435. štev.
V LjjuhHani, sreda dne 12. marca 1913.
Leto II
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na tlom K 1*50; s pošto celoletno K 20-—, polletno. K 10'—t četrtletno K 5‘—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se postilja upravništvu.
Tetefon številka 118.
1!
:a
:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
st:	Uredništvo in npravništvo:	::j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ;n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju 10-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :
:::	Telefon	številka	'1S.
„Jugcsiov. trdnjava m Kranjskem".
Zadnje čase se je že toliko pihalo in tudi predavalo o splošnem in |še posebej o špecijelno avstrijskem Jugoslovanskem vprašanju, da bi se moglo z onimi listi, ki so v raznih jezikih obravnavali to sedaj res aktualno zadeve -- napolniti nekoliko železničtiih vagonov.
A stvar ni dala miru lističu »Fr. Stinmien« v Celovcu, da bi ne bil po utrjenem receptu:	»semper ali-
cpiid haeret« udaril po Slovencih radi novoustanovljene c. kr. strokovne obrtne šole v Ljubljani.
V št. 54 z dne 6. t. m. priobčuje pod naslovom »Ein siidslavisehes Bolhverk« — uvodni Članek, ki je vreden, da se otme pozabljivosti za pozne rodove! List piše:
»Akoravno imajo Slovani v Avstriji v svojih srednjih šolah takore-fcoč prave kovačnice in tovarne za razne uradnike, iščejo še vedno novih priložnosti, da Izkoriščajo državna sredstva za svoje narodne cilje! S tem namenom so se vrgli z •vso besnostjo na ustanovo državne obrtne šole, smoter, ki so ga Slovenci tudi naposled dosegli za hrbtom onih ^Nemcev, kateri vlado podpirajo« In pa s pomočjo več visokih ministrskih uradnikov slovanskega pokofjenja! Zavod ima mnogovrstne oddelke in je izmed naj-večjih cele monarhije, kar spričuje že porabljena vsota čez 1 in pol milijona kron za zidavo in uravnavo. Država pa mora plačevati tudi oko-lo 60 učnih moči, po večini češke narodnosti, kar stane na leto okolo 300.000 KI t. J. več kakor znaša vsa srednješolska dotacija cele Koroške!
Za to šoio ni bilo nobene potrebe; a Slovenci sami priznavajo, da jim strokovna obrtna šola več zaleže. nego Štiri druge srednje šole; lz česar se že lahko sklepa, da niso bili pri tem merodajne stvarne potrebe, nego čisto narodno . polliič-ne!! lo priznavajo tudi slovenski listi; tako n. pr. »Slovenec« priporoča pridno pos* Čanje te nove šo!e ter Piše: »Pri vseh večjih podjetjih na Kranjskem so večinoma nastavljeni le tujci.
Veliko avtomobilov itd., — kier so skoraj izključno nameščeni Ncm-ci. Pri obojih železnicah so tudi br-.zojavni in prožni mojstri malo ne sami Nemci! Tudi pri novozgrajeni deželni električni napravi (Završni-ca) se bodo morali vsaj začetkoma nastaviti le sposobni Nemci, ker domačih. pripravnih — moč! za zdaj sploh manjka!«
Temu nedostatku se mora takoj odpomoči. Upanje, da se posloveni vse v tehnični stroki izobraženo osobje. nastavljeno v nemški po-seti se nahajajočih podjetjih in pa
vseh železnic Kranjske, kakor tudi nemških mest Spodnje Štajerske — to je bil najmočnejši povod za ustvarjanje te nove šole! Da se ta smoter še temeljitejše doseže, deluje šolski ravnatelj Šubic, posebni zaupnik odstopivšega župana Hribarja, z vso vnemo na to, da vpelje »via faeti« Izključno slovenščino kot učni jezik, med tem ko je bila poprejšnja šola slovenskim in nemškim učencem dostopna!
Ta šola naj namreč postane prava '»jugoslovanska trdnjava«, v kateri je izključena vsaka nemška beseda! — Na to meri že samo slovenski napis, kateri se dosedaj, kljub vsem nemškim naporom, še ni mogel nadomestiti z dvojezičnim. Želeti bi torej bilo, da bi se nemška javnost nekoliko bolj pobrigala za razmere na Kranjskem, da tamkaj ne postanejo državne in (kar je menda identično?) nemške koristi žrtve nenasitne slovanske predrznosti in prevzetnosti in se z nemškimi davki ne ustanavljajo »jugoslovanski, taborom podobni gradovi!«
Slovenski odgovor na ta smeli In predrzni napad pa bodi tale:
Slovenski roditelji nai pošiljajo svoje sinove namesto v srednje šole kjer stane dolgoletno učenje doma In na visokih šolah Izredno mnogo denarja. rajši pridno na obrtno šolo*), da bomo Imeli Slovenci zastopane povsod svoje ljudi In tedaj šele bo upravičena pesem:
»Z’ Crne gore, do Urala,
Od Balkana do Triglava — Kliče stara majka Slava:
»Ne vdajmo se! Ne vdajmo se!«
•) Olej:	»Sloga« 10. VIII., 7.
marca 1913, ki ima jako uvaževanja vreden in dober uvodnik v tem smislu. (Opomba uredništva.)
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani.
BRATJE NA DELO!
Zima se je umaknila in v deželo se seli vesela pomlad. Pomlad našega sokolskega leta. Bratje, ne pozabimo, da je treba v tej pomladi marljivo sejati! Vsak naj se zaveda, da je delavec na mladem polju, ki ga pride ob avgustovih poletnih dneh pogledat slovanski svet. Zato bratje na delo — samo še 5 mesecev nas loči od našega zleta; polnimo to kratko dobo z neumornim delom. V telovadnici, v sejah, v odsekih, povsod se mora razviti veselo skupno delo, da nas ne prehiti poletje.
Razstavni odsek. Ob priliki zleta sc priredi sokolska razstava. Za to se je izvolil poseben odsek, ki je imel dne 4. t. m. svoj prvi sestanek.
Večje zletišče. Kolikor se zamo-re presoditi po sedanjih pripravah, bo projektirano zletišče s telovadi-
LISJEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Ciganka pa je ostala na istem kraki, oCi u;,rte v vrata Monklarje-vega dvorca.
Veliki profos ju je nadzoroval Kakih deset minut.
Ni se genila z mtsja: zdelo se >e- da iiika.
Nato je zapri okno.
I rgetal je mraza, šel je in se vrgel v prostorni naslanjač ob ka-minu, kjer je veselo prasketal ogenj
»Ali je izkušala podkupiti krvnika?« je mislil sam pri sebi. »Toda mož jc uepodkupen kakor jaz sam. Njegovo srce je kamenito. Nič ga ne more ganiti. Če bi mu bil prej ukazal obesiti lastnega brata — ako ga ima — naklonil bi se bil z največjo brezbrižnostjo, in jutri bi obesil brata kakor vsakega drugega. Kaj Jela spodaj ta ženska? Česa čaka?«
Ugankina trdovratnost ga je presenečala.
Ni., daljna se mu n; zdela misel, d n ima skriven vrrok, sovražiti Lantneia
»A ;pir.u ru j’ prišl.i po'.-m Privit, da naj ga pomilostili «
Ves i.itvozi r. ie vstal :ti stopil v sosednjo sobo, kaiere ključ je imei edini on, in kamc.i ni stopila nobena noga razen njegove
Bila je spalnica.
Toda Monklaj ni spa! nikoli tu.
V tej sobi je visela slika njegove žene in njegovega sina.
Veliki profos je skrbel za njo z neverjetnostjo. Sam jo otiral in brisal ta portret... Sui je bil edino, kar mu je ostajalo iz preteklosti, ki je tako mučno živela v njegovem srcu.
Monklar je stopil v to sobo samo, kadar je bil razburjen.
Prihajal je vanjo iskat tolažbe, dasi je naše! le še hujšo bolest.
Tisto jutro mu je bil pogled na mlado ženo, ki se le smehljala iz svojega pozlačenega okvirja, posebno neznosen. Motril jo je par tre-notkov z mračnim očesom, zadušil vzdihljej in se vrnil nato mahoma v svoj kabinet.
Na eni izmed sten v kabinetu velikega profosa je viselo razpelo —- veliko razpelo, na katerem je sklanjal Krist od suhega srebra svo-S nKJem kronano Klavo. lilnik zno^u razpela je stal mo-
Monklar Je Pokleknil nanj, zakopal svoj obraz v obe roki in začel moliti.
Povedali smo že, da je veroval od srca ter iskal v nebesih tolažbe za pozemeljsko trpljenje.
Toda nebo mu še ni bilo odgovorilo!
Nekdo je rahlo potrkal na vrata.
Monklar ni slišal trkanja.
»Bog vsemogočni!« je mrmral.
ščem za 1200 telovadcev premajhno. Zato je stopil tehnični odsek v dogovor s stavbnim, da le-ta izdela načrt zletišča s telovadnim prostorom za 2000 telovadcev.
Godbeno spremljevanje za članske vaje je sedaj vaditeljskim zborom v dveh oblikah na- razpolago. Zveza je izdala klavirski izvleček, ki stane 1 K in se naroča pri zvezi; tvrdka Milko Krapeš v Ljubljani pa je založila gramofonske plošče. Godba za vseh pet sestav bo na treh ploščah, ki stanejo skupno9K, s pošto 10 K. Tako je dana vsem telovadcem prilika, da vodijo zletne proste vaje ob spremljevanju godbe; tudi partitura za pihala natisnjena bo še v teku tega tedna.
Češki Sokoli na našem zletu. Odbor Češkč Obce Sokolske je sklenil, da je delovati na to, da se udeleži češko Sokolstvo III. slovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani v kar največjem številu. Sestavili so žc rediteljski odsek. Češki telovadci se udeleže zletnih prostih vaj ter poleg tega nastopijo še s svojim posebnim sporedom. Da proučita zletne proste vaje za člane in članice, je odposlala češka Obec Sokolska b. A. Hellerja in sestro Malo v Ljubljano; mudila sta se ondi 5. januarja. Predsedstvo »C. O. S.« je sklenilo načelno, da se morejo češke sokolske odprave v Ljubljano udeležiti samo člani v kroju in pa članice ženskih sokolskih odsekov. Sploh se Češko Sokolstvo zelo marljivo pripravlja na naš zlet, o katerem je že razpravljalo in še bo razpravljalo na svojih župnih občnih zborih; mnogo društev je že ustanovilo zletne sklade. Skoraj vsi češki sokolski glasniki prinašajo simpatično pisane pozive in notice o zletu.
Hrvaško Sokolstvo bo na zletu polnoštevilno zastopano. Tehnični odsek »Hrv. Sokolskog Saveza« je sklenil, da nastopijo hrvaški Sokoli s svojo jx)sebno točko in, sicer z vaja-trfi x vesff. Sestave vaj so že'objavljene v drugi številki »Hrv. Sokola«; izvajalo jih bo 400 telovadcev. Poleg tega pa nastopijo hrvaški Sokoli tudi pri skupnih prostih vajah najmanj z 200 telovadci. Po hrvaških sokolskih društvih se že vrše marljive priprave za 111. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani.
Srbski Sokoli iz Hrvaške, Bosne, Hercegovine in Dalmacije se tudi izredno marljivo pripravljajo za naš zlet. Pretečeni mesec mudil se je v Ljubljani načelnik srpskega Sokola v Zagrebu, da temeljito prouči zletne proste vaje.
Slovenski Sokoli naravno, da se tudi že marljivo pripravljajo na svoj jubilejni zlet. Skoraj po telovadnicah vseh društev polje živahno življenje — ako pa se kje z zletnimi pripravami še ni pričelo, je dolžnost vaditeljskih zborov, oziroma odborov, da nemudoma prično. Tehnični odsek in zvezni vaditeljski zbor sta predelala
pretekli teden tekmovalne vaje za vse tri oddelke na vseh orodjih. Vaje bodo priobčene v drugi številki »Slov. Sokola«, ki izide te dni.
Barvne zletne razglednice. Zopet se pri nas uresničuje stara pesem: saj nimamo nič svojih originalnih novosti, da bi jih kupovali. In zopet odgovarjamo po stari navadi: Kaj pa še hočete? Dali smo vam veliko množino lepih zgodovinskih razglednic, ki sicer gredo, ali prepočasi in bi zaslužile radi svoje zgodovinske vrednosti več odjemalcev. Več življenja v kupčiji z razglednicami želi si celokupni zletni odbor. Zdaj pa pridejo v kupčijo nove barvne razglednice, — prva serija. Mojster Vavpotič jih je ustvaril mojstrski. Originalne so in krasne, da jih mora vsakdo kupovati. Nihče se ne more pritoževati da sc občinstvu nič posebnega ne nudi. Lahko rečemo, da je Sokol v razgledniški industriji storil svojo dolžnost in dosegel vrhunec, kakor glede sestave, tako tudi glede zgodovinskega pomena. Naj tudi najširše občinstvo stori svojo dolžnost.
Vavpotičeva trobarvua razglednica »Sokolska zvestoba« nam kaže prizor zarana na zletišču. V daljavi ovijajo še lahke koprene ljubljanski grad. nebo pa osvetljuje zlatožarna jutranja zarja. Slavnostno okrašeno zletišče miruje, le čili Sokoli doleta-vajo in posedajo po zelenih, s trobojnicami, okrašenih vencih, ki prepletajo drogove na zletišču. V ospredju sta dva sokolska telovadca: prvi drži povešen sokolski prapor, drugi kleči pred njim in poljubuje rob prapora v znak neomejene zvestobe do sokolske ideje. — Posamezne razglednice so na prodaj j)0 12 vin. Pri večjem naročilu popust, kakor pri zgodovinskih razglednicah 15%, pri 200 do 400 20%, pri več kakor 400 pa 25%. Društva in zasebniki morajo poslati znesek za naročene razgednice naprej, trgovci jih dobe v komisij*).
Zgodovinske zletne razglednice so še vedno v zalogi, dasi bi bile lahko že prodane pred Novim letom. Za vsakega Sokola je vendar važno, da ima vsaj nekatere zanimivejše slike iz zgodovine slovenskega Sokolstva. Zatorej bratje, širite zletne zgodovinske razglednice.
Pred Veliko nočjo smo! Na tisoče in tisoče razglednic se bode razpošiljalo širom naše domovine in tu se nam ne more očitati egoizem, ako želimo, da bi Slovenci in Slovenke v prvi vrsti segali po sokolskih zletnih razglednicah. Vsesokolski zlet bode zahteval velikanska financijalna sredstva. Tudi je treba po vinarjih zbirati zletni fond in če tudi razglednice le malo nesejo, vendac je vse dobro, vse pospešuje naš namen po starem pregovoru: Kamen do kamna palača. Priporočamo torej zletne razglednice ob letošnji Veliki noči!
Od podpredsednika častnega odbora brata Luka Sveteca prejeli smo kot prispevek k zletnemu skladu znesek 50 K; enaki znesek prejeli smo tudi od kmetske posojilnice rta Vrhniki v isti namen.
Darovalcem bodi na tem mestu izrečena iskrena sokolska zahvala.
Na zdar!
Predsedstvo »Slovenske Sokolske Zveze«.
Vojna.
Balkanske države do tega časa še niso dale odgovora na imedijatni predlog velesil. Razlogi te počasnosti so različni. V prvi vrsti pač odklanjanje vojne odškodnine na vseh straneh, tako s strani Turčije, kot večine velesil. Dalje pa tudi še nimajo Bolgari nobene garancije, da misli Turčija z odstopom Drinopolja resno. Položaj v Turčiji sami še od daleč ni takšen, da bi nudil kakšno garancijo. Vsak čas lahko pade kabinet, ki bi bil voljan prepustiti Drinopolje in zopet bi bilo vse tam, kjer je bilo v počet-ku nove vojne. V takšno hazardira-njc se pa Bolgari in zavezniki sploh ne bodo nič več spuščali. Bila bi to nevarnost za posamezne države, kot nevarnost za enotnost zveze; ker Srbi niso bogvekakšni prijatelji tega negotovega zavlačevanja, ki prinaša državam samo škodo. Že obnovljena vojna bo imela za posledice neobdelana polja in na to glad, in znano je, da Srbi ne skrivajo, kdo je vse to zakrivil. 2c pred premirjem so bili oni za to, da z združenimi močmi napadejo čataldžko linijo in da sami diktirajo Turku mirovne pogoje; v ta namen so ponujali 100.000 mož Bolgarom v pomoč, na kar Bolgari niso pristopili. Drugič ne sme priti do tega. Zato ono obotavljanje z odgovorom, ki bo po nekaterih vesteh sledil šele po padcu Drinopolja in S kadra. Glede Drinopolja splošna situacija ni negotova ali poslabšana. Drugače je to s Skadrom. Vse pretnje in vse, v svoji mogočnosti prezirljive geste diplomatov niso ostrašile Crne gore, ki stoji slej ko preje na stališču, da pomenja za njo Skader življenjski nerv. ki ga zato mora do biti v svojo oblast, pa če pri tem izkrvavi. Raje smrt, kot živeti brc/ Skadra. Poslaniška konferenca se v svoji poslednji seji ni hotela pečati z Albanskimi mejami; Avstrijski zastopniki so pa to zahtevali, nakar seveda se je pričelo brezuspešno »obravnavanje«. Pri tem je Avstro-Ogr-ska zahtevala od velesil, da priznajo, da obstoji v vprašanju albanskih meja popolni sporazum razven Djakova. Glede Skadra hočejo biti kar preko Črnogorcev na jasnem, da pripade Albaniji. Avstrija si iz ruske izjave, da je voljna, da pripade Skader Albaniji — ako ga Črnogorci ne osvoje
»O, diobri Bog. pravični Bog! Ali nisem dovolj molil, ali nisem dovolj trpel?«
Vrata so se odprla. Prikazal se je Lojola. Z mahljejem roke je menih odslovil lakaja, ki mu je bil odprl; nato pa je rahlo zaprl vrata in se približal klečečemu možu.
»O Gospod, Gospod,« je govoril Monklar, »ali se me res ne usmiliš? Oh, Če bi mogel pozabiti! In vendar, o Gospod, sem storil vse, da bi ti bil po volji... Z neusmiljenim sovraštvom sem preganjal bogokletnike in razkolnike... Nisem se bal, žrtvovati ti vse svoje mišljenje in svojo svobodo. Zdaj sem samo še pokorni služabnik družbe Jezusove... in vendar ne najdem miru!«
»To je zato, ker ne verujete dovolj goreče!« je izpregovoril Lojola. Njegov glas je bil trd, skoraj oduren.
Veliki profos je planil pokoncu in mračno nagubančil obrvi...
A spoznal je Lojolo.
»Vi ste, častiti oče!« je vzkliknil.
»Da, sin moj. Primoral sem vaše ljudi, da so mi odprli ta vrata; resnici na ljubo se moram izpovedati, da sem moral rabiti grožnje.«
»Častiti oče, ako bi bili spustili kogar koli, makar kralja samega, bi jih napodil; a za vas, častiti oče, počakajte...«
Pozvonil je.
Dva lakaja sta stopila trepetaje v kabinet.
Monklar jima ie vrgel mošnjo denarja.
»To vama bodi plačilo, ker sta ubogala častitega očeta, ki mi je izkazal veliko čast svojega poseta; naj vam ukaže kar koli — on je tu gospodar; razumeta?«
Lakaja sta sključila vsak svoj hrbet v poklonu, ozrša se na Lojolo s pogledom, polnim strahu in občudovanja; nato sta odšla.
Lojola se ni zahvalil velikemu profosu.
Saj mu je dolgoval vse te časti.
Sedel je, dočim je grof Monklar stal. kakor da govori s kraljem
»Rekel sem vam prej, sin moj, da Bog ni uslišal vaših prošenj, ker imate premalo vere... Jezus hoče popolno žrtev našega telesa in naše misli. Kaj pa tnu ponujate vi? Vsa vaša misel se obrača k njima dvema. ki ste ju nekdaj ljubili... To so človeška nagnenja, ki nimajo nikake skupnosti z ljubeznijo do Jezusa.. Vi plakate, sin moj, a ne nad krivičnostjo ljudi, ki oskrunjajo ime njegovega presvetega srca... Kar biva v vas je žalost, ki Bogu ne more biti prijetna ... Darovati se mu morate vsega. Jezus noče deliti z nikomur. Zato vam pravim: iztrgajte iz svojega srca sleherno misel, ki ne velja slavi družbe, kateri se zdaj prištevate ...«
»To izkušam, častiti oče.,, toda moje poizkušanje je zaman.«
»Pomirite se; vera vam pride s časom, in z vero tudi moč! Potem
boste nezmagljivi. In kakor moja, se bo obračala tudi vaša duša od vsake ljubezni in vsakega človeškega genotja ... Kakor jaz. boste zrli s srditim pogledom na to zemljo bogokletstva in boste mislili samo na to, kako bi maščevali Jezusa... Sicer pa... ravno sem se spomnil kaj ie s tistim človekom, ki me te ranil?...«
»V mojih ječah leži, častiti oče; jutri, ko se zasvita dan, se bo pokoril za svoje grehe.«
»To je potrebno! Kdorkoli udari vojščaka Jezusovega, mora poginiti! In tako torej ne more nič več oteti tega človeka?«
»Nič, častiti oče, nič na svetu!«
»Prišel sem ravno zato. da se zagotovim te važne reči. In tudi zato sem prišel, da vam čestitam, sinko moj. Vi boste eden najkrepkejših stebrov našega reda. Vam se imamo zahvaliti, da je brezbožnik. ki je kvaril to deželo, nehal živeti... Jutri, sin moj. ostavim francosko zemljo... Ne pozabite da vam ie poverjena velevažna naloga. Izkušal bom sicer da najdem tudi po drugih deželah Evrope tako zveste služabnike božje, kakor ste vi... toda dvomim ... No, tudi to, da imamo z vašo pomočjo francoskega kralja v svojih rokah, je že mnogo, zakaj Francija, sin moj, je naša izvoljena dežela. To deželo si hočemo osvojiti ... in svet ne bo imel prej miru, preden ne bo Francija posvečena presvetemu srcu Jezusovemu...«
pred sklepom mira — kar netcako ničesar ne dela. Misli pač da je fraza (to njeno domnevanje je žalibog dostikrat opravičeno — to pot pa nel) Črnogorci pa ne mislijo tako. Zadnja ekspedicija 30.000 mož srbske armade, ki gre črnogorski-srbski vojski pod Skader s težkimi topovi na pomoč, dokazuje, da so Srbi in Črnogorci vzeli rusko izjavo za resno in da imajo tudi sami resen namen Skader osvojiti. Kakor hitro so pa Srbi in Črnogorci pokazali odločno na svoi namen, tedaj je pa zacvilila nemška žurnalistika, ki stoji v službi vlade in pričela dokazovati, da je glede Skadra dosežen sporazum in da je srbska 30.000na ekspedicija omalovaževanje avstrijskih nazorov in podobnega več. Nibelungentrene je menda Nemcem deveta briga in nič mu ni mar okolno,st, da je Srb Črnogorcu dolžan prispevati pomoč in to po vojni zavezi. Strašno togotni so nemški vladni listi in iz tega že liočejo ščuvati na vojno s Srbijo. Vsak vzrok jim ie dober, pa če ga pes na repu prinese! Avstrijski diplomat ne vidi drugega kot sebe in svojega brata Albanca. Za mnenje Črnegore se ne meni in ne računa z naziranjem skaderskega prebivalstva in okolice. O tem poslednjem bomo pisali jutri, da pokažemo, kako misli ondotno prebivalstvo o tem komu naj pripade Skader. Pa tudi Rusija hoče v tem slučaju varovati svojs stališče in zato ono odlašanje z demobilizacijo, ki bi v tem slučaju pomenila izdati Srbe in Črnogorce.
Albanofili so hoteli vedeti, da v padcu Janine ni pokopana albanska zahteva po Janini, in da Je verjetnejše, da jo dobe Albanci kot Grki. Nekoliko ostre luči je prinesla v to zadevo čestitka nemškega cesarja grški princezinji Sofiji k zmagi prestolonaslednika Konstantina. To se ne smatra le za akt vljudnosti.
Položa! na bojišču je ostal ne-izpremenjen in je za zaveznike vedno ugoden.
SKADER PADE.
Dunaj, 11. marca. Situacija v Skadru je obupna. Posadka je izmučena. Mesto se ne bo moglo upirati. Prebivalstvo želi predaje, ker so j! tiranije posadke neznosne. Naskok Črnogorcev in Srbov se pričakuje še ta teden.
Dunaj, 11. marca. Večerni »Tag-blatt« prinaša sledeče oficioztio poročilo: Kakor izvemo, se je odpeljala srbska armada s topovi in mu-mcijo na grških parnikih k Sv. Ivanu Meduanskemu. da osvoji Skader.
GRŠKA OKUPACIJA JUŽNE ALBANIJE.
Belgrad, 11. marca. Po vesteh, došlih iz Aten, je grška vojska dobila ukaz, naj zasede ves oni del Južne Albanije, ki ga Grška v svojem memorandu zahteva za se, to je vse ozemlje do Valone in Prespan-skega jezera.
ZOPET POMORSKA BITKA.
London, 11. marca. Listi poročajo, da je turška križarka »Medzi-dije« s 6 torpednimi rušilci zapustila Dardanele. Grško vojno brodovle se je takoj postavilo turškemu vojnemu brodovju v bran. Vnela se je kratka bitka, po kateri so morali Turki zopet pobegniti v Dardanele.
KRIŽARKA »HAMIDIE.«
Carigrad, 11. marca. Glasom uradne brzojavke so videli v soboto turško križarko »Hamidie« v zalivu Akka pred mestom Haifa v Palestini.
Aibamja in Albanci.
Franc Radešček.
(Dalje.)
To se dela navadno le — skrivaj, ko je ključ v vratih obrnjen, okna dobro zaprta in stene debele in potem ono skrivnostno šče-betanje, kjer se slišijo sami šumniki, kot pri kaki pobožni ženici, ko moli »roženkranc«. »Ti Berchtoide! Veš, malo prišraufaj tam doli na všivce, že veš... hm... tako... veš, saj znaš!«
O podučevanju tedaj ne more biti govora. Kaj pa, najbrže je to storil iz radovednosti, kako bo ta revež iz Berlina govoril o stvareh, katere ima Berchtold že v mazincu leve roke. No, da zadovolji tej svoji radovednosti in »firbcu«, bi lahko dru-gj dan — leže v postelji, s turškim čibukom v ustih — izvedel vse iz dunajske tetke »N. F. Presse«. ki je na dolgo in široko opisovala »izborne in duhovite argumente slavnega predavatelja«. Tedaj niti to ne drži.
Povsem nekaj druzega je, radi česar se je milostno ponižal zastopnik velesile, avstrijske države, vse-možni grof Berchtold, ki zna iz slabega materijala napraviti »močno neodvisno državno telo«, da se dis-komodira priti na predavanje kot kak šolarček.
AVSTRIJSKO OROŽJE PROTI' SRBOM.
Dunaj, 11. marca. »Neues Wie-ner Journal« poroča iz Carigrada? Turški poslanik na Dunaju, Hilmi paša, je svojo vlado obvestil, da ie avstro . ogrska vlada na prošnjo Porte obljubila, da pošlje v Albanijo orožja in streljlva (proti Srbom).
REVOLUCIJA V CARIGRADU.
Carigrad, 11. marca. Vojaška liga in mladoturški odbor se pripravljata na odločen spopad.
Slovenska zemlja.
Iz Mokronoga
Leta in leta smo se bojevali obrtniki vseh strok za to, da dosežemo, da se nobena rokodelska obrt ne podeli drugemu, kakor le tistemu ki ima zadostno strokovno izobrazbo, katero mora dokazati z učnim in triletenskim pomočniškim izpri-čevalom. Kar na enkrat pa je c. kr. okr. glavarstvo v Krškem postalo drugačnega mnenja in je brez vsakih dokazov podelilo pravico izvrševanja krojaške obrti neki soprogi vpokojenega železničarja. Prei Je bila po poklicu natakarica in človek bi moral res imeti modrost kralja Salomona, ako bi hotel razvozljati ta čuden slučaj, kako .je prišla ta žena do dokazov usposobljenosti. Pa ne da bi se bilo morda naredilo v iz-vestnih izpričevalih iz Josip, Josi-pina? Pa to skoraj ni mogoče, saj bi morali postavno biti dokazi pri c. kr. okr. glavarstvu v Krškem, oziroma v dobi treh tednov na upogled zadružnemu načelstvu tukajšnje rokodelske zadruge.
Pa ne da bi gosi>od načelnik oz. tajnik ne bi bila storila svoje dolžnosti? Pri vestnosti, s katero je dosedaj gospod načelnik branil koristi vseh obrtnih strok, tega skoraj verjeti ne moremo. Zato je naše mnenje, da ie nepostavnost zakrivila četudi morda vslcd napačno podanih dokazov obrtna oblast, katero poživljamo, naj ta svoj korak razjasni, prizadeta ali morda prezrta zadruga, posebno pa gospod načelnik naj v obrambo svojih pravic vloži energičen protest, da ne pusti briskirati svojih v obrtnem redu zajamčenih pravic.
Iz Maribora.
(Alianca: Kemperle — Jahn. — Zadnji koncert.)
Kar smo domnevali že pred časom, je dovršeno: med najbolj narodnim urednikom, najbolj narodne »Straže« na jedni in najbolj nacionalnim, najbolj nemškega lista — »Marburger Zeitung« — urednikom Kemperlom, oziroma Jahnom, je sklenjena zveza, bojna sekira je pokopana, pipa miru in sprave zažgana in že v ritmičnih valčkih dviga kvišku v sinje nebo nje dim, da ga za-šnofa praočak VVottan in zavonja bujnouda Freya! Pretečeno sredo je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem potrjena sodba prvega sodnika v tožbi Kemperle - Weixl. G. Weixl ima plačati 60 K. Poročilo te obravnave smo čitali v »Marb. Ztg.«, a po načinu pisano, da mora vsak tepec takoj spoznati, da je fa-bricirano po receptu, ki ga je dal uredniku Jahnu sam »urednik« Kemperle. Kadar je bil še prizadet Slovenec. in če je potem tudi bil oproščen, je blatila »Marb. Ztg.« neženi-rano, po svojem načinu, dalje. Takrat pa je naredila naravnost sijajno izjemo: poročilo je pisano v tako skrajno Kemperlu prijaznem tonu,
Da Vam povem brez ovinkov in da ne izrabljam velikodušne potrpežljivosti cenj. čitateljev, podarjam vsako besedo.
Grof Berchtold ie prišel v svoi-stvu zunanjega avstrijskega mini-tra na predavanje Hardena zato. da da sankcijo njegovim izvajanjem, češ, da popolnoma soglaša z motivi, kateri so vodili Avstrijo pri zahtevi ustanovitve »avtonomne Albanije«.
Izključeno pa ni. da je prišel Harden po inicijativi avstrijskega zunanjega ministerstva in da je predavatelj bil inspiriran že prej po navodilu grofa Berchtolda. ki je že naprej vedel vsebino te — komedije.
Ali z drugimi besedami:	Av-
strijska vlada se je poslužila nekega berlinskega Hardena. da naglasi iav-no In na neovrgljiv način svoje vele-nentško, pangermansko stališče, ka^ tero edino io ie gnalo v nevarno špekulcijo z življenjem tisočev in tlsočev svojih najboljših podanikov.
Ako smo do sedaj samo slutili tujerodno roko na svojem grlu, danes vemo to natančno, ker program Avstrije je ta, kakor ga je ponovil Harden najprej doma in potem še javno pred dunajsko elito.
»Kako razdelimo meje zmagovalcem zavzetih zemlja« — je paralelno vprašanje, važnejša odločujoča zahteva, edina, katero ie treba oživeti v naših srcih In glavah ie ta.
da Je vzbudilo v vseh krogih mesta splošno senzacijo. Poročilo je naravnost zagovor Kemperla, ki bi si ga bolje ne mogel izmisliti najboljši advokat. Iti konečno še opazka: »Kdor hoče v mariborski Narodni dom, si mora, če noče biti v skrbf za svojo telesno varnost, vzeti s seboj revolver!« Dozdeva se nam, da je poročilo samo, napisal g. Kemperle — če zna toliko nemški — pripombo pa z njega vednostjo, dodal g. Jahn. Pa ne, da bi bilo to poročilo skuhano v »Biirgersalonu« restavracije kolodvora Južne železnice?! Zakaj javnost ve, da je g. Kemperle postal stalen gost tamkaj — čeravno je naroden in zaveden. Sicer pa, dovolimo si vpraševati imenovanega gospoda: Ali je res, kar ljudje govore — da ste bili že večkrat videti v silno veselem razpoloženju. v družbi g. Jalina, ki je kot oseba sicer zelo prijazen družabnik, v tej in oni krčmi? in če! Kako se vjema z vašo »katoliško« moralo, biti skupaj z jednim najhujših »Los von Romoveev« — iavno?! Končno:	Ali je gospodom konzorcija
»Straže« znano to postopanje njih urednika? Sicer pa bodi, kakor že koli: nas bi bilo v dno duše sram. pustiti se na tako — Slovenca — malo časten način, zagovarjati. G. Kemperlu pa svetujemo: Le še tako dalje — na narodiio-katoliški podlagi* — Konecrt »Glasbenega društva zadnji četrtek je prav dobro vspel. Obiskalo ga je dokaj zabave željnih, ki niso štedili s priznanjem ne v enem, ne v drugem oziru. Upamo, da se kmalu zopet vidimo.
Iz Savinjske doline.
Napisati bi morali po pravem: »Kako dolgo še?« Na večer v sredo je bil po kupčijskih potih v Celju nek savinjskodolski kmet, korenina stare vrste, oče hčerke - edinke. To. kar je pripovedoval enemu naših dopisnikov, podajamo samo v potezah: mož ima veliko, nezadolženo posestvo in je vdovec. Umljivo, da je njegova največja skrb, hčerka, k! mu je ostala. Izšolal jo je doma, v Celju in tudi v Gosposveti. Dekle je prišlo domu fino vzgojeno, ni bilo ne 1« očetu, marveč celi soseski v veselje in ponos. Naravno, da je zahajala — prišla je iz samostana — zelo rada v cerkev, tja do konca lanskega leta. Od takrat je pa postajala popolnoma druga. Oče se je temu — čeravno je naprednjak — čudil, a pustil dekle nemoteno. Nekaj tednov setu. pa ie videl, da dekleta nekaj teži in začel jo je resno izpraševati. Koncem konca mu je dekle — po mnogem obotavljanju — povedalo, da se mu je obisk cerkve omrzil, radi — duhovna. (Ali je saža. ali subaltema oseba, puščamo danes v stran, ker za trdno pričakujemo, da v najkrajšem času izgine. Če pa bi tega ne storil, pridemo z imenom kraja in dotične blagoslovljene — svinje. Op. poroč.) Dekle, doslej skoz in skoz nepokvarjeno, je bilo izpraševano po tem blagoslovljenem značaju o stvareh, ki se celo med zakonskimi obravnavajo z naj-večjo delikateso. Oče, ko je to slišal, je najprej hotel nastopiti proti duhovnu, a ga je hčer sama preprosila, da se ni izpozabil tako daleč in prepustil stvar do nadaljuega — časopisom. — Dobro. To je zopet jederi konkretnih slučajev te vrste, za katerega o priliki damo javnosti — če se nas bode tiralo tako daleč — na razpolaganje tudi podrobnosti, v kolikor je to dopustno. Sili pu drugo vprašanje na površje: Kaj bode, če pojde med našiin ljudstvom tako dalje? Kam pride naša ljudska morala.
da ne zaide mejna črta nikjer tako daleč, da bi se od Jadrana do Črnega morja napravil ogromen slovanski zid... (Burno odobravanje.) (Aha! tu tiči zajec. Op. stavca.) Av-stro-Ogrska in Nemčija ne žele, da se Rusija razširi do Jadranskega morja... More se predvideti čas, ki ni več tako daleč ko bodo odtrgane ključavnice na inorenzinu in ruska flota bo izšla v Egejsko in Jadransko morje. (Wir Deutsche fiirchten niemanden als Gott -und ... russi schen Flote! bodoče geslo Nemcev. Op. pis.) Kako se more dati pristanišče Srbiji, ki še danes — s svojim postopanjem - dokazuje svojo odvisnost od Rusije! (sic!) Jutri ali pojutranjem se gotovo najde v tem ristanišču zasidrana ruska flota, ivljenska naloga ostalih držav ie, da zadrže ne popolnoma slovanske ali popolnoma neslovanske balkanske države, Rumunljo, Albanijo in Grško. Slovanstvo ima svoja prava, svojo misijo svoje težnje (kako ge-ncroznol Op. pis.) aH za to pleme katero kot potop objema že polovico vesoljstva Čujte! Čujte! To še niti sami nismo vedeli. Op. pis.), velja izrek: »Do tu In ne dalje!«... Za Evropo ie važno, da ne bo zjedi-njenja slovanskih držav, pač pa drugih, ne popolnoma slovanskih ali vsaj z množico slovanskega prebivalstva držav... (zjedinjenih pod
če se ne odpomore tej — epidemiji med »dušnimi« pastirji našega naroda«. A kaj ne. kakšne bi bile posledice, če bi bilo prišlo — recimo — ravno to dekle v roke onemu pred tremi leti kot otrok? — V lednem desetletju mora biti pri nas huje, kot za časa Izabele na Španskem in farovški haremi ne bodo takrat nič manj javne tajnosti, kot so bili v onili časih, če temu ne pridemo y okom, bode naše Jjudstvo ravno v nravnostnem oziru propadlo na nivo najhujše francoske morale, takrat pa bode nemštvo in tudi drugi narodi — z resničnim triumfom lahko trdilo: H. Bartsch je bil še premil... Če specializiramo: da se je dekletu, ki ga imamo v mislih, to zgodilo pred tremi leti — kaj bi bilo nastalo?! Najbrže to. od česar se polnijo Javne hiše, ali pa vsaj: poi>olna izprijenost ženske duše, ki v blato pahnjena, bi bila tudi v blatu poginila — duševno gotovo. In kaj poreče k temu knezoškofijstvo? Tu ima eksc. Napotnik nov slučaj. Ali bo izvajal konsekvence? Zapomnijo pa si naj vsi — šale ne poznamo in naše potrpežljivosti je konec...!
Iz Ospa v Istri
Naš gospod nadučitelj je bolan že skoraj tri mesece na revmatizmu v nogah in vsled tega na dopustu. Mislili smo, da bo c. kr. okrajni šolski svet v Kopru poskrbel za kako drugo učiteljsko moč, ki bi ga ta čas nadomestovala. Motili smo se, kajti naložili so vso šolo gospodični učiteljici. Pri nas je dvorazrednica. Prvi razred Je razdeljen v dve skupini in vso to množino otrok naj vlada in poučuje sama gospodična učiteljica. ki je šele prvo leto v službi! To se zdi nemogoče tudi gospodični učiteljici; kajti izginila je nekam in naši otroci so ostali brez vsakega pouka.
Mi smo slišali, da v slučaju, ako je na šoli pomanjkanje učiteljskih moči, pomaga se iz bližnje več-razredne šole manjrazredni. Nam najbližja večrazredna šola je v Dolini. Tam je trirazrednica z eno paralelko. torej so tam štiri učiteljske moči, ki imajo sajno poldneven pouk. če že ni bilo mogoče dobiti za našo šolo niti suplenta, niti suplentinje, ali ni bilo mogoče odvzeti eno učiteljsko moč dolinski šoli in jo poslati nadomestovat našega bolnega nadučitelja? V Dolini bi si lahko razdelile te ure na tri učne moči, kar bi jih ne bilo toliko obremenilo, kot našo učiteljico, ki je morala skrbeti 7.a tri skupine. Mogoče je to, — toda ne bi bilo po godu nadučitelju v Dolini in c. kr. nadzornik skrbi, da se temu izvrši vsaka želja, a drugi naj trpe. Marsikdo bi nam rekel, naj se pritožimo pri c. kr. okrajnem glavarju, kot predsedniku c. kr. okrajnega šolskega sveta. Tega si nikdo ne upa, ker pri njem naleti večina na slabo: kajti splošno je znano, da ne pokliče v Kopru nikdo toliko »osti«, ko c. kr. okrajni glavar, da molčimo o druzih lepih besedah.
Dnevni pregled.
Hrvatom, Srbom in Slovencem. Pod tem naslovom prinaša »R. N. List« poziv na jugoslovansko mladino, ki se glasi: Vprašanje naše univerze je zopet na dnevnem redu. Kakor vedno, se tudi sedaj pojavljajo rezolucije v tisku. Prečitali smo nekaj teli rezolucM — nas niso mogle zadovoljiti — mi zahtevamo več. Ker nas bole te razmere, ker ljubimo svoj narod, ker mu želimo
■""> .'.'V '	fi JJJMtiP UP
Velenemčijo. Op. pis.) Po berlinskem kongresu je rekel v nekem razgovoru s francoskim poslanikom grof Andrassy o mogočem nasledstvu: »Ono, kar ne moremo dopustiti v nobenem slučaju, je pojav nove slovanske države v sferi naših današnjih ali jutrajšnjih interesov.« Na vprašanje poslanika: »K»i se hočete vsled tega vojskovati?« je odgovoril Andrassv brez vsakega obotavljanja: »Da«!« Avstro-Ogrska stoii danes pred isto samo nalogo. Ona mora pokazati svojo voljo, ne odstopati nikakemu pritisku ne ukloniti se niti pred najsurovejšo mogočnostjo. Potem bodo tudi drugi miroljubni. (Dolgotrajajoče ploskanje.)
To so glavne misli berlinskega predavatelja in avstrijskega »Stim-mungsmacherja«, ki se točno identificirajo z avstrijsko politiko sploh in z nemško še posebej.
Ali je potem čudno, zakaj se navdušujemo za naše brate na Jugu. AH je potem čudno, zakaj se dobrim godi krivica in slabim se daje več kot pravico!
Ne čudimo se! Vajeni smo teh pojavov. Le žal, da bi pozabili na nje, ko bi nas Harden ne spomnil na nie.
Tu je ekstrakt onega famoznega gesla avstrijske politike: Divide et impera!
Razkosaj ogromno sloya,nsko
dobro bolj od vseh osebnih in strankarskih koristi — nečemo molče sprejemati udarce z Dunaja in iz Pešte — ampak hočemo biti prvi na braniku svojih pravic. Ob času, ko Arnavti dobivajo svojo autonomijo in Italijani v Trstu dobe svojo fakulteto — moramo zahtevati odločno. krepko in z vsemi sredstvi, da! se priznajo izpiti na zagrebški univerzi. Poživljamo vse zastopnike stranke in vso javnost, da se zavzamejo energično, da se to vprašanje takoj reši. To zahtevamo mi, Jugoslovani v tej monarhiji — v imenu svojih pravic in dolžnosti. Fraz in obljub ne maramo — hočemo dejanj! Sovražimo banalne izjave, s katerimi se drži cel naš starinski in komodni patriotizem, hočemo dela, ne besedi in zahtevamo, da to pot zadeva ne ostane pri tiskanih protestih. V imenu časti in poštenja, v imenu svobode in svetinj našega trpečega naroda, poživljamo cel narod, da zahteva rešitve tega važnega vprašanja. Popuščanje v tem času je za nas nečast in nepoštenost — narodna sramota. — Rešimo svoje pravice': Rešimo življenje. Cela akademič. mladina podpirana od celega naroda mora skupno izvesti to akcijo. Ali bomo ml Hrvati, Srbi lin Slovenci ljudje, vredni tega imena, ali pa bomo golazen, kakor nas zovejo Švabi. Vprašanje reciprocitete zagrebškega vseučilišča je vprašanje, naše narodne časti.« — Tako piše šibeni-ška akademična mladina. Pri sedanjih razmerah ne moremo drugega, kakor da tak nastop pohvalimo in odobravamo. Kje je pa slovenska akademična mladina? Ali še živi? Ali pojdejo dogodki mimo nje kakor so šli pred 100 leti? Ali bi na kazalo o tem resno izpregovoriti?
Napredek slovenske kulture se obeta zopet in sicer s sv. Bonifacijem. Mi smo tako srečni, da imamo nešteto blaga te vrste, ki ga plačujejo naše pobožne ženice: Bogoljub. Don Bosco — Afrikanski misijoni itd. kakor se že imenujejo glasila raznih kongregacij, verskih družb in bratovščin. Kaj se tam notri piše. je vsakemu znano. Boljše slovenske dame sorejmajo to blago tudi v tujem jeziku. Zdaj pride sv. Bonifacij. Doslej je bil namenjen le Nemcem in Čehom — zdaj pa ko so se »brezverski listi tudi drugod pomnožili — mora priti sv. Bonifacij tudi Slovence izpreobračat. Sv. Bonifacij nese nekaterim visokim gospodom lepe dobičke.
Germanizacijo na naših železnicah kaže najbolje neprimerno razmerje med slovenskimi in neslovenskimi uradniki v naših deželah. V področju tržaškega ravnateljstva državnih železnic bi moralo biti 328 uradnikov Jugoslovanov, je jih pa le 136; nasprotno pa je 285 Ne-slovanov, od teh 255 Nemcev, do-čim bi smelo biti le 93 Neslovanov in med njimi 13 Nemcev. Temu le krivo naše ljudsko zastopstvo, ki se nič ne briga za to, dočim pa se Nemci hvalijo, da so s svojimi zastopniki lahko zadovoljni, celo tudi na Kranjskem. Kako je pri nas, kaže najbolje Gorica, kjer se Je po nemških železničarjih ustanovila krepka nemška kolonija. Pri nas se dannadan ponavljajo take številke v javnosti — nemško delo pa gre naprej. — To pospešuje naša potrpežljivost in molčečnost.
»Slovenska Šolska Matica« je te dni začela pošiljati svoje knjige. Reči moramo, da so te štiri knjige krasen velikonočni dar. O knjigah še izpregovorimo. Letos dobe udje: Pedagoški Letopis — Domoznanst-
telo na več slabejših delov in porazdeli te dele sorazmerno med Nemce in v kratkem času nastane pobožen spev bivših Slovanov, ki bodo hvaležno klicali: Heil dir, Ger-mania! Wir fiirchten niemand als Gott, seit die Slaven zu Grunde ge-gangen sind!
In temu namenu moramo tudi mi Slovenci služiti. Biti moramo podlo orožje v rokah velcnemške propagande, noče se uničili samo nas, temveč tudi naše brate, na katere se kulturno in moralno naslanjamo, na: katere smo ponosni, uničeni oni, uničeni smo tudi mi, dvigajo se oni, dvigamo se tudi mi, ž njimi vstajamo in ž njimi padamo.
Jn tu prihaja frivoina igra pau-germanizma z nesramnim cinizmom: združiti neslovanske,, odnosno države z množico slovanskega prebivalstva, v en blok proti čisto slovanskemu bloku.
Ako se hoče združiti Nemčija, naj se združi s komur hoče, toda država v kateri prevladuje slovanska večina se ne sme dati zlorabljati, ker prej ali slej mora počiti struna potrpljenja med slovanskimi narodi.
Pomnite Vi, nemški pijonirji, predno postane Slovanstvo izdajica’ lastnih svojih interesov, morajo izginiti avstrij. Slovani ail pa nastati nova, svobodna, pravična Avstrija!
O tu, felix AustriaJ.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
lam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	I	n	a	po	zmernih	cenah.	::
Velika dvorana Hotelske sobe
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-::	polago.	::
Za obilen obisk se priporoča
Alex. Heger.
M
veni pouk v ljudski šoli — Didaktika in Flora slovenskih dežel.
Na poti k zdravniku umrl. Predvčerajšnjem je peljal neki posestnikov sin iz Predoselj svojega bolnega očeta na vozu v Kranj, da bi tam dobil bolnik zdravniško pomoč. Pri Primskovem pa se je bolnikovo stanje tako poslabšalo, da so morali kmeta djati z voza v neko gostilno. Tam je v nekaj minutah izdihnil.
Vsied opeklin umrla. 421etna omožena delavka Polona Kržišnik iz Dobrave pri Trati so dne 2. t. m. na paši ne daleč od njenega stanovanja zgrabili epileptični krči, vsled česar je Kržišnikova padla v ogenj, na katerem je kuhala kosilo. Pri tem je zadobila tako težke opekline, da so jo morali odpeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano. Tam je pretekli petek na zadobljenih opeklinah umrla.
Smrtna nesreča. V Škocjanu pri Mokronogu, pri žrebčarski postaji, ki je pred par dnevi semkaj došla, da ostane, kakor vsako leto, štiri mesece tukaj, se je zgodila nesreča. Korporal Jožef Novak, doma iz Štajerske, je preteklo soboto dopoldne snažil in pometal okrog enega izmed žrebcev. Kar konj vzdigne nogo in ga vdari v levo stran trebuha. Revež je sicer moral takoj leči, vendar je v nedeljo zjutraj še vstal, se sam opravil in šel zopet na svoje delo. Toda obšle so ga vnovič slabosti in ob 11. uri dopoldne je umrl.
Obstrelil se je. Josip Velišček, 421etni posestnik iz Imenja v občini Kojsko, je hotel napraviti vodnjak na svoji njivi; pri tem se je mina nžgala in ga težko na obrazu ranila.
Pri padcu si razbil črepinjo. 241etni Andrej Lipicer iz Trnovega je hotel oni dan nesti skupno z drugimi tovariši veliko deblo iz gozda. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je razbil črepinjo. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico.
Avtomobilska nesreča irtinistra notranjih zadev. Minister notranjih zadev Heinold se je peljal dne 9 marca 1913 v družbi ministerskega svetnika dr Deutscha v avtomobilu v Forchtenstem pri Mattersdor-fu na Ogrskem, da si tam ogledaJ Esterhazyjski grad. Ob pol sedmih zvečer je nastopil minister pot nazaj na Dunaj. Ne daleč od Mittersdorfa,
i ,a °pskih tleh, se je avtomobil vsled vlažne m spolzke ceste prevrnil. Minister je zadobil pri padcu sest centimetrov dolgo rano na čelu. Najbrže je ministra ranilo zdrobljeno steklo. Mimsterski svetnik in šofer avtomobila sta ostala nepoškodovana. Heinolda so obvezali na kar je nadaljeval svojo pot in prišel zvečer na Dunaj. Poškodba je lahka in se bo najbrže zacelila že v osmih dneh.
SaJ??omor'»len poskus ali nesreča/ Uan gosposke zbornice grof Adam Vay se je preteklo nedeljo
zjutraj težko poškodoval s strelom iz samokresa. Vayja so takoj odpeljali v sanatorij, kjer se je dognalo, da je poškodba smrtno nevarna. Krogla je prodrla v prsa in ranila Pljuča. Zdravniki trdijo, da se Vay ne sme za sedaj operirati. Bolnik je brez zavesti. Doslej se še ni dognalo, ah gre tu za nesrečo ali za samomorilen poskus. Zdravniki dvomijo,
. v. s.e j*m Posrečilo ohraniti grofa Dri življenju.
?mr* °bsojen. Kakor je »Dan«
xčas P°ročal, je 211etni ru-
23ietn^	J^VKie! umoril svojo
stovo fr -pU?.1C0 Filomeno Masopu-
n m E2S"- Kry?i?1 * s“>l in®
Kriffiela ohsftriiK?ro* '* Sodišče je . lgieia Obsodilo na smrt Rudar
je namreč umoril svojega dekleta kakor smo ze poročali, s tem, da je pri nekem vodnjaku potisnil glavo v vodo in jo toliko časa držal pod njo, da .ie dekle vsled zadušenja umrlo.
Drama bolne matere. V okraju Kraslice na Češkem je obesila žena tkalca Schindlerja dne 10. t. m. svoja dva otroka, izmed katerih je bil P7 Y's ar ,eno leto. drugi pa deset let.
s	otrokom
v ribnik pri pokopališču. Na klice nesrečne matere so prihiteli na mesto ljudje, ki so oba rešili. Kot motiv za svoje dejanje navgja Schindlerjeva bolezen.
Aretiran tajnik. Tajnika podjetja Delcourt na Dunaju so dne 10. t. m. aretirali, ker je poneveril 180.000 frankov. Omenjeni tajnik je tudi na sumu, da je svojega prijatelja na poti iz gledališča domov umoril.
Maščevanje žene. V Gaisrucku pri Stokeravi ima dunajski tovarnar F. J. Mayer neko vilo. Ko se je preteklo soboto okrog polnoči s svojo gospodinjo mudil v eni izmed svojih sob, so počili nenadoma štirje streli, zunaj hiše. razbili šipe v oknu in lahko ranili Mayerja, dočim je ostala njegova gospodinja nepoškodovana. Drugi dan v nedeljo so aretirali Mayerjevo ženo, ki živi ločena od svojega soproga na Dunaju in o kateri je znano, da ie silno ljubosumna na ono gospodinjo.
Samomor na kliniki. Na kliniki dvornega svetnika Ciharija na Dunaju se je vrgel pretekli pondeljek s 3. nadstropja pacijent Tobija Ro-biček, ki je bil na mestu mrtev.
Ponesrečen beg. Gostilničar Ladislav Toman, ki je bil radi umora na smrt obsojen in potem pomilo-ščen in ki se nahaja v praški jetni-šnici, je hotel pretekli pondeljek ubežati z nekaterimi sojetniki iz je-če. Ta beg se je pa Tomanu ponesrečil, ker je namera prišla še pravočasno na dan.
Samomor advokata. V St. Poltnu se je dne 9. t. m. vstrelil znani dunajski dvorni in sodni advokat Hans Piireger. Slabe gmotne razmere so Piiregerja pripeljale do tega, da je segel po samokresu. Piireger je bil svoj čas akdjonar pri podjetju »Benetke na Dunaju«, kjer je pri polomu tega podjetja izgubil več sto tisoč. Piireger je istočasno izgubil več svojih klijentov, med njimi tudi barona Alfonza Rothschilda. Ostali denar je zaigral na borzi. To je bil tudi vzrok njegovega samomora.
Roparski unior. Blizu Rive ob Gardskem jezeru so našli preteklo nedeljo ljudje truplo delavca Angela Parinija. Parini je imel na tilniku globoko rano. Pravi se. da gre tu za roparski umor, ker se je pri Pariniju našlo samo 10 vinarjev, čeprav je pred kratkim potegnil vso svojo plačo.
Ladija z 72. osebami se potopila.
Kakor se iz Špica poroča, se je tam potopila ladija. na kateri je bilo 65 žensk, štiri deklice in trije vojaki, ki so se hoteli napotiti na albansko obrežje. Vseh 72 oseb je utonilo.
Eksplozija v tovarni za dinamit. V Nebelski tovarni za dinamit v Ardeeju je nastala pretekli pondeljek velika eksplozija. Več poslopij je razrušenih in tudi več ljudij se je vsled eksplozije več ali manj poškodovalo. Zavladala ie velika panika.
Žalosten konec igralca. Ruinun-ca Ivana Dimitrescuja, ki je živel v poslednjih letih v Londonu, so našli preteklo nedeljo na cesti mrtvega. Dimitrescu je izvršil samomor. Pred nekaj leti je v enem dnevu zaigral celo svoje premoženje, ki je znašalo poldrug milijon kron.
Drama na divjem zapadu. »Dai-ly Kxpress« prinaša poročilo o drami, ki se je odigrala pred kratkim v angleški Kolumbiji. Tam so našli namreč truplo nekega moža. ki je imel na životu več globokih ran z noženi. Mrtvec je identičen s francoskim potovalcem de la Clairejem, ki ie bil s svojim spremljevalcem na Hudsonu cel mesec zasnežen. Oba sta trpela silen glad. Vodnik raziskovalca de la Claireja je postal vsled lakote blazen in je raziskovalca umoril. Poročilo o svojem groznem dejanju je zapisal na vrata neke koče, na kar je zbežal in poginil v snegu.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Valentin Vodnik o slamnikih.
Vodniku so bili ženski slamniki še nekaj novega in čudnega. V »Novicah« 13. dne junija 1797. je poročal: »Novine iz Benetk« pišejo:	izpre-
membe v obleki v Parizu so še bolj nestanovitne, kakor so bile včasih. Nekaj dni sem nosijo ženske slamnate klobuke, slamnate poveze, slamnate pahljače. Kmalu bodo nosile še slamnata krila. Dobro je vendar, da te lepe prijateljice niso sa-roe slamnate!« Kaj bi dejal dobričina odmk če bi videl Slovenke v dan-ale^ah? klobukih, slamnikih in to-
Oledailšče v Tripolisu. Dne 5. t.
m' S0,°iV?-rxxi v mestu Tripolisu prvo gledališče, seveda italijansko. Otvorili so sezono z Leharjevo novo opereto »Eva« in so se udeležili slavnostne predstave načelniki oblasti. Navdušenje velikansko 1 Tako ie zaničevana opereta nositeljica kulture v Tripolisu, kjer imajo seveda tudi že več kinematografov.
Kako nastajajo mode. Moda je skoro v vseh jezikih ženskega spola
in to ne samo zastonj ali po naključju. Zakaj moda ima vse tipične ženske lastnosti: nestalnost, vrtoglavost in — bodimo vljudni — vselej je lepa. Nastaja, da človek niti ne ve, kdaj in kako: iz razpoloženja knezov, iz fantastične ideje umetnika, včasih se lahko zahvali za svoj postanek veliki zgodovinski skrivnosti, dočim nastane včasih tudi iz čisto banalnega slučaja, katerega junak ali žrtev so bili mogočneži tega sveta. Marcel Venezit pripoveduje v »Journalu«, da je bil cesar Fianc I. prisiljen striči si lase na glavi vsled velike rane. Takoj je celi dvor napravil isto za njim in celi četrt stoletja nato je bila moda popolnoma ostrižena glava. Ko se je začelo drugo stoletje takoj za tem, so začeli nositi visoki gospodje, mladi in stari skodrane lase kakor otroci, da bi bila njih frizura enaka oni Lu-dovika XIII., ki je bil takrat 10 let star. Ko pa je bil ta kralj pri svojih 25 letih že brez las, je prišla v modo lasulja, katere kraljevanje je trajalo precej dolgo. Prišla je, kakor bi jo kdo poklical in »levi« tedanje dobe so jo pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Lasuljar Ludovik XIV. pa je iznašel slavno kraljevo lasuljo, ki je tehtala dva in pol funta, ki je postala »bonton« družbe in katero so dolgo in mnogo posnemali. Zanimiva bo gotovo zgodovina lasulje »a la Cadenette, ki je zaspal nekoč v salonu neke dame. Tu sta prišli k njemu hčerki gostiteljice, prva osemletna, druga desetletna punčka in sta mu skrivaj spletli zadaj z las kito in jo zavezali z barvanim trakom. In glejte — moda je bila tu. Tako so potem nosili visoki gospodje kite, zvezane s trakom! Znano je tudi. kako priljubljena in razširjena so bila v XVIII. stoletju obročasta krila. Toda manj znano bo, kako je prišlo do te priljubljene mode na Francoskem, odkoder se je raznesla po celi Evropi. Na Francosko so prišla ta obročasta krila iz Angleške, kjer so sc pojavila že leta 1711. in kjer so poslala predmet zasmehovanj in dovtipov tedanjih žurnali-stov. Dve angleški dami sta prišli leta 1715 v obročastih krilih na pariški dvor, kjer je bilo vse moda, kar je bilo angleškega. Knežnja Mor-tuago, ki je imela malo večji trebušček, kakor je bilo želeti, se je ravno tako pojavila na dvoru s takim krilom. Skraja se je temu vsak smejal, počasi pa so postala ta krila interesantna in slednjič modna. Toda kakor se je obročasto krilo rodilo, tako ie tudi umrlo. Trik visoke dame ga je dvignil do slave in nezgoda velike umetnice ga je pokopala. Leta 1874. je bila gospodična Clai-ronova kraljica »Theatre Francais«. Ko je nekega dne morala igrati neko ulogo v obročastem krilu, se je nenadoma pripetilo, da se je krilo v garderobi pred predstavo zamazalo z oljem. Da bi se krilo popravilo, ni bilo več časa in umetnica ni imela otleke, ki bi bila pripravna za ulogo. Tu je napravila radikalen sklsp. Vzela je iz krila obroč in je igrala nato v gladkem krilu. Ko so ostale umetnice to vidile, so začele delati isto, kakor gospodična Clai-ronova. Slava obročastega krila je bila pokopana. Nič manj zabaven je početek »okrašujočega obliža«. Vojvodinja Montmorillonska je namazala majhen mozolček, ki se ji je zvečer napravil, s črno tinkturo. Zjutraj pa ga je pozabila zmiti, kar ni bilo nič redkega pri damah one dobe. Njena nepozorna ali pa nagajiva komornica pa je tudi pri pudra-nju pustila oni mali madež na obrazu tak, kakor je bil in vojvodinja se ie z njim pojavila na dvoru. Ker so bile takrat vojvodinje merodajne v modi, je postala moda nositi črn obliž. V nepozornosti komornice so druge dame na dvoru videle nadaljevanje španske mode. zakaj noša črnega obliža je bila že davno moda španskih dam. Na Francoskem je dosegla ta moda »zlato dobo«, posebno za vlade markize Pompa-dour, ki je porabila ta obliž ne samo za obraz, ampak tudi za označenje bojnih načrtov. Tako je poslala maršalu iz Estrees, ki je bil takrat vrhovni poveljnik francoske vojske, pismo in v njem mapo, posebne vrste. Mesta, katera bi moral maršal pridobiti, pozicije, katere je moral braniti — vse je bilo čezinčez označeno z »okrašujočim obližem«. —■ Grof d’ Orsag, znani francoski ele-gan. je živel v Londonu kot državni poslanik. Nekega dne ga je obiskal neki francoski krojač, ki ga je pro-
sil, naj naroči pri njemu obleko. Grof, ki je imel rad bizarne slučaje, je pokazal na vrečo z ržjo in je rekel: »Ako znate, mi napravite iz tega hlače!« Krojač je bil sicer precej presenečen, vendar je ugodil povelju in naročilu in je prinesel čez dva dni nato hlače, v katerih se je grof, ki je ljubil šale, pojavil v klubu. Kmalu nato ni bilo v Londonu gigerla. ki ne bi imel hlač iz vreč-natega platna.
Ljubljana.
— Potovanje v Rim. Na ljubljanskih cerkvah se svetijo plakati, ki naznanjajo potovanje v Rim. »Slovenec« piše. da manjka moških. To je razumljivo, ker možje nimajo toliko časa za take stvari, kakor žene. Zenske že vedo, zakaj gredo tako rade v Rim.
— Vseučiliškl profesor dr. A. Bazala, hrvatski pisatelj in tajnik Matice Hrvatske, se mudi že nekaj dni v Ljubljani, da pripravi izbor iz vseh A. Aškerčevih pesnitev, ki izidejo v posebni knjigi Matice Hrvatske za leto 1913. Dr. Bazala hoče izbrati bisere Aškerčeve poezije in napisati kot uvod temeljito študijo.
— K nesreči v pivovarni Union v Šiški se tiam podrobneje poroča: Nesreča, ki se je zgodila v pondeljek popoldne, je bila grozna. Vincenc Sirnik, doma iz Tacna, rojen leta 1893. je šel v gorenji del nad stroje, kjer pravzaprav ni imel ničesar iskati. Tam ima opravka strojnik. Mogoče se je hotel za trenotek oddahniti — pri tem pa je prišel v dotiko z drogom, ki se je vrtil poleg glavnega stebra. Drog je zgrabil njegovo obleko in ga je začel v trenutku vrtiti okrog. Pri ropotu koles se njegov krik niti slišati ni mogel. Nesrečni mladenič se je vrtil na drogu in je bil z nogami po tleh tako, da sta se mu olje nogi polomili. Moral je trpeti grozne muke, ker je šele potem prijel vijak tudi roko, ker se je menda lovil — in mu jo je odtrgalo. Med tem je prišlo telo v dotiko z drogom — pretrgalo fhu je trebuh tako. da so padla čreva ven. Razmesarjeno telo je potem padlo po stopnjicah v spodnje prostore pred prestrašene delavce, ki niso imeli slutnje, kaj se je zgodilo. Na lice mesta je kmalu na to prišel dr. Rus. Na drogu so se še poznali kosi obleke, ki so bili oviti okoli droga. Drog je obleko strgal — tako da je telo golo odletelo na tla. — Odpeljali so ga v mrtvašnico. Nesrečo je smatrati za eno onih pogostnih, ki se zgode navadno ob
pondeljkih.
Iz gledališke pisarne. Snočnja predstava Sem Benellijevega poema »Ljubezen treh kraljev« se je morala vsled prepičlega obiska odpovedati. V četrtek se uprizori zadnjič v sezoni za par Rossinijeva komična opera »Brivec Seviljski« z znano koloraturko gospo Otahalovo v vlogi Rozine kot gostom.
— Gostovanje gospe Cilke Ota-halove. Pri kronski predstavi v četrtek bo pela vlogo Rozine kolora-turna pevka Cilka Otahalova. Vloga Rozine je pisana špecijalno za koloraturke; gospa Otahalova je pela to vlogo opetovano z največjim uspehom na praškem narodnem in stuttgartskem dvornem gledališču. Kot vložko bo pela znamenito koloraturno arijo iz Donizettijeve opere »Lucija lammermorska.« Veseli ton te opere, temperamentna igra in dovršeno petje naših najboljših pevskih moči (Fejfar, Harfner, Križaj) neti od konca do kraja dobro voljo med občinstvom.
— O svojem bivanju v Solunu in Carigradu predava danes v sredo dne 12. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu« urednik Rasto Pustoslemšek. Predavanje bo obsegalo ta-le poglavja: 1. »Solun«. — »Med bosanskimi in srbskimi mu-hadžirji« (izseljenci) — »V družbi s sultanovim namestnikom«. 2. Kavama in Dedeagač. 3. Carigrad. — Sultan Mehmed V.« — »Selamlik«. »V raju Abdul Hamidovem«. — Dijaki in dijakinje, delavci in delavke so vstopnine prosti, drugi plačajo 20 vin. Prostovoljni prispevki za balkanske ranjence se hvaležno sprejemajo. Predavanje bodo izpopolnjevale skioptične slike.
— Afera Polanjko — I. del. Dne 9. t. m. je dospel parnik belgijske družbe »Red Star Line« »Finland« v Antwerpen, kjer je ondotna policija na podlagi zahteve ondotnega
avstro-ogrskega konzula v smislu po ljubljanski policiji tjakaj vposlane tiralnice in zapornega po velja ljubljanskega deželnega sodišča dvojico aretovala in, zaplenivši denar, kolikor sta ga imela pri sebi, ju dala v, zapor. Tu bodeta čakala toliko časa. da bode izvrševalno postopanje pri kraju, nakar se ju bode privedlo v zapore ljubljan. sodišča. Dražestna dvojica jc vzela dne 10. decembra lanskega leta pri mestnem magistratu potni list za vse evropske države. V svrho nameravane goli -fije je Polanjko napravil dne 25. decembra 1912 preskušnjo v tem, da je dvignil v zadružnem imenu pri banki 40.000 K, katere je pa takoj drugi dan vložil nazaj. Dne 3. februarja je nastopil svoj tridnevni dopust, češ, da gre po nekem opravku v Istro, dvignil istega dne pri »Jadranski banki« v imenu »Zadružne zveze« 40.000 kron ter se ponoči s svojo boljšo polovico odpeljal z br-zovlakom v II. razredu na Dunaj. Doma sta pustila vse, kakor ljudje, ki so za par dni kam namenjeni. Na oknu so bili jajčki, surovo meso. ku-retnina in maslo, zunaj na stopnicah pa posoda za mleko, kakor po navadi vsak dan. Na Dunaju sta bila na pustni torek, ter se zvečer, z južnega do zapadnega kolodvora odpeljala z avtomobilom, od tam pa z brzovla-kom proti Ulmu. Nato sta se pojavila v Stuttgartu. Tam sta v neki banki deponirala 4000 K, katere je že, kakor znano, policija zaplenila. Popustila sta tam tudi pleteno košaro z razno obleko, katero je ondotna policija sedaj že sem poslala. Dne 12. februarja sta se pojavila v Hamburgu. potem je pa državno-nemški no-liciji, ki jima je bila sicer za petami, a vedno 2 dni prepozno, zmanjkala za štiri dni vsaka sled in sc še ne ve, kje sta se takrat potikala. Dne 16. februarja sta se pa zopet pojavila v Doveru na Angleškem, kjer je po n v stro-ogrskem konzularnem agentu Williamu Grantu na podlagi ljubljanske tiralnice obveščena angleška policija pač vedela o njih, a ju jc zaradi znane »englisch Sunday« pustila vkrcati se na belgijski parnik »Va-derland«, s katerim sta dospela dne 25. februarja v New York. — Tu ju je naseljevalna komisija na posredovanje tamošnjega avstro-ogrskega konzulata zavrnila in sta morala takoj drugi dan odpluti s parnikom »Finland« proti Evropi, seveda ne v I. razredu, marveč v medkrovju. Ako vzamemo v roko zemljevid, prepričamo se, kako sta svoj beg uredila in kako silno ga zvijala, da ne bi prišla v roko policiji. — Nekaj časa ju je izdajala modna, 59 kg težka pletenica in Polanjkove črke, kakor tudi njegov »privesek«, dražestna ženica. V Stuttgartu, bil je Polanjko že pravi obriti Anglež in le »privesek« je imel še s seboj, a kljub temu ga je izvohal konzularni agent gospod Grant.
— Dne 7. t. m. sta se peljala mimo Plymoutha, kjer se je avstrijskemu konzulu g. Orlandu posrečilo v smislu zahtev ljubljanske oblasti nujno izkrcanje na angeških tleh preprečiti. Dne 9. t. m. sta bila končno prijeta v Antvverpnu. Sedaj je treba le še iz-ročevalno postopanje formelno izvesti in dvojico bomo lahko pozdravili v kakih 14 dneh na našem kolodvoru v spremstvu justične uprave.
— Slabo j! je postalo. V pondeljek popoludne je neki ženski v Zvezdi nenadoma postalo slabo, tako, da se je zgrudila na klop. Neki stražnik jo je dal v rešilnem vozu odpeljati v bolnišnico.
— Umrli so v Ljubljani: Ivan Vrečar, užitkar, 88 let. — Štefan Honigsmann, dninar, 34 let. — Ivan Presetnik. delavec, 47 let. — Frančiška Olifčič, posestnikova hči, 1 dan.
— Marija Bonča, dninarica, 68 let.
Trst.
Krojaško vprašanje v Trstu. V
našem tržaškem mestu je mnogo gnilobe in tudi med slovenskimi krojači ne vladajo najlepše razmere. Če bi si gospoda vzela k srcu geslo: svoji k svojim, bi se slovenska krojaška _ obrt povspela in povzdignila, kar bi bilo nam vsem v korist. Kadar so volitve, slišimo toliko lepih besedi o »naših obrtnikih«, obrtnik in delavec sta prva bojevnika na volišču — potem pa se nihče ne zmeni za nas. Naši prvaki in sploh Slovenci podpirajo n. pr. slovensko trgovino z obleko — to je dobro in lepo — dasi je v Trstu več slovenskih krojačev — ampak y tisti trgovini ne delajo slo-
venski krojači, ampak krojači iz Kalabrije, Tako redilno za slovenskim
imenom italijanske krojače — dočim slovenski nimajo dela. Tako premalo gledamo na vse in tujci se rede od denarja »ščavov«. Mislimo, da podpiramo slovansko stvar, pa redimo Italijane ... Ob volitvah bomo pa iskali »Slovenske zavedne« obrtnike. — Ponos in zavednost zahtevata, da pogledamo nekoliko (udi za kulise — da sc nc bo za slovenskim napisom pitalo italijanskih priseljencev — ampak da dobe zaslužek res domači delavci in obrtniki. — Slovenski krojači pa naj napravijo svojo zadrugo in naj si pomagajo z združenimi močmi. Vzemite si za vzgled čevljarsko zadrugo. Tako si bomo opomogli in bomo varovali svoje koristi. Eden za več.
»Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« v sodnem okraju Ljubljana vabi na svoj letošnji redni občni zbor, ki bo v sredo 26. marca t. 1. popoldne ob 6. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem le dnevnim redom:	1.	Poročilo
odbora in računskih preglednikov.
2. Volitev enega odbornika in dveh računskih preglednikov. 3. Slučajne sti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih odbornikov.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico
se vrši v petek dne 14. marca ob 6. uri v čitalniški dvorani. Pridite v večjem številu kot zadnjič.
Majnovejša telefonska in brzojavna poročila.
URADNA OBJAVA.
Dunaj, 11. marca. Jutrajšnji »Fremdenblatt« prinese uradno objavo sledeče vsebine: Pismi cesarja in carja sta prinesla nov dokaz za to, da se vsled dogodkov na Balkanu mišljenje obeh vladarjev ni spremenilo. Oba sta prepojena z miroljubnimi tendencami, kar bo pokazano s tem, da bodo vojne priprave na galicijski meji nekoliko zmanjšane, ker iste niso nič več nujno potrebne. Tudi v ruski državi bo prišlo k odpustitvi dela moštva, ki bi imel iti že pretečeno jesen na dopust. — K temu priobčuje »Fremdenblatt«, da pomenja vse to olajšanje položaja ne le za Avstrijo in Rusijo temveč za celo Evropo. Ta majčkena demobilizacija bo dokaz, kako prisrčne, prijateljske so razmere, ki vladajo med obema vladarskima hišama, in ravno to prijateljstvo suverenov je najboljši porok za mirne čase. Z demobilizacijo si dasta suverena vzajemno dokaz zaupanja. Narodi države naj občutijo globoko hvaležnost do vladarjev, vsled tega velikosrč-nega dejanja. In podrobnega več pripoveduje »Fremdenblatt«« in še to, da je orientalna politika Avstrije vedno stremila za neodvisnostjo balkanskih držav (!).
KOLIKO MOŠTVA BO ODPUSTILA RUSIJA?
Petrograd, 11. marca. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo Rusija odpustila na galicijski meji 36.000 mož.
SRBI IN GRKI PODJARMIJO SE
OSTALI DEL ALBANIJE.
Berlin, 11. marca. L. A. poroča Iz Belgrada: Ena srbska divizija z 36 poljskimi in 15 oblegovalnimi topovi je dospela v Drač. Te dni pride druga; vse je namerjeno na Skader, kjer se bo začel generalni naskok na mesto. Po padcu Skadra bodo mar-širale srbske čete po Albaniji nasproti grškim četam, ki prodirajo od juga in bodo tako podjarmili še ostali del Albanije, ki še danes ni osvobojen.
SKUPSTINA.
Belgrad, 11. marca. 14. t. ni. se
snide skupština. Prve seje bodo tajne, kjer bo vlada podala poročilo vseh diplomatičnih akcij.
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad, 11. marca. Minister zunanjih zadev že 2 dni ne prihaja k ministrskim sejani, ker zastopa ekstremno mnenje in je vsled tega navskriž z ostalimi člani minister-skega sveta, ki žele miru. Kljub opoziciji se trudijo nekateri faktorji, da bi se sklenil mir. Načelnik generalnega štaba je podal poročilo, kjer priporoča sklenjenje miru. Vse to budi nejevoljo v mladoturških krogih, ki so proti miru.
PRETEPI MED GRKI IN BOLGARI.
Solun, 11. marca. V Langasa in Kseres je prišlo do spopadov med Bolgari in Grki. Istotako v Nigritl, } kjer je padlo 50 oseb mrtvih. Poroča se, da so vzeli Grki Bolgarom dva topova.
ODGOVOR BALKANSKIH DRŽAV.
Sofija, 11. marca. Odgovor srbske vlade na imedijatni predlog velesil je dospel danes v zunanje mini-sterstvo. Gešov pričakuje dr. Danc-va, ki se mudi v Dimctiki. Na to bo tudi bolgarska vlada takoj formulirala odgovor. Za jutrajšni dan je sklican ministrski svet, h kateremu so bile povabljene tudi opozicijonel-ne stranke. Vlada hoče, da doseže v sobranju za predloge, če le mogoče, soglasnost. .
GENERALNI NASKOK NA SKADER.
Rim, 11. marca. Listi poročajo iz Podgorice: Srbska in črnogorska armada pred Skadrom pričakuje vsak trenutek povelja za generalni naskok. Vse je r^^avljeno nanj. Težki topovi so včeraj stopili v akcijo.
IZ OGRSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 11. marca. Opozicija je sklenila v četrtek zopet pričeti z opozicijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Radovljica. Ne moremo ugoditi. S tein ni rečeno, da odobravamo tak nastop v javnem lokalu, gotovo pa Je. da bi se našemu godcu v Celovcu še slabše godilo, ako bi igral slovenske pesmi. Pri nas smo pogosto še preveč Ijubeznjivi in popustljivi; saj imamo mnogo slovanskih pesmi ^ proti tem ne bo nihče protestiral.
Mali egiasi.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GIince 92.
Izurjenega pleskarja - mizarja
sprejme štolama v Sodražici (Dolenjsko).	177—3
KORESPONDENCA.
Dva mlada gospoda želita v svrho zabave korespondirati z živahnima gospodičnama. Šifra: Drago, Rasto, »Prva anončna pisarna«.
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«
prvega reda se sprejmejo pri tvrdki
A. KUNC, Ljubljana.
Najfiuejši
ŠPIRIT
iz žita oddnja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne ..UNION".
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo narofibo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časa obnove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse Številke
„DA N"
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18’—	Četrt leta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	1*50
V upravnlStvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	B-—
Pol leta	.	K	10'—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
'"■Ufer
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina'4 i
Plošče preje K 4-—, >*y sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov 1
TZT Zahtevajte cenike.
Os
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zastopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
tega tudi imjfinvjfti šivalni M ro ji.
  Pouk za Teženje brezplačno. --------------------
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi —-------------------- po	pošti	prosto.	 —
95
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
•»—J
42
P
Ustanovljeno leta 1900.
itiiiiiitiii Odlikovana minunn
Bari/ 1906.
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočani najvočjo zalogo krasnih
' ":L vencev in
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. = Cene brez konkurence. ==
V zalogi jc vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da sl vsakdo lahko izbere.
Fr. Iglič
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
V
Pri sedanji draginji bode vsaki z vesehenv pozdravil da od 20. februarja 1913 naprej v moji modni trgovini za gospode dobrovoljno
odračunam 10°|<, popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb i. t. d.
Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena nedvomljivo z najnovejšim in na, boljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer nedvomljivo naj večji izbiri.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
parite " " Modna in športna trgovina za gospode - -
r.,™, P. Magdič, Ljubljana, !la“‘p"L.
N
^Za obleko po meri |
dobite edino nadomestilo
„v Angleškem skladišču oblek44
kjer so ravnokar dospeli najmodernejši kostumi, paletoji, bluze in krila za dame in deklice kakor tudi obleke, raglani in klobuki za gospode in dečke v vseh barvah in kakovostih.
Vsakdo si lahko ogleda blago.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
= Ljubljana =
Franca Josipa cesta št. 3
nova specialna inoilna in trgovina
za gospode in dečke
priporoča pravkar došle novosti za pomlad
Mu
I
‘Mii II
r f	v
/ W W-‘ 1
v. v,/ m