Cena 10c., letno $1.00
'MESSENGER: GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA U MELBOURNE.
LETNIK XVII, ŠTEV. 1/2	Registered for posting as a periodical — Category "B"	JAN./FEB. 1972
MOST
V nekaj dnevih bomo Slovenci v Mel-bournu sprejeli v svojo sredo Ansambel Lojzeta Slaka in Fante s Praprotna ter z njimi došle zastopnike Slovenske Izseljenske Matice.
Še nikoli popreje nismo Slovenci v Avstraliji bili tako razgibani in povezani v skupnem delu, kakor ob priliki tega obiska. Veliko povpraševanje po vstopnicah za Slakove nastope je priča, kako rojaki, skoraj brez izjeme cenijo dar, ki nam ga prinašajo: Slovensko pesem, domače melodije.
Naj smo še tako oddaljeni od drage rodne zemlje, naša pesem nas vedno spominja in veže na naše snežnike, naše griče in polja, naša lepa in lična mesta, naše bistre vode.
Zato cenimo, da nam je Izseljenska Matica v Ljubljani omogočila, da bomo tudi v oddaljeni Avstraliji slišali napeve in godce, ki so dosegli tolikšen uspeh v domovini in drugod po svetu.
Naj bi bil ta obisk prvi kamen za most, ki naj bi nas v bodoče še bolj povezal z rodnimi kraji, ki bodo to ostali, pa naj pripadajo tej ali oni svetovni sferi.
Hvaležni bomo za vsak nadaljni kamen toda pri gradnji moramo biti previdni. Računati treba na brezdna, ki jih je na-rravil čas in so jih prinesle različne okoliščine v katerih živimo tu in tam.
Slovenci v Avstraliji se doslej kot celota nismo vpletali v probleme ideološko-politične narave. Našemu društvu v Mel-bournu ic dosici še vedno uspelo ostati neodvisno in neopredeljeno napram prilikam v stari domovini .
Tako moramo delati tudi naprej. Kajti kot složno, neodvisno in nepolitično občestvo bomo res lahko samo v največjo korist slovenskemu življu in slovenski stvari kjerkoli.
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
vabi
prijatelje slovenskih melodij na edinstven SC^^^IC^^^ ansambla iz Slovenije
Colze Slak
m
ganile s firaprotna
MELBOURNE: Sir Dallas Brooks Hall, 300 Albert St., East Melbourne v nedeljo, 20. februarja 1972 ob 2.30 popoldne v nedeljo, 12. marca 1972 ob 8. uri zvečer
GEELONG: Centenary Hall, Cox Road, Corio v petek, 25. februarja 1972 ob 7.30 zvečer
Vstopnice za Melbourne po: $5, $3 in $2.
(Upokojenci, in šolska mladina polovično)
PREDPRODAJA:
Slovenski dom, Carlton Tel. 38-1679 Franeva P/L., Trgovina z vinom,
. ,, . „ .	.„„ 1l1=1	184 Chapel St., Prahran
I. Ene, Preston	480-1451	'
Universal Record Co., 205 Gertrude
D.	Goinizelj, Niddrie 379-6511	Street, Fitzroy
E.	Mesar, Pascoe Vale 35-1396	Corner Leeds & Hopkins Streets,
Footscray.
M. Svetina, Heidelberg 45-4965 vineyard Bar-B-Q, 71a Ackland St., M. Uršič, St. Albans 396-3893	St. Kilda
Slovensko Društvo Melbourne
PROGRAM GOSTOVANJA ANSAMBLA SLAK V VIKTORIJI
TA PROGRAM JE PREDVIDEN, VENDAR NE DOKONČEN

SOBOTA, 19. FEB.:
12.05 popoldne — sprejem na letališču Tullamarine.
7.30 zvečer — Zabavni večer v Savoy Plaza. Prisostvujejo, poleg gostov iz Slovenije, člani SDM, zastopniki avstralskih in jugoslovanskih oblasti.
NEDELJA, 20. FEB.:
10.00 dopoldne — Obisk slovenskega verskega centra v Kew. Po službi božji zakuska v dvorani pod cerkvijo.
2.30 popoldne — Koncert v Sir Dallas Brooks Hall.
6.30 zvečer — večerja z odborom SDM.
PONEDELJEK, 21. FEB.:
Prost dan.
8.00 zvečer — večerja v restavraciji
Vineyard, St. Kilda. Prostora za 65 ljudi.
TOREK, 22. FEB.:
11.00 dopoldne — krščenje ladje "Moom-ba Showboat" na Yarry, Alexandra Gardens.
2.00 popoldne — Celodnevni izlet z avtobusom na Phillip Island, ogled pingvinov, povratek pozno zvečer. Odhod izpred motela William Hot-ham, 250 Dandenong Rd., East St. Kilda. Sedeže rezervirati pri SDM.
SREDA, 23. FEB.:
10.00 dopoldne — izlet s privatnimi avtomobili na Dandenongs in Heales-ville Wild life Sanctuary. Kosilo v restavraciji Skyhigh na vrh Dande-nonga.
8.00 zvečer — Večerja in kramljanje za vse in vsakogar v restavraciji Toneta Zagorca — Fleetwings Service Station, Geelong Rd., Laverton. Prostora za okoli 300 ljudi.
ČETRTEK, 24. FEB.:
10.00 Odhov v Geelong.
PETEK, 25. FEB.:
7.30 zvečer — Koncert s plesom v Centenary Hall, Corio.
SOBOTA, 26. FEB.:
Odhod v Adelaide.
NEDELJA, 12. MARCA:
2.20 popoldne — Prihod na Tullamarine.
8.00 zvečer — Koncert v Sir Dallas Brooks Hall.
PONEDELJEK, 13. MARCA:
10.00 dopoldne — sodelujejo v sprevodu Moombe.
S.00 zvečer — sodelujejo na zaključnem koncertu Moombe — na Showboat na Yarri pri Alexandra Gardens.
TOREK, 14. MARCA:
Ogled Melbourna — Poslovilni večer v Slovenskem domu, Carlton.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE O SPOREDU DOBITE V PISARNI SDM.
m
: i : i
i' { rs U
NAŠE ZABAVNE PRIREDITVE V LETU 1972
3. aprila	—	Piknik v Wandin East
27. maja	—	Ples v Ukrajinski dvorani — Esendon
19. avgusta	—	Plesna zabava v Broadmeadows Town Hall
21. oktobra	—	Slovenski ples v Ukrajinski dvorani — Essendon
2. decembra	—	Miklavževanje v Broadmeadows Town Hall
26. decembra	—	Piknik v Wandin East
31. decembra	—	Silvestrovanje v Melbourne Town Hall
.............^.vmrnmsmmimmmmmmamm

: : :■: :■:::: : t : WKfgft WH •
NEKAJ O "SLAKIH"
Najbrž je sedaj ni slovenske družine v Avstraliji, ki ji ime Lojzeta Slaka ni poznano. Toda podrobnosti o njem, njegovih Fantih s Praprotna, njihovem uspehu med Slovenci doma in po svetu pa najbrže večini nas niso znane.
Takole jih popisuje dopis, ki smo ga prejeli od Slovenske Izseljenske Matice iz Ljubljane:
ANSAMBEL LOJZETA SLAKA
"[granje Slakov spominja na zelene griče, na bele breze, na srčkaste listke trt, na kmečko nevesto, na lestev, prislonjeno pod oknom, na bele konjičke in zaprav-ljivčke, na zvonek smeh in fantov žvižge . .
Tako sodi ljudski glas o igranju ansambla, ki ga vodi Lojze Slak in raz-teguje tudi diatonično harmoniko. Razen njega sta v instrumentalnem triu še Niko Zlobko, ki igra kitaro in klarinet, in basist Franc Sever. Vokalni del sestavljajo kar trije Janezi — Kalan, Habjan in Dolenc, potem pa še Andrej Bergant in Jože Šifrar. Ti pevci so znani kot Fantje s Praprotna in so sestavni del ansambla Lojzeta Slaka.
Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v majhni vasici Jordankal v Sloveniji. Lojze Slak je po poklicu tapetnik, bolj kot to pa je harmonikar. Sam pravi, da je prej prijel za harmoniko kot za svinčnik. Prvi stik z glasbo je dobil pii stricu, vaškemu godcu Ludviku Barbi. Veliko je preigral na ohcetih. In prav tu je uspel najti svoj
stil igranja in pričarati čimbolj domačo viže.
Leta 1958 je nastopil na oddaji RTV Ljubljana "Pokaži, kaj znaš!" in isvojil prvo mesto.
Potem, ko je dolga leta vadil, je leta 1963 poskusil zares. Ko je začel igrati s svojim triom, niti slutil ni, kaj bo dosegel v tako kratkem času. Presrečilo se mu je nekaj, kar se ne zgodi velikokrat. Ko so se mu čez leto dni pridružili še pevci, je začela priljubljenost njegove skupine tako naglo rasti, da bi kaj takega lahko trdili le za malokateri ansambel.
Slaki so zablesteli prvič na Gorenjskem sejmu v Kranju in kasneje na tekmovanju ansamblov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Potem je šla njihova pot navzgor. Prvo srebrno ploščo (50.000 prodanih izvodov) so osvojili spomladi 1966 in sicer z melodijo "V domači vasici", kmalu nato drugo — za pesem "Kadar pa mim' hišce grem" ter jeseni 1967 tretjo — za melodijo "Sinko ne sprašuj".
Čemu pripisujete skoraj meteorski uspeh ansambla? Ste morda odkrili skri-
ven uspeh za osvajanje množic? povsod sprašujejo Lojzeta Slaka.
"Recept? Nikakršnega recepta ni", jim odgovarja. "Uspeli smo, ker smo znali zadeti najbolj bistvene značilnosti narodne glasbe. Posrečilo se nam je ujeti melodije starih ljudskih pesmi in jih vnesti v nove skladbe. To pa zveni tako domače, nam pravijo ljudje. Seveda je bilo treba mncgo vaje, mnogo truda, kajti le s trdim delom se obdržiš" pojasnjuje Lojze Slak. "Da nam je uspelo zadeti tisti domači, ljudski ton, nam je vsekakor veliko pripomogla diatonična harmonika in seveda tudi sam način igranja. Pozneje je k uspehu veliko pripomogel vokalni del, to so Fantje s Praprotna s svojimi lepimi in preprostimi glasovi, značilnimi za nnšo skupino."
Zanimivo je, da Lojze Slak večino skladb, ki jih igrajo, napiše kar sam. Doslej jih ie napisal že okrog sto. Za to sicer nima kakšne posebne izobrazbe, ampak lotil se je in pravijo, da je dobro.
Da je to res, nedvomno kažejo številna gostovanja fantov, ki slovijo kot odlični glasbeniki. Prepotovali so že velik del Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Francije, Združene države Amerike in Kanado.
V Beljak na Koroškem so jih povabili tamkajšnji Slovenci. S Slakovim koncertom slovenskih pesmi in napevov so bili tako zadovoljni, da so jih vabili še v druge kraje Koroške.
Slovensko društvo Sv. Barbare v Heer-lerheide-Brunssum na Nizozemskem je na deseto slovensko prireditev v letu 1966 povabilo prav priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka. Rojaki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, mnogi Slovenci so se pripeljali celo iz Belgije in Nemčije. Z navdušenimi aplavzi so sprejemali izvajanje ansambla in recitatorke Jane Osoj-nikove. Koncerte Slakovega ansambla je med dvomesečno turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi obiskalo okrog 50.000 naših rojakov. Številni izmed njih so rojeni že v novih domovi-noh, Slakove melodije pa so jih prav tako pritegnile kot druge. Ta, doslej njihova najdaljša turneja je ostala v nepozabnem spominu Slakovim fantom in tudi vsem, ki so jih poslušali.
"Ali želite s svojo glasbo ustvariti še kaj novega, ali hočete ohraniti pravo ljud-
VESTN1K, Jan./Feb. 1972 — Stran 3
sko glasbo?" ga sprašujejo ob raznih priložnostih.
Lojze Slak ve na taka vprašanja povedati to-le:
"V bistvu moramo ostati pri istem stilu, tako kot smo začeli. V tem stilu bom poskušal napisati še kaj lepega, obenem pa želim ohraniti čim več starih narodnih pesmic, ki bi drugače šle v pozabo. Sam sem muzikant, ki je prišel iz ljudstva in igram pač to, kar je ljudem všeč . . ."
Zanimivo je in poslušalci se sprašujejo, kako to, da ima ansambel tak uspeh.
"Poskočne viže dvigajo noge vsem za ples. Pesmi o ljubezni — no, z ljubeznijo pa je povsod enako: doma ali čez mejo ..."
Naj odkrijemo še posebno Lojzetovo strast. Ko so na Trški gori snemali za televizijo oddajo o Slakih, je Lojze kar naprej menjaval harmonike. S harmonikami ni v zadregi, ker ima pravcato zbirko, diatoničnih harmonik. Iskal jih je, dokler ni našel nekaj dobrih. Vse harmonike v njegovi zbirki so zelo zanimive, nekatere zaradi izdelave, nekatere zavoljo okraskov in posebnosti posameznih majstrov — izdelovalcev.
Harmonike, ki jih uporablja Lojze Slak, sodijo nekako v sredino razvoja diatoničnih harmonik na Slovenskem. Po domače se jih je prijel vzdevek "frajto-narce". Nastale so iz pi~ve tipične slovenske harmonike, ki imele poseben razpored gumbov. Iz teh pa se je razvil nov tip diatonične harmonike, z rojstnim krajem v Slovenjem Gradcu, kjer je delal znani mojster Lubas. To ime je postalo pojem za kvaliteto in tip harmonike še do danes, čeprav se je za njim pojavilo pestro število izdelovalcev. K razvoju te harmonike je še posebej prispeval Avgust Stanko, ki je dodal še poltone. Tako je nastala diatonična harmonika, ki jo uporablja Lojze Slak.
Že celih pet let sodijo plošče, s katerih ovitkov se smeje gruča Slakovih fantov v pisanih narodnih nošah, med najbolj iskano tovrtsno blago. Kupujejo jih stari in mladi, delavci in kmetje, gospodinje in uslužbenci . . .
A vendar nas je novica, da je ansambel Lojzeta Slaka 26. junija 1969 prejel "Zlato ptico" kar malce osupnila. Kako tudi ne! "Zlato ptico", priznanje, ki ga zagrebaška tovarna gramofonskih plošč
Jugoton podeljuje za milijon prodanih plošč, so namreč doslej osvojile le redke vokalno-instrumentalne skupine ali posamezniki. Slakova druščina je s tem postala ena izmed najuspešnejših slovenskih izvajalcev narodno zabavne glasbe.
Jugoton je takrat izdal jubilejno long play ploščo s trenutno najbolj popularnimi Slakovimi melodijami. Te so: Po dekle; V saneh na ples; Na Polževem; Ej, prijatelj; Neodposlano pismo; Na dolgo pot; Le plavaj, plavaj barčica; Urežimo še eno; Letni časi; Miš maš polka; Minili sta že leti dve in Vrh planin. Ob turneji po ZDA in Kanadi je izšla tudi njihova plošča "Visoko nad oblaki", ki je znnna že vsemu svetu, v Sloveniji pa je bila dolge mesece na vrhu lestvicc naj-priljubljenejših plošč.
Slakovi fantje so 13. decembra 1969 prejeli tudi "Helidonovo lastovko" kot najpopularnejši narodno zabavni ansambel
Slovenski upokojenci se sestane j o v domu SDM
vsako prvo soboto v mesecu. Vsi vabljeni.
mam^^m«^:^, mmzmmmmm POSTANI ČLAN S.D.M.
na Slovenskem. Tudi bralci revije Antena so za najbolj popularni ansambel na Slovenskem izbrali prav priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka.
In če vprašate Lojzeta, kaj meni o domačih ansamblih, ki rastejo kot gobe po dežju, se zadovoljno zasmeji in pravi, da za vesel narod ni nikoli preveč glasbe!
In če ga še povprašate, katera njegova pesem mu je najbolj všeč, vam bo povedal, da vsaka najnovejša.
Še to rad pove, da prejemajo toliko pisem, da jim je nemogoče odgovarjati nanje. Veselijo pa se dejstva, da je narodno zabavna glasba pri mladih tako priljubljena. Na vseh njihovih koncertih in plesih je mnogo mladih obrazov, saj je ta glasba globoko zakoreninjena v narodu.
In to naj bi bilo skoraj vse o Slakovih fanih, ki navdušujejo tisoče!
PRILOŽENO POŠILJAM	
	$.............. za
□	članarino SDM
□	naročnino "Vestnik"
□	sklad Ivana Urbasa
Priimek	
Naslov	
(Prečrtaj kar ne ustreza)	
ŠE MNOG
LET
Letošnji predsednik S.D.M. gospod Frank Sajovic in njegova soproga Ada sta 23. I. obhajala svojo SREBRNO POROKO v krogu sinov Franka in Djordja ter bodoče snahe. Gospod Sajovic predseduje že drugo leto in ima velike zasluge pri ustanovitvi in vodstvu našega nogometnega kluba "Kew-Slovene" ter pri preureditvi "Doma". Ga. Ada mu je pri tem delu za našo slovensko družino v Melbo-urnu zvesto ob strani in v pomoč. Želimo jima obema še dolgo dobo srečnega sožitja.
—O—
Z ABRAHAMOM se srečuje te dni gospod Maks Hartman, eden ustanoviteljev S.D.M. in eden zaupnikov našega "Doma", bivši predsednik in blagajnik S.D.M. ter odbornik vse od ustanovitve. Maks je eden najbolj po-
znanih rojakov v Melbournu in smo prepričani, da se bo večina priključila našim čestitkam: Še mnogo let!
-1
POMOČNICO
v delikatesni trgovini
lahko zaposlimo za nekaj ur dnevno.
■ Osnovno znanje Angleščine je potrebno.
Vprašajte pri
"HERCULES FOOD" South Melbourne Market
DELA DRUŠTVO
KAJ
BOŽICNICA ZA NAŠE UPOKOJENCE
Ena najlepših in najbolj ganljivih prireditev S.D.M. v vseh letih njegovega obstoja je bila božićnica za naše upokojence, ki se sedaj že par mesecev sem zbirajo v "Domu" vsako prvo soboto v mesecu.
Tokrat so se zbrali pa v soboto pred božičem ob lepo okrašenem božičnem drevescu in ob jaslicah v naši družabni sobi.
Slovenske božične pesmi so zvenele s stereograma ko so se pričeli zbirati ob bogato obloženi mizi. Kramljanje je bilo nad vse živahno, obujali so se spomini in kaj kmalu je petje "Svete noči", preglasilo stereogram. Tokrat je bila zapeta še s posebnim občutkom, saj mnoge solzne oči so dokazovale, da so misli pobežale nazaj na mlada leta, na tisoče milj nazaj v lepe rodne kraje.
Od božičnih so prešli na druge narodne "viže" in pesmi so sledile druga drugi še bolj vztrajno, ko sta pričeli pomagati še sestri Silvestra in Pavla in ko je pater Bazilij poživel tenorje in base s steklenico likerja, katerega je privlekel iz najglobljega kota svoje kleti v Baragovem domu.
Društvo je presenetilo vsakogar z lepim darilcem, a še večje presenečenje sta doživeli gospe Mesarjeva in Van de Laakova, katerima so se upokojenci sami oddolžili za njuno požrtvovalno delo pri pripravi teh sobotnih popoldnevov s primernim poklonom.
Zaključek tega lepega dne ne bi mogel biti prijetnejši. Za to je poskrbel naš melbournski pevski zbor "Triglav", ki se je kar naenkrat znašel med njimi in jim pod vodstvom g. Trmpuža izredno1 ubrano zapel par božičnih in narodnih. Pevci so želi navdušeno priznanje vseh prisotnih in zaslužijo prav posebno pohvalo, saj so s svojim nastopom pokazali, koliko bolj zagreje in koliko bolj vreden je skupen nastop in s svojo prisotnostjo na tej prvi božičnici za naše starejše so neizmerno obogatili njeno vrednost.
Gospod Lauko Sen. pa je z besedami, katere je vredno zabeležiti, ob koncu izrazil svoje in ostalih upokojencev občutke:
"Dame penzionerke, dame aktivne, gospod predsednik, gospodje odborniki in vsi ostali gostje!
Prosim, da me ne bi napačno razumeli, ker dame aktivne mislim tiste dame, ki še niso dosegle tisto starost, da bi hodile vsak drugi teden gledat v poštni nabiralnik, če so penzionerski čeki že priš:li in so poleg tega še tako srečne, da imajo še svojega moža, ki jim ob
hladnih zimskih večerih pod odejo greje noge. Torej tudi ne dobivajo penzije kot vdove.
Nisem dober govornik, a vendar bi rad ob priliki velikega iznenađenja, ki nam ga je priredilo naše slovensko društvo, v zahvalo spregovoril par besed. Ker pa mi mej komputer ne deluje, kakor bi moral in sem zelo pozabljiv sem si zapisal, kar bi rad povedal. Pozabljiv pa sem že od nekdaj. Ko sem še v šolo hodil sem profesorju na neko vprašanje rekel, da sem pozabil. On pa mi je odgovoril: "Če si že tak bedak, da si ne moreš zapomnit pa si zapiši, tudi jaz si vse zapišem." Zato sem si tudi to zapisal.
Teško, skoraj nemogoče mi je najti primernih besed, s katerimi bi se mogel primerno zahvaliti našemu društvu za iznenađenje, ki ga je posebno za nas stare priredilo. Hvala celemu odboru društva, a na čelu vseh gospodu predsedniku. Prav posebna hvala pa gospema Mesarjevi in Van de Laakovi, ki se za nas žrtvujeta in nam tako lepo strežeta. Moram priznati, da mi čaj iz njihovih nežnih rok bolj diši, kot kjerkoli drugod. Za sladkarije pa skrbijo naše starejše ženske, ki kar tekmujejo v svoji kuharski umetnosti. O teh mesečnih sestankih rad tudi drugim pripovedujem. Povem jim to, da pride par nas moških, a večinoma pa ženske in da nam je slovensko društvo dalo za te mesečne sestanke na razpolago svoje prostore, da tako v kramljanju spro-vedemo par prijetnih uric v jesenski dobi našega življenja. Pa me je pred kratkim nekdo, ko sem mu to povedal vprašal: "Kaj ti še vedno letaš za ženskami?" Seveda letim — samo ne vem več zakaj.
Ker so božični prazniki pred vratmi, vam vsem skupaj želim, da bi jih v dobrem razpoloženju, v prijetnem vzdušju in v popolnem zdravju obhajali ter bili pripravljeni za korajžen skok v veselo, zdravja in blagostanja polno novo leto.
Še nekaj bi rad povedal. Naše slovensko društvo si prizadeva čim bolj medsebojno povezati naše tukajšnje rojake ter v to namero prireja lepe plesne zabave in piknike, ki so vedno dobro obiskani. Ko sem bil na zadnjem pikniku sem videl da je bil gozd okoli igrališča poln avtomobilov, po travniku tekme v teku a potem nogomet a dvorana polna plesalcev. Torej na stotine naših rojakov ki se po mili volji razveselijo ter tudi ponosno povdarjajo, da nam vse to pri-
reja naše slovensko društvo. A na žalost sem zvedel, da mnogi le preradi pozabijo plačati članarino, tako da je ni dovolj niti za pokritje stroškov okoli Vestnika. Zato pa tem potom apeliram na penzionerje, da ja ne pozabijo plačati članarine, saj smo ja dobili 50 centov povišice, pa namesto, da bi si za ta denar kupili kak nov dragoceni avto, raje reskirajmo par dolarjev za članarino. Kar se mene tiče sva z mojo soprogo sinoči na družinski seji, ki šteje dva člana, soglasno sklenila, da plačava takoj.
Zdaj pa še enkrat hvala za ta prijeten popoldan ter vesele praznike v upanju, da se v bodočem letu spet zdravi sestane-mo.
MIKLAVŽEV ANJE ODRASLIH
Obisk Miklavža odraslim in otrokom tudi letos ni zaostal na privlačoosti. V Broadmeadowsu je prišel s svojim spremstvom v nabito polno dvorano in prinesel mnogim obilo darov in radosti.
Na žalost pa so bili organizatorji tokrat razočarani nad objestnim obnašanjem posameznikov iz publike in pa nad orkestrom, ki je igral daleč izpod svoje povprečne ravni. Zgodilo se je pač, da je orkester moral zamenjati par svojih godcev z novinci, ki seveda še niso dovolj izvež-bani. Opravičila pa ni za onih par neoli-kancev ki so se zaganjali v parklje, jih brcali in suvali tako, da so enemu celo izbili zob in narahljali nosni hrustanec. Tako surovo in sadistično obnašanje ne spada v slovensko družbo in ona peščica, ki se ne misli obnašati pristojno naj v bodoče raje ostane doma. S tem si bodo prihranili nevšečnost opravka z varnostnimi organi.
Že je ustaljen običaj, da obišče Miklavž naše otroke takoj po opravljeni slovenski službi božji v cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda v Kew. In to vedno na nedeljo, ki je najbližja Miklavžove-mu godu.
Tudi letos je bila dvorana pod cerkvijo napolnjena z našimi otroci, ki so z vso napetostjo pričakovali obisk priljubljenega "svetnika". Po kratkem in lepem nastopu, ki so ga priredili učenci Slomškove šole pod vodstvom sestre Silvestre je ob zvončkljanju zvončkov in žvenketanju verig vstopil s svojim spremstvom v dvorano. Daril je bilo obilica za vse a za otroke članov našega društva je Miklavž preskr-bel še posebno lepe darove, tako da je bilo zadovoljstvo med njimi še posebno veliko.
PIKNIK IN SILVESTROVO
Obe prireditvi sta bili zelo uspeli. Na pikniku v Wandin East se je zbralo kot navadno veliko število ljudi in uživalo prosto naravo, potice, pijače, na ražnju pečeno meso vse dokler jih ni neprijetno vreme pregnalo v dvoranico, kjer pa so spet vzdignili moralo zvoki orkestra "Bled".
Silvestrov večer v Melbourne Town Hallu je bil skrbno pripravljen in vsi prostori v tej veliki dvorani zasedeni.
Orkestra "Soča" in "Denis Farrington" sta igrala skoraj brez oddiha, tako da so plesalci res prišli na svoj račun. Bogat "Smorgasbord" pa je kaj hitro obnovil izgubljeno energijo.
Vsakdo, kdor je hotel imeti res lep večer — ket pravimo "na višini", ga je imel in bo vedel kam iti na Silvestrovo 1972.
PRVA TURISTIČNA
OSKRBUJE ZA VAS:
•	Potovanja z avioni in ladjami
•	Direktne polete z našimi avioni od Melbourna do Beograda in nazaj
•	Potovalne dokumente
vasa agencija
Rešujemo vse potovalne pro bleme
Vse dni smo Vam na razpolage
Vsak čas lahko telefonirate, pi Sete ali pridete osebno v vsen zadevah potovanja.
NOVA OGRAJA
Okoli "Doma" je bila te dni postavljena nova ograja. Imeli smo precej sitnosti z mestno občino, ki ima posebne predpise za ta okraj mesta in nam ni pustila postaviti višino, kot bi mi hoteli. Vendar so se vdali toliko, da bo vsaj stranska ograja in ograja v ozadju doma visoka 6 čevljev in bo tako zakrivala pogled z ulice na vrt.
Obljubljeno nam je, da bo ograjo prebarvala neka slovenska pleskarska tvrdka brezplačno. Kljub temu pa bo ograja stala ne dosti manj kot $1000.
VASA POTNIŠKA AGENCIJA
72 Smith Street, Collingwood, 3066, Melbourne
Poslujemo vsak dan, tudi ob sobotah, od 9.—7.
Telefoni: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733
V uradu: P. NIKOLICH, N. NAKOVA, M. NIKOLICH
FLEETWINGS SERVICE STÄTI0N
! TONE ZAGORC & CO. PTY. LTD.
VAM NUDI:
Q VSA MEHANIČNA POPRAVILA
URADNO INSPEKCIJO MOTORNIH VOZIL ® KUPOPRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV £ VSE POTREBŠČINE ZA RIBOLOV f RAZNOLIČNE NABOJE ZA PUŠKE £ LED V KOCKAH A ODLIČNO RESTAVRACIJO
24 ur na dan, ob vsakem času.
j Geelong Road, Laverton, Vic., 3028 — na razpotju za Point Cook — Tel. 399-1363 — Restavracija 399-1364
PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
•	POROKE,
•	KRSTE,
•	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) se Vam toplo priporoča Vaš domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno poročne obleke, krojene po meri. V zalogi imamo tudi: cvetje, poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. Odprto tudi ob sobotah in nedeljah
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679 Editor: M. Per'i: — Set up and printed by Pxyprirt, 7a Railway Phce, Richmond, 3124