr. Maček. Teniški dvoboj Belgrad—Dublin. Včeraj se je nadaljeval teniški dvoboj med Belgradom in Dublinom. Vse včerajšnje igre so bile v znaku novih igralcev, ki jih je Belgrad dobil delno iz Čakovca tu delno iz Ljubljane. Oba igralca sta včeraj pokazala, da se našemu teniškemu športu ni bati za napredek, ker stojijo za našimi mojstri odlični ju-niorji, ki jih bodo znali prav dobro nadomestiti. V prvi igri je nastopil juuior Brauovič, Cakovčan, ki živi v Belgradu, proti tretjemu igralcu irske reprezentance Ryanu. Banovič je dal odlično igro in jo bil ves čas v puemoči. Zmagal je z 6:1, 6:3. Za njim je nastopil junior Ljubljančan Smerdu proti drugemu irskemu teniškemu reprezetantu Eganu. Smerdu je v prvem setu igral odlično in energično in je svojemu nasprotniku odvzel vseh šest gamesov. V drugem setu je Smerdu popustil m je Egan vodil že z 5:0; Smerduju se je sicer posrečilo znižati na 5:4, toda set je izgubil z 6:5. Tretje odločilne igre zaradi velikega sporeda nista igrala. Nato sta nastopila Pallada in Rogers. Pal-lada je premagal Irca v dveh setih z 6:4 in 6:4. V zadnji igri je nastopila naša dvojica Laslo—Pallada proti irski dvojici Rogers—Egan. Tudi zadnja igra se je končala z zmago domačih igralcev v razmerju 6:2, 7:5. Po drugem dnevu vodi torej Belgrad v teniškem dvoboju z Dublinom z 6:1. Pri vseh včerajšnjih igrah sta zlasti oba juniorja pokazala odličen napredek, pa tudi Pallada je dokazal, da je še vedno igralec, na katerega bo treba pri tekmah za Davisov pokal še računati. Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, 11. t. m. ob 17 v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Diplomirani so bili na ljubljanski univerzi za inženirje gg. Petein Alfred, Stare Ostoj, Kodela Matija iz Ljubljane in Čičin-Šain Ratko iz Šibenika. — Mladim inženirjem čestitamo! OPEKARNE pošljite ponudite s ceno opeke fco Šoštanj, na Župnišče v Belih vodah, p. Šoštanj Vremenska napoved: Pretežno oblačno, toda ) tu in tam še padavine. Temperatura ee bo nekoliko zvišala. Koledar Danes, četrtek’, 11. maja: Mamerl Petelj, 12. maja: Pankracij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: ntr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ceeta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Na binkoštno nedeljo popoldne bo v Postojnski jami velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom raivnaiteija M. Poliča. Iz Ljubljano bo vozil posebni vlak. Vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din. Prijave sprejema Putnik. Ravnateljstvo drž. konservatorija priredi v pondeljek 15. t. m. ob 6 in četrt v Hubadovi dvorani produkcijo gojencev drnmatskega oddelka iz šole prof. Šesta. Spored bo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Stenice, molje in drug mrčes uničuje * edino učinkovitim sredstvom le mestni deainsekcijrfki zavod. Informacije daje mestni fiziknt. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubi j« ni priredi ^21. t. m. svoj društveni izlet na Zaplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 8.05^ zjutraj do postaje Velika Loka. Po prihodu na Zaplaz okoli 11 bo skupna sv. maša z ljudskim petjem, nato skupno kosilo. Popoldne piknik s prosto zabavo. Popoldne ob 4 šmarnice z ljudskim petjem in nato povratek v Ljubljano, kamor dospemo ob 20.80. Stroški za vožnjo in prehrano bodo znašali okoli 35 din. Obvezne prijave za ta izlet sprejema pisarna Pas et bonura v frančiškanskem prehodu najpozneje do 18. t. m. -r- Vsi člani in prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni! Glavni odbor društva Rdečega križa je dal izdelati sliko Nj. Vel. kralja Petra II., ki je zelo priporočljiva za razne urade, organizacije, javne lokale, kakor tudi za zasebnike. Slika je izdelana v dveh velikostih: v formatu 59X74 stane 20 din, v fo.rmatu 29X37 10 din. — Slike morete naročiti pri Sekciji Pomladka Rdečega križa, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2-II. Predavanje Geografskega društva o »Gospodarski strukturi Slovenije v luči poklicne statistike« se bo vršilo v petek, 12. maja 1939, ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. dr. Sv. Ilešič. Podal nam ba rezultate študij, ki jih je izvršil Geografski institut na osnavi še neobjavljene statistike po občinah iz leta 1931. Predavanje bo opremljeno s serijo podrobnih kart, iz katerih je lepo razvidna socialna in gospodarska struktura naše zemlje ter vloga posameznih gospodarskih panog pri preživljanju našega ljudstva. Po predavanju bo razgovor o ekskurzijah Geografskega društva. Vstop vsakomur prost. Javno cepljenje proti kosam v vsej mestni občini ljubljanski 6e prične v ponedeljek 15. t. m. Cepljenje bo v posameznih odsekih mesta po programu, kakor je razvidno iz lepakov, nabitih na vseh javnih razglasnih deskah, prav tako pa tudi na cerkvah, šolah itd. Starše ponovno opozarjamo, da je cepljenje obvezno in da je vsak neopravičen izostanek po zakonu strogo kazniv. Prav lep in živ bo naš letošnji velesejem t Ljubljani od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že vsi zasedeni, na sejmišču pripravljajo pravo mobilizacijo trgovine in industrije. Razstavljala l>o strojna in kovinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava. Dvokolesa, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mljni. Lesna industrija, pletarstvo, ščetar-stvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, ldobučarstvo, čipkarstvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotografija. Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Razne novosti. V zaokroženih razstavah bo prikazan pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov. (Vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), dalje tobačni izdelki mono-polske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk. Pohištvo in stanovanjska oprema. Mala obrt in turizem ter nekaj skupin italijanske eksportne industrije. Predvidena je tudi razstava v zvezi z obrambo pred napadi iz zraka. Marsikoga bo zanimalo tudi delo potapljačev vojne mornarice v 4 m globokem bazenu. Vsakemu *e bo izplačal ogled te naše propagadno-gospodarske prireditve. Šolska vodstva opozarjamo na obisk velesejma v zvezi z majniškim izletom. ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Četrtek, 11. maja: Zaprto. (Gostovanje drame v Celju: »Othello«) Petek, 12. maja, ob 15: »Upniki na plan!« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 13. maja: »Utopljenca«. Red A. Nedelja, 14. maja: »2ene na Niekavuoriju«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, 1. maja, ob 20: »Hollywoad«. Red A. Premiera. Petek, 12. maja, ob 20: Grohar. Gostovanje Mrakove igralske skupine. Sobota, 13. maja, ob 20: Potopljeni svet. Red C. Nedelja, 14. maja, ob 20: Prodana nevesta. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič. Ljubiteljem filmskih zvezdnikov nudi poljska komedija »Hollywood« — katere mariborska premiera bo jutri, v četrtek, 11. maja — poleg mnogo zabave tudi dovolj zelo poučnih zanimivc*ti iz ustroja industrije zvočnega filma in iz kruho-borstva ter Lntriij orenoieneda življenja filmskih zvezdnikov. Plakat, za katerega je izdelal osnutek akademski slikar prof. Iran Vavpotič, in ki bo letos vabil na spomladanski ljubljanski velesejem Tamkaj v Ameriki ... »Slovenski dom« na radiu. Zadnje dni v marcu je nastopil na radiu v Buenos Airesu moški zbor slovenskega pevskega društva »Slovenski dom«, ki je izvajal pesmi: Slovanska zemlja, Na-gelji, Vojaki na potu in Venček narodnih. Obenem je gospa Alicia Černe igrala na citre, gdč. Marica Mavec pa na klavir, (Tord.) Koncert tamburaškega orkestra Duquesne University v Chicagu. Ta glasoviti orkester, v katerem sodeluje 16 dijakov, ie že večkrat nastopil na velikih ameriških radijskih postajah. Zdaj se nahaja na tretji ko.ncertni turneji po Ameriki. V sredo, 12. aprila je nastopil tudi v Narodni Bratski dvorani, pod pokroviteljstvom chicaškega tamburaškega kluba. Zbor, ki je bil osnovan pred petimi leti, uživa ogromno popularnost v vsej Ameriki. V Chicagu je izvajal tudi razne jugoslovanske ljudske plese in narodno glasbo. Naši ameriški listi poročajo, da je bil to eden od najlepših glasbenih dogodkov zadnja leta v Chicagu. (Tord.) Mednarodni iezik z 850 besedami Neivjrorški časopis »Times« je pred nedavnim objavil zanimiv članek, v katerem se bavi z novim angleškim jezikom, ki obstoji vsega skupaj iz 850 besedi in se imenuje na kratko »bazik«, nekak osnovni angleški jezik. Člankar pravi, da esperanto nima bodočnosti, ker so ga ljudje začeli zaradi prevelike zamotanosti opuščati, čedalje bolj pa da 6e oprijemajo novega, zgoraj omenjenega jezika, ki je dosti enostavnejši in se ga človek lahko v zelo kratkem času nauči. Ta jezik — tako piše omenjeni list — bo zaradi svoje preprostosti kmalu postal najbolj razširjen mednarodni jezik na svetu. Leta 1935 je bil v Pekingu, nekdanjem glavnem kitajskem mestu, ustanovljen mednarodni urad za osnovni angleški jezik. Ta urad je vodil angleški profesor Jameson. Predno je prevzel ta funikcijo, je podrobno študiral v Chicagu in Londonu razne jezike. Zdaj s sodelovanjem kitajskih profesorjev objavlja razne šojske knjige, napisane v omenjenem, najkrajšem jeziku na 6vetu, ter namenjene za mladino Daljnega Vzhoda. Na Japonskem so izdali tudi že slovar tega jezika. Tudi slovarja menda ni tako majhnega na svetu kot je ta, saj obsega vsega skupaj le nekaj strani, na katerih je napisanih borih 850 besed. Kljub temu, da ima ta jezik tako mala besed, čisto zadostuje, da se človek lahko z vsakim pogovori. Pri tem je treba pomisliti tudi na to, da je angleški jezik postal na polju trgovine in radiofonije v neki meri tudi mednarodni jezik. Z mednarodnega stališča je potrebno, da se vsakdo lahko nauči jezika hitro in tudi brez učitelja. Zaradi tega pri učenju pride radio kot nalašč. Naloga mednarodnega jezika je poleg dru-ega gotovo tudi ta, da narode druži in zato ra ijska oddaja v tem jeziku lahka prinese dragocene koristi. Jasno pa je seveda, da zaradi takšnega mednarodnega jezika, tudi če bi bil še tako razširjen, ne bi prišli ob veljavo drugi jeziki, pa čeprav 60 še tako nepopolni. Gotovo ni naroda, ki bi se prostovoljno odrekel svojemu jeziku in se kot z Tudi zvezdoslovci se letos ne dolgočasilo Letošnji april je bil svojevrsten tudi v tem, da je prinesel tojiko presenečenj zvezdoslovcem, ko so letos opazili že »četrto zvezdo repatico. Najzanimivejša med vsemi pa je vsekakor poslednja, ki jo z največjo vnemo zvezdoslovci zdaj preučujejo. Opazili so ja na severozahodni strani neba, v ozvezdju Perzeja. Približno štirinajst dni je od tega, kar so to zvezdo opazili. Kakšna je, pa še ni točno ugotovljena. Brali smo zadnjič v časopisu kratka poročilo iz Ko-penhagena na Danskem, da je zvezdoslovec Has6l opazil komet, ki je bil do tedaj še neznan. Samo toliko je bilo napisanega v tem poročilu in nič več. Naslednji dan pa je časopisje že prineslo navico, da je isto zvezdo repatico opazil na nebu tudi praški zvezdoslovec dr. Emil Byhar, ki je o svojem odkritju takoj poročal osrednjim zvezdar-nam. Pražan Pratnik, ki je samo ljubitelj zvezdo-slovne znanosti, ne pa poklicni zvezdoslavec, pa je bil tisti, ki se mu je prvemu posrečilo narediti astronomski posnetek te nove zvezde repatice. Četrto repatico, ki so jo letos odkrili, so krstili z imenom »1939 D« — torej po abecednem redu. Meseca januarja sta 6koro istočasno odkrila letošnjo prva novo repatico nek Amerikanec in nek Rus. Marca meseca je odkril drugo nek Finec, tretjo pa istega meseca 6pet Amerikanec. Za zadnjo pa je prav za prav še sporno, kdo jo je prvi videl, Danec ali Čeh. V Angliji so zadnjič priredili velike vaje v obrambi pred letalskim napadom. Ta napad pa ni bil samo namišljen, pač pa čisto resničen. V Wembleyu so »sovražna« letala porušila nekaj bii. Slika kaže vojaštvo pri gašenju požara, ki so ga povzročite prave bombe. Radio Programi Radio Ljubljana četrtek, U. maja: 12 Odmevi iz Češke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Harmonika solo, igra g. Pilih Rudolf — 14 Napovedi — 38 Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.30 Deset minut zabave — 30 Prenos pevskega koncerta iz zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Petek, 12 maja: 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abiturienti) — 12 Iz naših krajev (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Kaj mora žena vedeti o zavaro: vanju II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20 \Valdteuflovi valčki (plošče) — 18 40 Francošč' a (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50 Zanimivosti o izseljencih (g. Premrov Jože) — 20 Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 20,20 Fr. Lipah- Cvetje bajan (Člani Nar. gledal, v Lj.) — 21 Zvoki v oddih (Radijski orkester) — 22 Napove