Izhaja vsak dau opoldne, izvzeniši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Nenrivise« ooiitifen list redništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UpraVhištvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. Naš iuocK^anski problem ra^rHwlauj° vladno krizo je zopet enkrat to of ! na^ jugoslovanski probleni in ' v ostroti, da hi skoraj smeli upati pravo rešitev Po • • Se. sx °jem zunanjem poteku se sicer od ‘‘^‘i^fdiia kriza ne razlikuje mnogo ^ to^a ozadje sedanje krize je j a. at‘ehi Pašiča in v tem je jedro na-~’£' iugosiovan,gkega problema. Vv‘ e, ceutra'izom, ne federalizem in ne ;nll't?K p°^tična gesla niso itako važ-vprašajiie^.lf>eUlla’ kakor ie za Ilas i upal pomagati potla-Od sporazuma se ni nič odstopilo.« Novinarji: 'Kaj je z ministri HSS, ali se bodo tudi oni menjali?« Pavle Radič: »To je postranska stvar, ali je minister ta ali oni.« Novinarji: »Kaj je z Vašo ostavko?« Pavle Radič: »Nič se.ni še spremenilo na tem, kar je bilo.« Novinarji: »Kaj je z dnem sklicanja narodne skupščine?« Na to pa minister ni dal nobenega odgovora, temveč je odšel v ministrstvo za prosveto, kjer se je začela konferenca ministrov HSS. Ta konferenca je imela SPORAZUM OSTANE. Beograd, 3. aprila. Državni podsekretar Bora Milovanovič je izjavil tole: Mi gremo po pravi poti, mi ne rušimo iii ne kvarimo sporazuma. Dosedanje okoliščine kažejo na to, da se sporazum obdrži. Pa ssji radikalen« Muha DANES DEMISIJA VLADE! Beograd, 3. aprila. Seja radikalnega kluba je trajala od 4. pa nekaj čez 5. uro. Po tej seji je Pašič odšel v predsedstvo vlade. Napram novinarjem se je držal' popolnoma rezervirano. Pašiča je v predsedništvu posetil pred--sednik finančnega odbora dr. Radonjio in ostal pri njemu kak ih 10 minut. Nato je Pašič sprejel ministra za agrarno reformo Pavla Radiča in se ž njim pol ure razgovarjal. Iz predsedništva vlade je Pavle Radič odšel na dvor, kamor je dospel ob 6.15. Pri izhodu iz predsedništva je rekel novinarjem: »Novega'ni nič. Sedaj tudi nimam časa, da bi Vam kaj pripovedoval. Grem na dvor.« Za z Pavlom Radičem so bili pri Pašiču ministri Uzumovič, dr. V as o Jovanovič in Krsta Miletič ter poslanec Ljuba Popovič, ki so se s predsednikom vlade * dalje časa posvetovali. Ta konferenca je bila ob pol 8. končana. Ministri so nato posamezno drug za drugimi odhajali iz kabineta ministrskega predsednika. H koncu je odšel tudi Pašič sam. Misli se, da vlada ne poda ostavke, ker se bo počakalo na odgovor, ki ga bo HSS dala radikalom. Pašič in Pavle Radič sta na svojem sinočnjem sestanku zopet načela vprašanje, o katerem se je zadnje čase razpravljalo. Splošno se sodi, da ostavka vlade na noben način ne bo predložena pred današnjo sejo ministrskega sveta, ki bo sklicana popoldne. Ker pa HSS vztraja trdno na svojem dosedanjem stališču, vlada prepričanje, da pride danes na vsak način do deinisije vlade, in to tembolj, ker je Pavle Radič Pašiču na sestanku predlagal kompromis. na ta način, da bi se skupščina sestala ne 8. temveč šele 12. aprila, a je Pašič ta kompromis odklonil. Po konferenci radikalskih ministrov je bil na dvoru sprejet v avdienco Velja Vukičevič (prištas Lj. Jovanoviča in gradbeni minister Nikola Uzunovič. Ona dva sta kralju poročala o razpoloženju v radikalnem klubu. Uzunovič je pri odhodu z dvora izjavil novinarjem: >\ radikalnem klubu je bilo stavljeno vprašanje, ali se sme skupščina prej sklicati, kakor je določeno. Odločitev kluba pa je popolnoma jasna. Radičevci so izjavili, da bodo končno o stvari šele sklepali in da bodo o svojem Sklepu obvestili Pašiča. Če bi se bilo preje razpravljalo o tem, kdaj naj se skliče skupščina, bi se bilo moglo tudi kako drugače skleniti. Sedaj pa je ta odločitev konč-noveljavna in se ne more na noben način spremeniti. Pri radičevcih je to lažje, pri nas pa se taka stvar ne da spremeniti. O dnevu sklicanja skupščine se ne more sedaj nič drugega skleniti. Sklep našega kluba o tem je točen.: Minister Uzunovič je z dvora odšel v predsedništvo vlade, pa ni tam našel nikogar Več. Pri odhodu z dvora se je Uzunovič dalje časa razgovarjal s članom sam. demokratske stranke Milošem Savčičem. Pri odhodu iz ministrskega predsedništva je Pašiča čakalo veliko število novinarjev, ki so stopili k njemu, mu čestitali na zaupnici in ga prosili za informacije. Pašič jim je odgovoril: »E, pa sada... ovaj... videčemo.. .!< Na vprašanje novinarjev, ali gre na dvor in kaj bo s krizo, je Pašič rekel: »E, sada da Vam kažem ...«, stopil v , avto in se odpeljal domov. « Hal velikonočni — maček. Velika svetovna vojna ni prav nič iz-modrila evropskih narodov in njihovih državnikov. Vsa tista divna gesla, s katerimi so opravičevali strahovito klanje •in morenje, so pozabljena. Na 14 točk Wilsonovih danes že nihče več niti ne misli; deklaracije o pravicah malih narodov so danes ie še pustne šale! Name--sto starih so nastopile nove, še veliko hujše. Na kongresu v Ženevi so našteli 36 milijonov evropskih narodnih manjšin, ki so danes večinoma veliko straš-uejše zatirane nego kdajkoli pred vojno. Navskrižje interesov med državami, ki so bile pravi poved svetovnemu klanju, so danes večja od poprej, dasi nihče ne mara te resnice javno priznati. Z dnem, ko so bile podpisane mirovne pogodbe, so bili položeni temelji za bodoče vojne, hujše od vseh dosedanjih. Edino strašni spomini na klanje v minuli vojni, velikanska odgovornost in negotovost o končnih uspehih bodo morda nekaj desetletij tisti bav-bav, Iti bo države silil v* neodkritosrčen — »fortvvursteln«. Cele knjige bi se dale napisati o neodpustljivih pogreškah »srečnih« zmagovalcev, od prešerno narekovanih mirovnih pogojev do Locarna1 in do zadnjega zasedanja Zveze narodov, kjer so posebno francoski državniki zlezli v — Ka-noso. Niso razumeli velike naloge, ko je nemški narod spodil vse svoje potentate, proglasil vlado prave demokracije in uni-sioiio klical: Nie \vieder Krieg! Diktat miru ni zadoščal ,prišla je še zasedba Poruhrja, ki je stala grozovite vsote, uničila Nemcem milijarde imetja in — Francozom ni nič koristila. Kljub vsemu temu je nemški narod ozdravljal težke rane hitrejše nego katerikoli drugi in prisilil je svoje sovražnike od včeraj, da so začeli resno računati z njegovim vstajenjem v novo življenje, v novo uveljavljanje svoje potence v svetovnem koncertu. Prišlo je do Locarna in do Ženeve, kjer bi imela biti Nemčija že sprejeta za pravega člana — Zveze narodov. Na veto« Brazilije je moral biti ta sprejem odložen na jesensko zasedanje. Torej amerikaiiska država, ki je po ozemlju sicer velikanska, a po pomenu neznatna, se je vtaknila na tako osteuta-iiven način v čisto evropske odnošaje! Nihče ni tega pričali o val! Javna tajnost 'je, da ta »veto« ni vzrastel v tropičnih farmah ob Amazoni, marveč da ga je podtaknil — Musolini, ki so mu to pot Sli na led. Ali ta led se do jeseni staja in Nemčija bo sprejeta! Mussolini je bil takrat še ves v ognju svojih dvobojev s Stresemanom, razburjalo ga je živo za nimanje vsega kulturnega sveta za Nemce v Poadižju, in strašil ga je — An-•schluss. Zato je hotel preprečiti sprejem Nemčije in s tem odložiti vse nepriejt-nosti vsaj za pol leta. Kaj bo potem: C hi vi vrii — vedra! Po tej krizi v Društvu narodov je na-.stalo v Evropi precej nervozno razpoloženje med diplomati. Nastala je doba precejšnje neorijentiranosti in opažati je bila povsod sumljiva rezerviranost v dejanjih in besedah. In v taki dobi je naš dr. Ninčič uase-■del Mussoliniju in šel v — Rim. Po kaj? Tudi po Ninčičevem ekspozeju v skupščini nam to ni jasno; menda tega ne Monakovo, 30. marca 1926. « ve dobro niti sam! Namesto velikonočnega jagnjeta iz Vatikana nam je prinesel pravega pravcatega mačka, pa še tega nam je pred nosom zaklal — Mussolini sam! Zdi se, da dr. Ninčič vendarle še o pravem času spoznal, kam moli taco ta Mussolinijev maček! Šel je v Pariz, kjer ga je Briand potrdil v tem spoznanju. V Parizu niso čisto nič navdušeni za Mussolinijev protektorat nad — Balkanom, toliko manj, ker bi Mussolini rad čisto iztisnil od tam Francoze. Latinsko bratstvo pa ni tako veliko, da bi moglo doprinašati podobne žrtve. Zato je Briand takoj posegel vmes in popravil položaj v smeri, da more in mora biti razmerje Francije do Jugoslavije vsaj tako ozko, kakor bi ga hotel skrpucati Mussolini z dr. Ninčičem. Zdi se, da je s tem popravljena nerodnost dr. Ninčiča, ki je nenadoma odpotoval v Rim v času, ko bi se mogla njegova pot tolmačiti za 'demonstracijo proti Nemčiji in Avstriji, za kar pa naša država nima prav nikakega povoda! Verujem, da dr. Ninčič ni sklepal v Rimu nič definitivnega, da so bili vse skup le — neobvezni razgovori. Ali tudi ob takih prilikah bi bilo naše države dostojno, ako bi se dr. Ninčič vendar že enkrat ojunačil do prijateljske opazke: da on ne more delati zunanje politike, ki je narodu nesimpatična. Vsaka ožja zveza z Italijo pa je narodu odurna vse dotlej, dokler ne bo čez (iOO.OOO krvnih bratov v Italiji tako zadovoljnih, da se ne bo nikomur skominalo po narodnih svoboščinah v Jugoslaviji. Le preko zadovoljnega našega naroda v Italiji vodi pot na Balkan! Zakaj ni dr. Ninčič nekaj podobnega nikdar pripomnil italijanskim državni- , kom, tudi Mussoliniju ne, ki bi ga morda med vsemi še najbolje razume in ima tudi dovolj moči, da v Italiji izvrši svojo voljo?! Ako bo še kdaj kaka podobna prilika, naj je vodilni zastopniki Jugoslavije nikar ne zamude ter natočijo Italijanom čistega vina, kajti: patti chiari — amici cari (pogodbe jasne — prijatelji ljubi). Ako je res, da se dr. Ninčič ni prav liič vezal v Rimu, marveč da je res to, kar je zadovoljilo Pariz, potem je razumljiv nov kurz, ki ga namerava pričeti Mussolini nasproti Nemcem po starem vzgledu: včerajšnji sovražniki — bodoči prijatelji! Da nas ne preseneti še hujši maček za Binkošti, oglejmo si položaj, ki se baje^pri p ra vi ja z novim generalnim tajnikom v Mussolinijevem zunanjem ministrstvu — dosedanjim poslanikom i Bordouarom na Dunaju. Doesdanji generalni tajnik Coutarini je padel vsled intrig podtajnika — Gran-; dija, ki je prvi zaupnik Mussolinijev; I padel je baje edino vsled tega, ker je Contariui znal premalo varovati prestiž Italije nasproti Nemčiji. Ali na njegovo mesto je prišel spreten diplomat, ki je naravnost — germanofil! Bordonaro je bil že pred vojno generalni konzul v Trstu in Budimpešti; po vojni je bil poslanik v Pragi, Berolinu in končno na Dunaju. Pozna torej vso srednjo Evropo iz dolgoletne lastne izkušnje, osebno pozna vse merodajne po- litike in je Nemcem jako, jako prijazen. Njemu je Anschluss docela naravna posledica, ki se mora prej ali slej uresničiti, — in on je prepričan, da je za končni efekt kakega oboroženega konflikta čisto brezpomembno, ali je Nemčija neposreden sosed Italije ali pa le posred-stvom Avstrije: Na Brennerju hi bila Nemčija ob istem času! Ob priliki poseta dr. ilameka v Berlinu in v Pragi ste mogli čitati, da so tudi Čehi že prilično istega mnenja: za nje je Anschluss le še — odloženo vprašanje. Iz razgovorov z nemškimi politiki sem razvidel, da so Nemci sami presenečeni z imenovanjem Bordonara na vodilno mesto zunanjega ministrstva, dasi jim je znan vzrok, zakaj je Grandi iztisnil Con-tarinija. To daje Nemcem misliti in jih opozarja na — previdnost. Ali še veliko previdnejši bi morali biti voditelji naše zunanje politike. Kar sama se nam je vsiljevala podpora pwb nelojalnemu sosedu, ki kruto tlači 600.000 naših zarobljenih bratov, ali nismo znali ne pridobiti Italije, da hi spremenila sistem nasproti našim mank šinam, niti nismo sprejeli ponujane p°-moči od naravnega zaveznika: ostati utegnemo med obema stoloma na tleh. In to bi bilo najhuje! Tak je naš — velikonočni maček! Gi Nt. „Svobodomiselci*', ki hlepe po škofovem llagoslovu. Odkar ni g. dr. Gregor Žerjav več mi naster, je postal silno marljiv uvodničar »Domovine«. Ti njegovi uvodniki sicer niso žurnalistično tako sijajuo. pisani, da bi vzbujali pozornosti, toda postali so zanimivi vsled teme, katere obdeluje med drugim dr. Žerjav v teh svojih uvodnikih. Dr. Žerjav namreč pravi, da nima katoliška cerkev nobene pravice predpisovati, kaj da naj katolik čita. In dr. Žerjav trdi celo, da je tisti župnik, ki-noče dati naročniku »Domovine« odveze in tudi njegovi ženi ne, zverina (!) in skoraj s ponosom se hvali dr. Žerjav, ker je tako »bogokletno zlorabo po zaslugi bičal.« Zdi se nam, da bo zlezel dr. Žerjav v silno mučno zagato, če bo še nadalje jahal teološkega konja. Zakaj v tem oziru ga duhovniki čisto gotovo posekajo. Ali sme cerkev zapovedati katolikom, kaj smejo čitati in kaj ne? Po našem skromnem mnenju je to vprašanje, ki se tiče samo cerkve in katolikov, zakaj vsakemu katoliku, ki noče cerkvi te pravice priznati, je na prosto dano, da cerkev uboga ali pa ne in da iz nje tudi izstopi, če ga cerkvena zapoved tako silno moti. Politike se to vprašanje sploh ne tiče. Tikati bi se je moglo to vprašanje šele tedaj, kadar bi skušala cerkev z drugimi, necerkvenimi sredstvi uveljaviti svojo prepoved. To pa se ne godi in zato je tudi vse protestiranje v tem vprašanju — deplasirano. Vsaj ni treba naročnikom krščanske (?!) »Do-movine-! storiti nič drugega, ko da izstopijo vsi po vrsti iz katoliške cerkve, pa se jih cerkvena zapoved niti najmanje ne tiče in vrhu vsega bodo še vzor »svo-bodomiselcev . Ampak v tem je stvar, da ravno tega naročniki »Domovine«; nočejo. Oni hočejo veljati še naprej kot katoliki, toda po svoje: Kar je njim prav, to bi morala sprejeti cerkev, ali pa protestirajo. Toda take cerkve menda še ni bilo na svetu, ki bi svoje postave spreminjala, kakor bi želeli verniki. Zakaj vera ni politična stranka, ki lahko vsak dan izpremeni program, temveč ustanova, ki preneha, ie svoje zakone zaradi volje pristašev izprdmeni. Sicer pa res ne razumemo, zakaj se dr. Žerjav razburja. Vsaj končno tu i njegova SDS ne spada med tiste stranke ki bi dejale svojim pristašem, čitajte vse da resnico prav spoznate! V volilnem boju smo prav temeljito spoznali, kako je SDS skušala uničiti tisk, ki ni bil njenega mnenja. In to se je delalo tedaj z gaženjem posvetnih zakonov. Ampak ne samo tisk se je pregaoj®'’ uradniki so se metali na cesto, če ids° bili pristaši esdeesarske stranke. Silno dobro delo bi storil g. dr. Gregor Žerjav, če bi tedaj nastopil za svobodo prepričanja, mesto da hoče sedaj učiti župnike, kaj je njihova dolžnost. Zato razburjenja dr. Žerjava ne razumemo. Vsaj se tudi mi ne razburjamo, če si cerkev lasti pravico, da svojim vernikom predpisuje, kaj da smejo čitati in kaj ne in vsaj se tudi nam lahko pripeti, da bo cerkev ravno tako proti našemu listu, 'kakor je sedaj proti »Domovini«, čeprav seveda iz čisto drugi razlogov. Ne bomo sicer nikdar padli na nivo farske gonje, zato pa nas ne bo strah odkrito in pošteno nastopiti za svoje prepričanje, pa čeprav bomo znali, da pridemo v nasprotje s cerkvijo. Ampak tedaj ludi ne bomo zagrešili te neokusnosti, da bomo o sebi trdili, da smo mi pravzaprav bolj cerkveni od cerkve same. Take podvige pač mirne vesti prepuščamo tisku SDS in njenim žumali-stom in nežurnalistom. Ne tiče se nas, če se bere idejno siromašna »Domovina« ali ne. Toda preseda že človeku, kadar se v »Domovini« čitajo zatrdila o njenem »krščanstvu« in sličlKK Tmojte vendar gospodje pogum, a«, poznate barvo, pa bo vsaj vaš pogum nekaj vreden. Toda »svobodomiselci«, ki so razžaljeni, ker nimajo škofovega blagoslova, pa so neprebavljivi. In to jim bodi povedano! V restavraciji POD SKAtCO' Mestni trg štev. i* preko se točijo pristna ter pitna vina. „0k0to ulice 1 Din eeneje. — Vsako sre“°» prf in nedeljo od 20. do 24. ure salonski končen. — Ob nedeljah od 9. do 13. ure zajutrkotalm konceit. NA]VEČ]I navae za nakup češkega in angleškega sukna za moške obleke bode la mesec sigurno pri tvrdki Josip Ivančič, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 4 kier se prodaja itvrslno blago po toTsrnlšklh centih le še£do 31. maj« 1926. Oglejte sl zalogo in prepričaj!« sel Pygmalion. Komedija v petih dejanjih od Bernarda Shawa; prevod od F. Albrechta; režija M. Puglja; scena I. Vavpotiča. Shawov Pygmalion niti z besedilom niti s situacijo ni komedija ki bi vzbujala salve smeha, pač pa naganja v tisto dobrodejno, pridušeno smejanje, ki se te polasti, če slediš dogodkom, zapletajočim se v lastne, pa drugim nastavljene mreže. Pr; rabi vsi bajko o kiparju Pygma-lionu, ki se je zaljubil v prelepo izklešimo ženo in so mu jo dobrotni bogovi oživili, nam je v tej stari posodi dal moderen slučaj% ki sicer ni razžarjen od sile poetično ljubezni in milosti bogov, ampak je lep v svoji vsakdanjosti in v boju sil, kosajočih se za izraz svojih nag-tienj. Strategijo tega v srcu in v možganih roječega boja, vodi Shavv od spo- • pada do meteža z gotovo roko in usmerja vojskovalce k medsebojnemu spoštovanju. Niti cinično, niti sarkastično ne razstavlja dramatik človeškega snovanja in dejanj, ampak s tisto ljubeznijo nekako, s katero lutkar vodi niti svojih likov. Ne pridiga, niti ne sodi; tudi ne sili svo-jh dognanj v dogmatične sklepe, s čemer spričuje jako potenco kot človek in umetnik. Shavv je duhovit dražilec uma in duha, globok zajemalec, uljuden ne-osebnež z čudovitim darom dramskega oblikovanja. Vprašanja, ki se jih dotika, odgovori, ki jih izziva, bliskavice na sleherni gib življenja so formalno in vsebinsko presenetljive in puščajo izrazite sledi za seboj. Vse to ne pripušča do izbruha smehu,'ki umre že s fizičnim oddihom, ampak prodira od vtipljive, telesne, negibne forme v notranje, iskajo-če, gibljive svetove, ki so lahko komedija za gledalca, ne pa za človeka, kateremu se je nagnezdil konflikt pod streho. Kvas, ki ga pripravlja Shavv, da vzhaja težki vsakdanji kruh, nam kruha ne dela le užitnega nego tudi slastnega; ta kvas je njegova posebnost, ki je ne sme prezreti ob mojstrski lagodnosti in enostavnosti noben njegov upri-zarjalec. Spričo točne konstruktivne od-vaganosti je izključeno krajšanje ali po-i pravljanje teksta, je nepotrebno eno-i stransko poudarjanje in podčrtavanje značilnosti ali nasprotno, kratkomiselno zanemarjanje potrebnih lastnosti. Kakor je delo vsestransko izbalansirano, tako morajo biti tudi ljudje najskrbnejSe oblikovani. Shavvcv Pygmalion je odrezal v slovenski preinijeri kljub dobri zasedbi ulog, nepopolno. Pet dejanj komedije je bilo odigranih v poldrugi uri, pavze od-bivši. To je rekordni čas, ki se je dosegel s črtanjem in s forsiranjem tempa. Shavvovi monologi in dialogi ne utrujajo, ampak bude rastoče zanimanje; poleg tega so neokrnljiv del zgradbe, ki jo črte podirajo, galopada pa kvari miren pregled. Naravnost žaljiv za Shawa m za režijo neukusen je posilen konec. Za niimivi ljubezenski proces v originalu ne jenja tako, kakor nam je bil seiviran. Take špekulativne prenaredbe podirajo smisel in ceno dela retrospektivno od konca do začetka. Prvi akt je ekspozicija in seznanitev z inventarjem komedije, za las je potrebna najpozornejša opredelitev sestavnih delov in medsebojnih funkcij, la akt je končal, žal, kot na kup nametana ropotija, po nemali zaslugi neokretne m naivno nespretne scene; ostanek so pri-dejali igralci. V splošnem je potekala potem komedija brez Shavvovega kvasa i» srno odnesli le koncept zgodbe.. V p°' tankosti se ne bomo spuščali, omeniti hočemo le nar karakteristikouov. Za FJizo (ga. Nablocka) se nam zdi važnejše, da postane iz pasje vijolice prava vijolico, nego da se premesti iz slabega na boljše mesto. Manjkalo je cepljenje in rast v plemeniti sad. Večerni prizor po plesu, s katerim se komedija z zamahom nagne v tragedijo, ravno radi prešibke notranje priprave 111 uspel. Uma-zanosf Elize je smatrana za zgolj lugi je-ničen prestopek; ne le prah in blato in cape, tudi neumite miselne funkcije m naventilirani nagoni spadajo k umazanosti in se ne dajo s skokom v banjo \ petih minutah naravnim potom oprati. Začudili smo se, da je gospod Higgms prinesel in hranil kot japonski »P0™111 — evropejski piyama. Pygmalion, profesor Henry Higgins, učenjak z reputacij«, Anglež, premožen in prileten (g. Rogoz;, i se pred nami svojega pomena ni v»e Amsterdam ir Moskva. gospodarsko stanje delavstva ZACIJ V J (Iz oficielnega poročila Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu.) -■ssz^l IN POLOŽAJ STROKOVNIH ORGANI-UGOSLAVIJI. Gospodarsko stanje delavstva je odvisno na eni strani od gospodarskega stanja dežele, na drugi strani pa od sil, ki jih more delavstvo zastaviti v boju za zboljšanje svojega položaja. Kakšno je gospodarsko stanje Jugoslavije, je znano in zato preidemo takoj na oni del poročila, ki govori o boju delavskega razreda za izboljšanje svojega P°ložaja. Po visoki konjunkturi, ki jo je preživela jugoslovanska industrija v letih 1920—1922, je prišla stagnacija, iz kate-*'e »o si skušali industrijalci pomagati na Uačin, da dobe z zaščitno carino monopolno stališče v državi. Posledica tega le kila dvig cen in še večji padec kupne Ceile dinarja. Avtomatične bi zato morali jugoslo- 'TVfekvci ^htevati: Vo emeljito davčno reformno, cdpra-retf,, /1^ ^1 In pravično razdelitev dii- 2 1 ■ vkov; ra»v ,°^Pravo zaščitne carine, ki ovira 3 j ^onniče industrije; narod *^aci,i° valute in olajšanje med-ne h'8°vine in racionelno produk- drža\US|Vai'^eV carlnske unije evropskih dn ^ zasiguralo vsakemu na,ro- gospcdarstva.ne0Viran razvoi narodnega Kakol j© povodan industrija cvetela v wJe venska *•*» stanja je okrepitev stroki P arskega " *■"* *» leSf, de]lavcev so znašale povprečno ha od 911 ° d° 41 kron’ Jeta 1926 v ; 4 do 510 dinarjev, morale pa bi od ‘S>a^’ da 4d dosegle predvojno višino, «? d<) 697 dinarjev. Plače delavcev nronv!?. torci danes samo 68 odstotkov ™>ojnc viSine. slabegT JSaSSV:t1' iz 3ga 2 ker c« i i . 'Kega stanja dežele m ,;>e. se delavstvo ni znalo vživeti v po 1 si iti iio,zy.'1„„ i 1 » . e,,jlo članov pri strokovnih organiza- ] tzt-01 istiti ugodno konjunkturo Št,' ie znašalo: v Srbiji v Bosni 1907 2808 3825 zacijah 1910 1912 1913 7418 8141 4222* 4515 5522 5500 3145 3554 4000 5108 5538 5188 5000 Sloveniji 3207 Hrvatski 4000 Vojvodini' Predvojno v vsej Jugoslaviji 24.515. nov6 ? !e znašalo število vseh čla-200 000°lo|Vnil!o"''gnnizacij v Jugoslaviji Izmu n 1924 Pa samo še 28.000. predvo . v44k se jasno vidijo tri dobe: iooa ■4Ua' Povojna doba do konca leta jjjj 111 d°ba do 1. 1924. V prvi dobi je Solif|aZV°i deiav»kega gibanja zdrav in ki r,—-l’ ' drugi dobi je bil naval članov, m t^t-6 uiso poznali nobene organizacije nje r u 8 doka Pomeni mukapolno zbira--_Sl , kolikor jih je po krizi še ostalo, ho kako delavsko gibanje tako moč-doiu a^f'r ie 'Pio jugoslovansko v drugi ’ tedaj bi moralo zbrati tudi toliko Balkanska vojna sil, da bi moglo izrabiti ugodno gospodarsko konjunkturo. Položaj v drugi dobi pa jasno dokazuje, da se delavstvo Jugoslavije ni znalo v gospodarski in zlasti psihologično ugodni periodi pregrupirati, ker je svetovni položaj večinoma napačno presojalo in zato postavilo še bolj napačne zahteve in s tein vso svojo silo iztrošilo. To predvsem vsled tedaj vladajočega aziatskega pojmovanja socializma. Z geslom, da mora iti svetovna revolucija skozi gospodarsko razvite balkanske države, so se vmešavali v delavsko gibanje v Jugoslaviji ruski komunistični emd-sarji. Brez dvoma je bil položaj jugoslovanskega delavca po vojni slab in zato so hotele od vojne zbegane mase doseči hitro zboljšanje svojega stanja. Instinktivno so zato vstopili v komunistične organizacije in tragika nešolanega in mladega delavskega razreda Jugoslavije je. da je postal žrtev enostavnega boljševističnega naziranja. Vseruska strokovna zveza je dejala v nekem pismu jugoslovanskemu delavstvu: »Izhod iz tega položaja je združitev revolucionarnih sil v boju za diktaturo proletariata in komunizma. Provizorični mednarodni delavski strokovni svet pozivlje jugoslovanskega delavca, da se pripravi za boj, da zagrabi politično moč v svoje roke in da pomaga ruskemu proletariatu in sovjetski Rusiji, ki se že tri leta borita za vašo in našo končno zmago.« Masam, ki pred vojno niso nič znale o razrednem boju, se je tu brez vsega priporočala osvojitev politične moči. In pri tem se jim je še obljubljalo, da bo ruski delavec pomagal jugostovenskemu. Seveda je bilo vse to «a ljudi, ki še nikdar niso pripadali nobeni organizaciji zelo vabljivo. »Stare bojne metode so odveč, Strajki za zboljšanje delavčevega položaja so nepotrebni, ker skrbi komunistična stran-pa za ureditev socialističnega gospodarstva. Tako se pravi dalje v oglasu. Gospod Zinovjev, predsednik kom. internacionale pa še dostavlja: Strokovno gibanje se mora požvižgati na stare rutine. Ono mora nastopiti skupno s komunistično stranko za diktaturo proletariata. S flikarijo stare reformistične obleke mora nehati! Njeno orožje je v prvi vrsti splosen generalni štrajk, ki ga pa je treba pripraviti v revolucionarnem duhu. Sredstvo zato pa je, odprava visokih članskih prispevkov, ki jih revni delavci ne zmorejo. Geslo na novi poti se je glasilo: odločnost. Zato se je predvsem skušalo odstraniti vse »coklje«, zlasti pa vse strokovne birokrate. Bil je napovedan »žol-tim Amsterdamcem boj na nož, kakor jo priporočil kosovski jugoslovenskim delavcem. Ravno isto pa je priporočal tudi Zinovjev, ker da mora tudi med strokovnimi organizacijami priti do ena-uuiuopsTjBioos pam .:o>ji?>j ‘hjojjzbj b2o>[ delavskimi strankami. V deželi, kjer tvorije 80 odstotkov prebivalstva kmetje, ki so instinktivno proti socializmu, se je propagiralo geslo osvojitve politične moči. To pa naj bi se izvedlo s trajnim generalnim štrajkom in i sabotažo vsega gospodarstva. Med neiz- < košenini delavstvom so taka azijatska gesla vplivala iu komunisti so stalno pridobivali. Po diktatu iz Moskve se je nato v vsej deželi uganjala revolucionarna« akrobatika. Ko pa je buržuazija dala od komunistov pričakovano »odločilno bitko«, so se voditelji razbežali in dobrosrčne delavce pustili na cedilu. Fantom iz 1001 nečd je bil samo žalosten sen. Vse to pa se je vršilo ravno v dobi visoke gospodarske konjunkture, ko bi moglo delavstvo . utrditi svoje pozicije. Komunistična zabloda pa je preprečila, da bi bila tudi samo ena prilika dobro izkoriščena. Okoli maloštevilnega jedra delavcev, ki so se vedno ubranili pred azijatskim : socializmom«, se je polagoma začelo zbirati delavstvo. Toda ogromna večina delavstva je ostala apatična, mnogi pa so preskočili v meščanski tabor in postali stebri. meščanskih strank, kar se je pokazalo tudi pri volitvah. Še vedno pa tiči mnogim komunistična ide Jogija v krvi in zato ne more priti do združitve delavskega razreda. Tako je pri zadnjih pogajanjih Moskva v zadnjem hipu preprečila, da bi prišlo do združenja strokovnih organizacij. Vse je bilo že dogovorjeno, toda čez noč je nastopi! proti komunistični tisk. Zakaj Be- Btran 3. mmaamammma 1’ehl ist Befehl!« kakor se je reklo pri vojakih. Kljub vsemu pa je številčno v strokovnem gibanju doseženo predvojno stanje. Ne pa v finančnem in moraličnem oziru. Pred vojno so znaašli članski prispevki v strokovne organizacije cd 2.20 do 4 kron, leta 1925 pa od 14.15 do 29.90 dinarjev, mesto 38.40 do 78, kar bi odgovarjalo predvojni dobi. Članski pri--pevki so torej padli za 36% ali za dva tretjini. Res je sicer, da so tudi plače padle, toda le za 36% ati približno eno tretjino. Iz tega sledi, da prispevajo da-’ nes delavci v strokovne organizacije za polovico manj ko pred vojno. Pod tem najbolj trpe deželne centrale, ki so prejemale pred vojno od vsakega člana 10 vinarjev, 1. 1925 pa 60 par mesto 1.70 dinarja, kar bi odgovarjalo zlati valuti. Vsled slabega finančnega stanja pa seveda deželne centrale ne morejo razviti nobene aktivnosti iu vsled tega tipi vse delavsko gibanje. Naloga strokovne balkanske konference v Sofiji bi torej bila: organizacije okrepiti, gospodarsko ka tudi politično in ntoralično stanje delavca v delavnicah in v državi dvigniti, lotiti se boja proti j komunističnemu rovarenju in z vzajem-! nim podpiranjem pripraviti tla za skupno j pot vsega balkanskega delavstva. To so socialisti. Objavili srno serijo Člankov tajnika Mednarodne strokovne zveze v Amster-d 11111 g. Sassenbacha, ker smo smatrali z ozirom na bližnji kongres balkanskih strokovnih organizacij v Sofiji za nujno, da je ne samo naše delavstvo, temveč tudi naša javnost pravilno informirana o strokovnem gibanju. Da je to gibanje največje važnosti in koristno ne samo za delavca, temveč za vso človeško družbo, priznava danes vsak moderen in iskren demokrat. Zlasti važno pa je to gibanje za naše delavstvo, ki je danes brez moči tudi preti najbolj krivičnim redukcijam. Zato smo pričakovali, da se bo vsaj. en slovenski socialističen list zanimal za kongres balkanskih strokovnih organi-j zacij v Sofiji. Toda to se ni zgodilo, ker imajo naši socialistični pervaki« vse druge skrbi. Sedaj pa, ko smo mi kot edini javnost opozorili na ta kongres in jo seznanili z osnovnimi cilji medna rednega strokovnega gibanja, je kričala »Delavska politika« ogorčena, ker kako da si upamo mi, kot »meščanski« list pisati za strokovno gibanje. Mesto da bi bila »Delavska politika« vesela, da vsaj mi poro-, čarno o strokovnem gibanju in da tudi mi propagiramo to misel, je razžaljena. Prav res, to so socialisti! V tem pa je tudi že podano pojasnilo, zakaj delavsko gibanje pri nas ne napreduje. Ker ga vodijo nainreč ljudje, ki poznajo samo en cilj, kako bi bili voditelji, vse drugo pa je za nje brez važnosti. Zaradi tega nesrečnega pohlepa po voditeljstvu je vse naše delavstvo razcepljeno in zato brez moči. Prepričani pa smo, da bo delavstvo mnogo lažje prišlo do enotnosti, če se mu pokaže visoki cilj, ki ga drugod zasledujejo in ga tudi že dosegli delavci, kakor pa če se jih pita s kričavimi, a tembolj praznimi frazami. In tudi to je vzrok, da smo objavili in da bomo še objavili članke o strokovnem gibanju. Le se par besed na 1; le vet o »Delavske politike«, ki si drzne klevetati, da preva- jajo Sassenbachove članke tisti, ki so ga lansko leto v Ljubljani napadli. Z ozirom na to kleveto konstatiramo, da je bil Narodni Dnevnik edini slovenski list, ki je obširno in simpatično poročal o ljubljanskem predavanju g. Sassenbacha ter javno obsodil tiste, ki so razgrajali. če kje, potem so ti razgrajači čisto gotovo veliko preje v bližini »Delavske politike«, kakor pa »Narodnega dnevnika«. Kar še sicer čveka »Delavska politika , pa res ne zasluži odgovora. Zavist drugih nas ne boli, še manj pa nas razburja onemogla jeza. Poziv javnosti! V Kninu (Dalmacija) obstoza že dalje časa »Hrvatsko starinarsko društvo«, ki ima namen raziskovati in zbirati izkopine ter najstarejše umetne in pisane spomenike na našem jugu. Po izjavah domačih pa tudi inozemskih učenjakov so ti spomeniki, ki spadajo časovno po večini v zgodnji srednji vek. deloma pa v dobo pred rimskim gospodstvom neprecenljive vrednosti ne samo ja jugoslovansko, temveč za splošno arheološko -znanost, kajti v njih je ohranjen spomin na našo narodno preteklost, oni pričajo kedaj in v kakšnih kulturnih razmerah so se pojavili Slovani na Jadranu in v zvezi s tem lahko pomagajo rešiti razna zgodovinska vprašanja. Da nas poznejše generacije in tujci ne bi obsodili, da so se tako važni spomeniki porazgubili po naši krivdi, je hrvatsko starinarsko društvo sklenilo, da jih shrani v posebnem muzeju; istočasno pa izvršuje dolžnost tudi v nacijooaliiem smislu, ko s svojim plemenitim delom na obali Jadrana, kjer se križajo jugoslovanski in latinski interesi, stremi za tem, da z zgodovinskimi spomeniki dokaže jugo slovanski značaj te zemlje ter historično in etnografsko pravo naše države do nje. Omenjeno društvo radi svojega delovanja ki so ga odobrili jugoslovanski arheologi na sestanku v Beogradu 1. 1912. zasluži vsestransko podporo. Vsak naj po svoji možnosti priskoči na pomoč ali z dobrovoljnimi prispevki ali pa naj se vpiše med člane da društvo na ta način pridobi čim več gmotnih sredstev v dosego svojega cilja. Prijave za vstop sprejema: Hrvatsko starinarsko društvo, Knin (Dalmacija). Stransko zavedal. Sicer je ulogo, kakor st jo je zamislil izvedel konsekvenino in spretno; bil je dečaški profesor fiziognomije in amerikaniziran selfmademan. Begi j e hudičev mu ne zamerimo, ker so "'h bržčas predpisani in tudi ne njegova znanstvenega apartmaja, ki so mu 8a najeli in je bil, milo rečeno, fanta-vari • 91 °^e, ABred Dovlittle (g. Le-vsestr^6 ^ svojemu pomenu in nalogi Pa^zd311^0 v®B’ic. Nepotrebna se nam °ire n * n^°Va govorica v dialektu, kar sklad !'eXiB lia rovaš prevodu, ki se ne tloven' 1 zaktevami originala. V Dovlit-poni 11 ^Bičajo dialekt za nas ni bistven; ha f , lleiša bi bila njegova neslovnič-iden4*xZ( in sintaksa, ki zopet ni Šeoo i113 S Biosbko in pravilnostjo na-me<5ke8a iezika, ki je mestoma k- . en ' smetarjev govor in mnogo-at prekaša knjižni jezik. Pač pa bi S. J1" Ta U karakt*ristiko Higgiu-*ega študija, če bi bila v prvem aktu ogovarjava pohajača, gledalca in vedril- ev dialektično pobarvana. Hitri tempo je okvaril ansamblsko igro, ki smo jo zelo pogrešali. Dovlittlegvo rezoniranje n- pr. je direktnejše zanimalo publiko nego odrsko okolico. Zlasti polkovnik lckenng (g. Gregorin) je bil preveč * f,m ®ies.iran nad dogodivščinami. r i ?r a ie odveč ta recenzija; kajti v uen -azlr?”1 je ^»lalion ozna-tcrftfk in h6U lYpravičeib da je za oder tl n zadostoval zato vzdih: ut desmt vires itd. — r. Kokalj Marijano: SKICA IZ OBMEJNEGA KRAJA. Kraj leži ljubko na periferiji naše kraljevine. Prebivalci so kmetje, njih sosedje pa — tihotapci. Je že tako nanesla usoda, da ti ljudje ufihotapljajo tobak, cigaretni papir, žveplenke, sol in sladkor ter da prebivalci tega ljubkega kraja raje kupujejo vtihotapljeno blago kakor pa za 50 do 75 odstotkov dražje domače, ki ga draži tako državni monopol. Kmet je priprost v svojem mišljenju in ne more razumeti, da greši proti za-konnu, če kupuje vtihotapljeno blago. On sleda iz praktičnega, egoističnega vidika, zakaj bi plačeval drago, ko lahko kupim ceneje! Financarji obiščejo od Časa do časa kmetske domove in kaznujejo »zločince« do 600 Din. In drugič kupi kaznovani kmet zopet — vtihotap-ljenie žveplenke. On štedi... Spominjam se, da sem bil nekoč v družbi mul-timilijonarja, ki se je pa tresel za vsako — žveplenko. Kričal je »uii soldo!« Kdaj bo prestalo to nesrečno vtihotap-Ijanje? Izgleda, da nikoli. Naj napravijo na tihotapce — pogrom — oni bodo, dokler lx> pretirano visok monopol. Na to skico se naslanja slikica, ki je vredna, da jo omenim, ker kaže točno naše gospodarsko, kulturno gibanje na-pram obmejnim krajem. Narod donaša tudi tu po otrocih oboi vsem društvom in organizacijam kakor Jugoslovenska Matica«, »Podmladek idečega križa«, »Protituberkulozna liga«; lani pa še francoski, ruski dan etc. Ljudje dajejo pa težko; živina je poceni, pšenica, jajca. Včeraj pa mi reče učenček: »Nam pa vzamejo kravo, ker nimamo denarja, da bi plačali porcijo (davek). Mene je. presunilo. Njegova sestrica pa je rekla zadovoljno: Vsaj ni naša krava, pač- pa dedkova. To je še dobro!« Zatem se je pa oglasil drugi: »Nam pa vzamejo tri kokoši.« »Nam tudi!. Nam pa telička!« »Nam pa drva!« O, bogata Slovenija, kako žalostni časi so, ko ženejo kmetu iz hleva živinče — da plača davek. Ali bo prišel zopet oni Gubec? in vzgoja naroda naj bo nacijonalna? Kdo nam ruši delo? Kmet ima zamrknjeno lice. Gre h goricam v klet ali pa v gostilnico, kjer po- zabi v kupici vina — skrb za davek. * * * Opomba: Ta davek pobirajo za regulacijo Sedave od vodne zadruge. Argus: K deficitu delavskega bolniškega zavarovanja v Sloveniji za ieto 1925. KAKŠNA BI MORALA PALAČA BITI. Po prvotnih načrtih bi se imela zgraditi monumentalna zgradba, ki bi ne bila samo v zunanji kras slovenske prestoli-ce, temveč v ponos cele Slovenije. Bila bi dokument naše kulture. V njej bi bilo do 40 stanovanj, medtem, ko jih je v sedanji samo 5 ali 6. Ako bi bilo prvo poslopje zgrajeno do krnica, bi bil dosežen glavni namen: ustrezalo bi vsem praktičnim potrebani zavarovanja, kajti v njem bi imele prostora vse naprave, služeče praktični socialni medicini. Po proračunu bi bila zgradba z najemnino za stanovanja, trgovske in druge poslovne lokale absolutno rentabilna, t. j. zazidani kapital bi se zadostno obrestoval in v primerno kratkem času amortiziral. Pristopilo bi se lahko k osnovanju enakih naprav — seveda v skromnejšem obsegu — v drugih slovenskih mestih in delavskih centrih, ki tudi imajo pravico zahtevati, da .jim zavarovanje, nekaj nudi. Tako se je pa moralo že začete temelje zgradbe podreti, da se je na njih mesto postavil nekak vegast kurnik, ki še imena »kurji paviljon : ne zasluži. V izgubo so šle silne svote, za katere bi se lahko postavilo čedno stanovanjsko hišo sredi mesta. Polovico stavbišča se je odprodalo za nizko ceno pod pogojem, da kupec prostor takoj zazida. Kupec je zidal drugod, urad pa molči. Tako bo po zaslugi odgovorne gospode Miklošičevo cesto še dolgo kazila tista škrbina. M«lo zrcalo krivičnih razmer. IN KAKŠNA JE. Mesto modeme zgradbe je dobilo slovensko delavsko zavarovanje za svoj denar kobilo, na katero njeni graditelji ne morejo biti ponosni. Če bi ne poznali pravih vzrokov, bi rekli, da je že njena neokusna, nesimpatična zunanjost dokaz popolne nesposobnosti graditeljev. Pod pretvezo štedenja sino dobili skazo, ki bo dolga leta priča našega dilentatizma in bizantinskega servilizma, UL smo na vsak migljaj od zgoraj bili pripravljeni izdati interese celokupnosti. Kakršna je zunanjost, taka je tudi notranjost kolibe. Sam »id, hodniki in luknje, da vlada pri nekaterih pri belem dnevu egiptovska tema. Skozi nekatera vrata se more samo z glavo v roki. klo-seti so večji del brez okenj. Uradni prostori so nizki in tesni, da vlada v njih gnječa kakor prej, če ne še bolj. Oddelki so že par dni po vselitvi morali iz prostora v prostor in se končno naseliti v prostorih, ki niso zanje namenjeni. Centralna kurjava funkcijonira tako izvrstno da so morali letošnjo zimo uradniki delati v suknjah, pa so še zmrzovali. Temperatura se ni pomaknila nad 10 stopili nad ničlo. Več nameščencev je opas-no zbolelo, eden najbrže za vse življenje. Bomo videli, kakšna je odgovornost graditelja, o kateri je pripovedovala uprata urada v nekem Listu. Še slabše bo z ambulatoriji, ko se vselijo. Bajta namreč kljub temu, da jo gradijo že pet let, še ni toliko gotova, da bi mogle vanjo zdravniške naprave. Kar se tiče dobe zidanja, sta dosegli bajta Okrožnega urada in regulacija Ljubljanice rekord. Vso dolgo dobo se zazidani denar ni obrestoval in amortiziral, vrh tega pa je moral urad še plačevati drago najemnino drugod. Čakalnic ne pozna bajta nobenih, bolnik in stranke se bodognet-le na hodnikih, kd bodo morali biti pozimi ob ogromnih stroških zakurje . Kakšna bo ta kurjava že vemo; če se ni moglo razgreti sob, se bo Še manj ekspo nirane hodnike. Kdor bode hotel videti katakombe, mu poslej ne bo treba hoditi v Rim, videl jih bo lahko v Ljubljani, pa še kopal se bo lahko zraven. Najprej so bila gotova stanovanja. S temi se je najbolj mudilo. Dočim so oso-bito uradni prostori pod vsako kritiko -razen salonov višjih gospodov uradnikov — so pa stanovanja naravnost knežja. Dolgo časa so stala prazna, ker se je bil velik boj zanja. Tudi tu so sli težki tisočaki v izgubo. Sploh je poglavje o daji stanovanj in poslovnih prostorov (lekarna!) vrlo interesantno in se bomo še posebej pomenili. Sedanja zgradba bo absolutno pasivna, k stroškom bodo morali prispevati pa vsi kraji Slovenije; tudi oni, ki imajo 50 do 60 kilometrov do najbližjega zdravnika. V tem našem prepričanju nas ne more omajati nobena trditev, da se bode in- vestirani kapital zadostno obrestoval in amortiziral. Javnosti bi bilo jako ustreženo, če bi urad povedal koliko znašajo gradbeni stroški, po kakšni obrestni meri se bo investirani kapital obrestoval in amortiziral ter, kolika je amortizacijska doba. Povedati bi moral seveda tudi, koliko je urad plačal najemnine prej in koliko jo bo poslej; končno koliko znaša najemnina za stanovanja in poslovne prostore. Vsak razsoden človek nam bode lahko dal prav, da to še ni nobena rentabilnost, ako se zgradba obrestuje n. pr. s 6 odst., ki jih pa plačuje urad sam v obliki neprimerno visoke najemnine. Brez skrbi lahko rečemo, da je vsaka para, vtaknjena v to zgradbo, preč vržen denar. Stroški zanjo bodo presegali, ko bo čisto gotova, okroglo 15,000.000 Din, seveda brez stroškov za notranjo opremo, ki bo veljala nadaljne milijone. Za isti znesek, pa četudi bi veljala dva ali tri milijone več, bi lahko imeli štirikrat večjo krasno stavbo, ki bi bila že davno gotova in bi urad že več let prejemal najemnino in, kar je glavno: zgradba bi bila aktivna, urad bi plačeval za svoje prostore nizko najemnino. Sedanja pokveka bo požirala silne svote in gorje krajem, ki bi se jim zahotlo, da tudi dobijo kale ambulatorij. Odgovor se bo glasil: Nema pare! »Slovenec« je priobčil že več jako zanimivih člankov o delavskem zavarovanju. Piscu teh člankov morajo biti razmere dobro znane. Iz njegovih poročil se da posneti, da se z milijoni, curljajočimi iz Slovenije in drugih delov naše države, gradijo v Zagrebu in drugod na Hrvaškem z mrzlično naglostjo velikanske palače in ambulatorji, ki se o njih že naprej ve, da bodo jako dragi. Koristili bodo samo Hrvatom, prispevati bomo morali tudi mi Slovenci. Tam ni bilo nikogar, ki bi kazal na ravnatelja ali klevetal zagrebško meglo. Kdor bi to storil, bi slabo naletel. Hrvatje gradijo, dobro vedoč, da če bi oni ne gradili, bi pa Srbi, ker se leta 1932 preseli Osrednji urad v Beograd. Denar se da prenesti, zgradbe pa ne; Hrvatje to dobro vedo, zato hitijo na vse tretege. In prav imajo, če smo bili mi tako neumni, da smo jim svoj denar kar ponujali. Bolniška blagajna, nezgodna zavarovalnica in prva uprava Okrožnega urada so storili vse, da ostane čim več našega denarja doma. Zato so bili vodilni organi teh zavodov zasmehovani in preganjani. Ker so delali na to, da ostane slovenski denar na Slovenskem, jih je zadela vsa teža trde centralistične pesti. Mihael Ro-žaacc je bil odstavljen, dr. Bogdan žužek se je prostovoljno umaknil, industrijalec Anton Rojina je moral iti, ravnatelj Ivan Kocmur je bil nasilno prestavljen. Krivica, nasilje in talmistrokovnjaštvo so zatri umf ir ali. Navedena so dejstva, ki jih lahko vsakdo vidi in otiplje. Gonja se pa ni vršila samo javno, tmpak še bolj potajno, »pod zemljo«. Javnost se še spominja svoje-časnih časopisnih napadov na upravo delavskega zavarovanja. Citati je bilo dan za dnem, da je zavarovanje drago v prvi-prsti zato, ker je njegova uprava za nič. Biti je pa morala vsekakor dobra, če je prištedila 1,000.000 Din! Kričali so,^ da je preveč uradnikov - gosenic, da znašajo upravni stroški do 40 odstotkov itd., kai vse to so pa morali sedanji nasledniki takratne uprave hočeš nočeš moraš s serviranjem ogromnega deficita postaviti na laž. Taki in enaki ocvirki so bila zgolj zabela, ki bi naj razburila želodec javnega mnenja zoper takratno upravo, ki gotovim krogom ni bila po volji. (Konec prihodnjič.) Beograjska »Politika« je te dni javila, da se je Ivan 1. Popovič, velezaslužen patrijot, smrtno ponesrečil — v svoji službi kot beograjski tramvajski kon-dukter. Ponesrečeni je bil iz Boke Kotorske, je kot mladenič utekel v Srbijo, vstopil najprej med četnike, potem v redno vojsko in je, odpuščen kot narednik, dobil službo najprej pri carigrajskem potem pa pri atenskem srbskem konzulatu. Po nekaj letih državne službe se je posvetil trgovini. Imel je skupaj že lepo premoženje, ko so se začele ponovno četniške akcije. Vse je zapustil in hitel pod orožje ter je po parletnem četo-vanju po Bosni in južni Srbiji brez presledka po balkanski vojni prešel v vse strahote dolgoletnega svetovnega klanja. Cetuiški vojvoda Vuk mu je napisal v oceno: »Je velik junak! . Če vojvoda Vuk oceni koga za »dobrega vojaka«, je veliko, ocena »junak« cd vojvode Vuka je zelo, zelo veliko, ccena »velik junak« bo imela pa prav malo primere. 01) uje-diujenju in osvobojenju pa za velikega junaka Popoviča, viteza dvojne Ka-radjerdjevičeve zvezde in Belega orla, visoko odlikovanje cd zaveznikov, rezervnega kapetana 1. klase itd. ni bilo drugega mesta, kot služba na beograjskem tramvaju. Tu ga je doletela tudi nesrečna smrt v 55. letu starosti. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok---------- Ko velik junak najde službo in smrt na tramvaju, je pa toliko ljudi — nepoznanih in skritih v vseh najtežjih časih, — danes na višku bogatstva in oblasti. Mladi Pašič n. pr. ni niti od daleč vohal smodnika, pač pa si je že v času najhujšega trpljenja srbskega naroda začel kupičiti ogromno bogatstvo, od ka- terega danes po uradni ugotovitvi ne plača niti pare davka. Velik junak vseh srbskih bojev umira pod tramvajem, njegovi nepreskrbljeni otroci jočejo, jimak bogatstva in raz' košja, mojster vseh mogočih špekulacij, Kade Pašič, pa grozi onim, ki odkrivajo njegove posle. Nedavno je narodni poslanec, neki doktor iz Vojvodine, pred skupščino pretepel slepega invalida, Ivi se je zadel ob poslančevo spremljevalko. Revež se je opravičeval: »Invalid sem, slep sem«, — narodni poslanec je pa udrihal s palico, dokler se slepi invalid ni krvav zgrudil na tla. Brezštevilni so že slučaji, da pretepajo reveže in mučenike. Tepe in tepta jib družba, ki se valja v razkošju. Izgleda, da je prenehala vsaka človeška obzirnost do vseh onih, ki imajo manj kot 10 tisoč dinarjev na mesec. Ministri pridejo msečno najmanj 40.000 in se ne vprašajo, kako naj nameščenec ali delavec, ki za sebe in ** družino v enem mescu ne zasluži toliko, kolikor lahko minister dnevno po večerji izda od svoje mesečne plače. S 1. aprilom je bilo vrženo večje število državnih nameščencev brez vsake odpravnine na cesto. To je učinek »varčevanja«. O usodi teh ljudi se ne razpravlja. Sklenilo se je varčevati in varčuje -e sedaj pri onih, ki že pri svoji dosedanji plači niso mogli živeti. Največjo Popularnost bo pač dosegel oni minister 'dočnosti, ki bo štedil in reduciral pn -m .h lastnih dohodkih. ■ Na tek ega moža bomo najbrž se dolg fr kali. F. Gm.: Šs nekaj o mariborskem tisku« Kratke vesti. Rusija se ne “deleži razorožitvene konference, ker se ta vrši v Ženevi. Francoski socialisti so izjavili, da se ne udeleže glasovanja o finančnem načrtu Briandove vlade. S tem je vladi večina zasigurana. Nemčija bo še nadalje sodelovala pn reorganizaciji Sveta Zveze narodov m je v ta namen imenovala svoje delegate. Francoski parlament je z 226 pro 1 159 glasovi odobril finančni zakon. Stresemann je izjavil, da sta Avb rija in Nemčija sicer dve državi, toda en narod in da zato morate v tem' zmislu delovati. Ker ste tako točno opisali slabo udejstvovanje Maribora v razvoju slovenskega tiska, naj sledi nekaj pojasnil tega dejstva. Glavni vzrok je strankarska zagrizenost. Glavna strankina glasila so pri štabu stranke, glede drugih mest ali province še pa misli, da lastnih listov ne rabi in da glavno strankino glasilo popolnoma zadostuje. Prvaki stranke se najbrž tudi bojijo lastne sence in vedno se jim zdi, da bi utegnil kak list v drugem anestu preukreniti svojo smea. Podjetja, kjer so se ugnezdili straidmrji, nimajo nobenega smisla za časopisje, ki bi bilo v prvi vrsti za javnost in sele potem za kako politično stranko. Z listi, kakoršne bi javnost zahtevala, se nočejo pečati, rajši imajo škodo. Vse in samo za glavno strankino glasilo« — to ni samo parola centralistične samostojne demokratske stranke, ampak tudi avtonomistične SLS. »Straža« in »Tabor« sta drug drugemu dolgo zvonila, »Straže« je konec, »Tabor« bo pa živel že iz kljubovalnosti. Samo ne vprašaj, kako! L a M; o bi živela oba, če bi bila bolj za javnost kot pa za stranko. V Mariboru smo vsled strankarstva srečno prišli tako jialeč, da prav čudno izgleda tolikokrat dokazana in manifesti-rama slovenska večina s svojim narodnim blokom na magistratu pri dveh nemških listih poleg edinega slovenskega >la-bora«, ki pa često zmore komaj prostor za dnevna in strankarska obvestila. Kako malo se takozvani veliki narodnjaki brigajo za slovensko javnost, se prav dobro vid k na sledečem: Lani novembra so trije mariborski poklicni novinarji stavili konzorciju »Tabora« predlog, naj postane »Tabor« novinarsko podjetje, naj preide v Novim letom popolnoma v last, vodstvo, uredništvo in upravo poklicnih novinarjev kot neodvisen lokalni dnevnik. V obširni spomenici se je o potrebi in uspehu takega lista navajalo med drugim tudi sledeče: Maribor, oblastno mesto in oblastno središče z nad 30.000 prebivalci in zelo razvitim gospodarskim življenjem, nima re-prezentivnega dnevnik a. »Marburgei Zeitung« ne more zastopati večine v mestu in okolici, »Tabor«, ki izhaja sicer vsak dan, pa ne more nuditi čita-teljem niti minimum tega, kar mora nuditi vsak samostojen dnevnik. Danes je že povsod v civiliziranem svetu navada, da ima količkaj pomembno mesto svoj dnevnik, v katerem prihajajo predvsem do poudarka lokalni interesi. V drugih deželah imajo mesta s 30.000 prebivalci vsaj dva samostojna dnevnika. Ne vemo, zakaj bi moral Maribor tvoriti izjemo. »Tabor« v sedanjem obsegu ni mestu in slovenski večini na čast. Če vzame tujec ta list v roke, bo dobil čudne pojme o nivoju slovenske večine v mestu. Izkušnje so pokazale kot beli dan, da ^5,* strankarski dnevnik v Mariboru ng im*?. držati, ker zanj ni nobena stranka dovolj močna in vrhu tega se ima boriti še s konkurenco že dobro upeljanih in pod ugodnejšimi pogoji izhajajočih ljubljanskih glasil iste stranke. »Tabor« mora, če hoče obstojati, biti tak, da ga bo mogel in moral naročati in brati vsak ma-riborčan brez razlike strank. Take list0 imajo n. pr. v Beogradu (»Politika«), v Sarajevu (»Večernja Pošta«), v Zagrebu (»Novosti«) itd. To so listi, ki imajo svoj »vzrok obstoja« izključno v žurnalistiki, to je v onem načinu informiranja sti, ki je posebno razširjen v zapadi111 deželah. Opozarjalo se je tudi, da pomanjkanje samostojnega slovenskega dnevnika sili mariborski svet k inseriranju v nemškem Listu aK pa k opuščanju reklame, ki Ibi drugače dobremu slovenskemu dnevniku dajala lepe dohodke. Po podrobnih navedbah glede prevzema in finansiranja lista se je prosilo konzorcij za odgovor v danem roku. Gospoda od konzorcija pa na vse to sploh ni odgovorila in ponudbeniki so po poteku roka svojo vlogo preklicali. J Novinarji so storili svojo dolžnost. Dobro so premislili in pretehtali vse momente, ki pridejo v poštev pri vprašanju obstoja slovenskega dnevnika v Mariboru, ko pa pri svojih najboljših namenih niso bili deležni niti odgovora, je s tem tudi dobro osvetljena velika kriza mariborskega tiska in njeni vzroki. Značilno je to ,da se v Mariboru pri tolikih časopisnih poskusih ni nikdar upoštevalo ne javnosti in ne strokovnjakov. Nekaj časopisnih poskusov — muli enodnevnic — še lahko dočakamo, m^Joj je pa izgledov, da bi Maribor kmalu v slovenskem tisku zavzel mesto, ki mu pripada in ki bi mu bilo potrebno. NAŠO Ol! N/KO CIKORIJO Sijepan Radič o ženskem gibanju. V beograjskem , Ženskem pokretu . je imel St. Radie nadvse zanimiv, vsebinsko in idejno bogat govor, ki ga bodo tudi Slovenke čitale gotovo z veseljem in pridom. Med drugim je izjaval St. Rali adič: Srečen sem, ker sem imel dobro in inteligentno mater, a še liolj sem srečen, ker imam dolbro in inteligentno ženo. V svojem »življenju nisem srečal niti ene slabe žene in to naglašam z, zadovoljstvom. Kadar se govori o ženski volilni pravici, treba st var presojati s kulturnega in socialnega stališča. V Ameriki je ženska pravica samo luksus, v Angliji je storjeno nekaj več. Toda volilno pravico ima-1° samo žene stare nad 30 let, dočim jo jniajo moški že z 20. letom. Politiki se °ipi da bi žene dobile premoč. V Rusiji *o imele žene že pred vojno državljanske SedaJ ie njihov položaj zelo Po\"aŠei,‘^vnem odboru je bil takoj lij..-1* ail0vitvi stranke govor o ženski vo-ede' ^rav*c'- Od 100 članov je bil samo 2/Pr°ti popolnemu izenačenju žene • 'Cskim. Pa še ta mi je končno priznal, Je proti samo zato, ker je njegova že-a ubogala samo duhovnika. Ker je bi-a njegova žena neumna, je mislil, da so (Splošen saneh.) Mislim, da je to, kar dela . Zenski po-,u'et« zelo koristno in da more imeti ve-,lie uspehe. Toda žensko gibanje bo '!"?lo samo tedaj pravi zmisel, če bo rarz-ludi na vas. Nekatere napredne un S{ da žene delujejo na 'l' t J 'nJf^Še ženskega gibanja, toda li n' V5,11180 bil« ^ez besede. Mi-^ n zato, da je treba dati ženi volilno pravico najprej v rodbini, ker če je tu mma, kako jo naj ima v javnem življe- Zato mislim, da bomo morali dati ženi volilno pravico, a da nam bo treba no-^5.kskoc so delali Angleži. Naiprei bomo "daH f®*®”1 Uldi V °WastL Na*®lno občin K i m vohvno Pravico, toda n!ih<>vi 1° Same dolome’ v htitln 'Tle h,di »»rakti™° ^a-Se dohnV’C0- U Videl° se.bo’ da bodo , , 0 Pov®od tam volilno pravico, J j Vlada red, kjer je morala, kjer vladajo vrline, figa r vsega rezultat j© kultura in civilizacija. Ni izključeno, da postane HSS še odločen faktor in tedaj bomo ženo popolnoma izenačili z moškim. Morebiti ‘bo Pfva posledica tega to, da bo g. Korošec “enutno močnejši. Liberalni Slovenci so ^ tudi večkrat dejali; da naj jih rešim | Korošca in njegovih črnih sukenj. Dejal sem jim: Jaz ne morem voditi boja proti slovenski ženi. Če pa ste tako nesposobni, da vam duhovnik Korošec pobere vse žene, potem niste vredni, da živite. Pozneje sem spoznal, da sem bil malo preoster. Herriotovega napredna vlada je nastopila proti ženski volilni pravici, ker bi ona pomenila priznanje klerikalizma in poraz republike. Tako prihajajo tudi najliberalnejši ljudje do absurdne misli, da pomeni uvedba žene v javno življenje isto ko porušitev civilizacije. Jaz pa sem bil vedno tega. mnenja, da je naša civilizacija bedna, ker ni žene v javnem življenju. In zakaj je velika in simpatična francoska demokracija brez moči proti klerikalizmu? Ker je brezverska, ker misli, da je verna žena isto, kakor žena, ki služi duhovnikom. V tem je kriza in v tem je vzrok, da žensko vprašanje po prvih velikih uspehih ne napreduje. Ko je bil v Nemčiji izvoljen Hindenburg, so kričali: Tu imate žensko volilno pravico. Pa ni tako, temveč resnica je v tem, da ima žena zmisel za sintezo, ne pa za analizo. Ona ni operater, čeprav more vsak hip biti operirana. Ona ni rušilen element, temveč gradile«. Nemkinje so dejale: Hindenburg je poosebljenje naše rodbine. Tudi v Nemčiji je bilo mnogo afer, nismo mi izjema, toda vedelo se je, da je Hindenburg pošten. Toda v zunanji politiki ni nemška žena sposobna za sintezo, ker jo še nihče ni v tem poučeval. V notranji politiki je glavno poštenost, delavnost, rodbina, pravica. Same enostavne stvari so to, toda vse življenje je v njih; v zunanji politiki pa: mir in čast naroda. In vse žene so za to. Naša civilizacija ni tako velika, kakor vera. Veste, kaj je dejal Kristus? Kdor je brez greha, naj vrže kamen na njo!« Pri%as pa misli vsak prazen kričač, da sme psovati ženo. Ampak samo ničvredneži in prazne glave morejo slabo govoriti o ženi. Ko sem govoril z ženo japonskega poslanika, kako divna je bila! Žena, kadar je za kaMno stvar navdušena, je vedno lepa. Zenska ljubezen je globoka in resnična ter velika elementarna sila, ki ustvarja čudeže. Bog v nebesih in žena na zemlji samo ustvarjata čudeže. Nadaljujte svoje delo in našle boste pomagače v vsakem možu, ki spoštuje svojo mater, ljubi svojo ženo in ima rad vse druge žene. yaJS!?renca demokratske stranke v ’ lxa kateri je podal znani demo-ial i ideol(>£ S- Voj a Marinkovič par t' +-L 1 je pokazala eno izmed istih pcnianjklijvosti, ki tiščijo državno vljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ka-j.?r težka mora. Imamo ustavo, ki jo hva-130 nieni branitelji na vse »pretege\ ni-'anio pa duha' te ustave, ki bi preveva-a ves narod od Triglava do Vardarja, idovdanska ustava je — v meritorno aapravo„ da-li jo je z upravno-tehnične-“a vidika smatrati za dobro ali ne, se ne kislim spuščati, saj bi taka razprava šepal preko okvirja tega članka — politi-u,» kot eksohen. Njen temeljni motiv je Ustanovitev nove generacije državnega naroda potom mehanizacije. In v tem je zapopadena velika pogreška. Mi vse preveč govorimo o državi in vse premalo o f!aroan uPravTii aparat več desetletij rana da v tem razdobju likvidi-kulturna, socialna in etnična “^ualnost Zapomniti si je treba -z„,_ Ve!3a ziLasti ‘istim, ki so danes slepo Josani v politični ideal tako zvane- Za organsko ustavo. ga brezkompromisnega unitarizma —, da Slovenci in Hrvati 1. 1918 take tendence v srbski politiki niso> niti slutili, ker bi v drugem slučaju bili skoro sigurno odklonili skupnost s Srbi ter se raje spustili v kako donavsko-konfederativao pustolovščino, kljub riziku plačevanja reparacij in raznih mednarodnih kontrol. L. 1918. je bilo z naše strani jubdlarno leto optimizma in zaupanja v organski razvoj južnih Slovencev. * * * Vidovdanski ustavi manjka lastnost spajanja v krepkejšo zajednico.Weimax-ska ustava je zedinila na eni bazi vse republikanske in demokratične stranke današnje Nemčije: od socialne demokracije preko katoliškega centroma pa vse do kozmapolitično usmerjenih demokratov. Razlike v pogledih na socialno stanje niso izmenjale enakih pogledov na eno samo ustavno nujnost. Zato lahko re-emo, da je vveimarska ustava današnje eni je kljub veliki večini njenih na-^pro m ov bolje utrjena kakor vidovdan-Va’ * .Je v narodni skupščini močno dvotretjinsko večino ustavobraniteljev. ?ip.š mladi nacijonali^eni Se ni postavljen kot centralna podlaga ljudske zavesti v ospredje vsega dejanja in nehanja. Pred nami je trnjeva pot. Bodoča Jxigoslavija je danes kakor nedograjena hiša, polna hodnikov, na katerih srečujemo same znane ideje. A tisti, ki bi jih morali aktivirati, slone na oknih, hvaleč s kričavim glasom svoje politične parole na vse strani sveta, dočim ne poznajo niti toliko smisla za skupno lastništvo te hiše, da bi se sporazumeli vsaj glede enotnosti v arhitekturi in barvi njene fasade. Manjka nam nacionalna zavest romanskih narodov in puritanska trma Anglo-sasov. Davimo se z Mehmertotm notra- nje - političnih konUikov, ki jih je prinesla na svet s svojim rojstvom Vidovdanska ustava. Dokler ni notranje harmonije, ne more biti zunanjepolitične akcije. Za informiranje narodnosti pa, kakor so si zamislili tvorci ustave, je potrebna cela vrsta kulturnih pogojev, tistih kompetent, ki sc- jih oni iz polHično-spekulativnih razlogov ignorirali: pleme in jezik, pravo in običaj, religija in omika, znanost in umetnost. Ker pa manjkajo kulturni pogoji za dekretkanje narodnosti, smo doživljali do danes na zunaj same neuspehe. Ra-pallska veriga nas ni povezala v »fiporno celoto. Pa si oglejmo Nemčijo, kako je poruhrska borba zedinila ta narod, da so bili »Em einig Volk v on. Brudern in Ge-fahrk Narodu je treba notranje udeležbe vseh državljanov. V nacionalnem razvoju XIX. stoletja vidimo vso fatalnost v tem, da se je nacionalni razvoj malodane vseh evropskih narodov vse preveč oslasijal na više sloje in privilegirane kaste. Srbska demokracija je pomedla z vsako pomislijo na aristokracijo. Toda milje'je omogočil bujno rast plutokraciji, ki je podvojena nevarnost za socialno zgradbo države. Iz tega sledi, da 1110131- • mo najti za našo nacionalno idejo širjo podlago. To je življenjska naloga mladine. Duševna in duhovna transformacija je postala vsled tega nujn«st, ki jo dnevna politika lahko zadržuje, vendar je ne bo mogla onemogočiti. Naša državno - narodna ideologija mora biti socialno uravnana hi sicer tako, da bo najmanjši člen v veliki verigi začutil materinsko toploto domovine. V nasprotnem slučaju bomo ostali med evropskimi narodi manjvredni. Vidovdanski Kraljevini manjka veliko doživetje zasedenega ozemlja, nevarnost za kulturni obstanek naših manjšin, manjka ji problem likvidacije sorbsko-hclgarskega spora in gigantska naloga pomirjenja na Balkanu. Činjenica zasedenega ozemlja je za našo nacijonalno izpoved ogromnega duševnega pomena. Prid in preriniti se moramo do spoznanja, da se je težišče naše politike počasi premaknilo na Jadran. To dejstvo je pripravilo pot k novemu razvoju politike Južnih Slovanov. Srbi, Hrvati in Slovenci še ne pojmujemo, da nam manjkajo-pogoji kulturne avtonomije, ki je vendar kardinalno in temeljno vprašanje tolerance. Pedagogi iščejo tip šole, ki naj bi dala novega človeka »Jugoslovana« toda dnevna politika in vidovdanski reflektor jim omejujeta pogled na stvarnost organičnega razvoja pokrajin, plemen in mest. Zato nimamo šolskega zakona, ki bi odgovarjal potrebam realnosti, a kaj šele potrebam ustavne izvedbe. Čudim se, da o priliki budžetne debate ni bilo govornika, ki bi se bil dotaknil temelniega vprašanja današnje situacije, To je spadalo v debato, o budžetu notranjega ministrstva. Polemika se je sukala okoli komit in kača-kov, števila žandarmerije in tajnih fondov ter razpisov na azbojniške glave, ni pa bilo glasu v skupščini, ki bi bil zaklical: Nehajte! Pokleknimo, da se očistimo izvirnega greha neorganske ustave. F. G. Mi ulstrski predsednik Jau Černv Vprašanje novega mariborskega rotovža, Zadnjo sredo se je vršila vrlo važna seja našega občinskega sveta, na kateri se je med drugimi gradbenimi vprašanji prvič razpravljalo tudi o gradnji no- vega rotovža. V splošnem sem že zadnjič pisal o tej zadevi, ker pa je sedaj v principu že sklenjena stvar, da se novi rotovž zgradi, in ker se je glede mesta, na katerem naj se postavi, sprejelo načelo plebiscita, se mi zdi potrebno, da o tem spregovorim malo podrobneje. V prvi vrsti moram opozoriti na dejstvo, da novega rotovža ne bomo gradili samo za sedanjost in tudi ne samo za 100 let, kot je mimoglede omenil nek list, ampak, da bo to stavba, ki bo morala služiti svojemu namenu več stoletij, kakor je tudi dosedanja stara nudila streho mestni samoupravi cela dolga štiri stoletja. Vsled tega se moramo pri gradnji novega rotovža zavedati, da bodo po na, ši sedanji odločitvi ugodno al neugodno prizadete neštete bodeče generacije mariborskih meščanov. Stvar je torej mnogo važnejša kot bi utegnil kdo misliti na pr- vi pogled. Drugo važno dejstvo je, da se bo z gradnjo novega Totovža nudila tako ugodna prilika, da reguliramo naše mesto in mu damo lepši izgled, kakor se potem morda ne bo več moglo desetletij. Baš radi tega pa opozarjam mariborsko javnost, ki bo s plebiscitom morala odločiti, kje naj se novi rotovž postavi, na svoj zadnji predlog, da naj se izbere edino res primerno mesto, to je prostor poleg državnega mostu nasproti V e-like kavarne. Ta prostor je edini v samem centrumu Maribora, kj je na razpolago in ki je za to svrho primeren. Lepšega prostora v našem mestu ni. Našel bi se kvečjemu če bi se podrle hiše kje na Glavnem trgu ali pa v bližini, kar bi pa bilo seveda združeno s previlikimi stroški in bi pri sedanjem pomanjkanju stanovanj tudi ne bilo priporočljivo. Ta danes deloma nezazidan, deloma pa s starimi podrtijami zastavljen prostor je lepemu izgledu našega mesta najbolj na kvar in naravnost kliče po regulaciji in zazidavi in naravnost neverjetno je, da merodajni gospodi tega še n ko opazil L Človeka, ki ima količkaj estetičnega čuta, mora ta prostor zbosti v oči kadarkoli ga vidi. Da pa še ni zazidan je tudi razumljivo, ker privatnik se ne bo zle- pa odločil postaviti na tem prostoru novo stavbo, prvič ker bi moral zazidati ves prostor in postaviti torej res velikansko zgradbo, drugič pa radi tega, ker najde drugod dovolj cenejših stavbenih parcel in prostorov kjer niso potrebne tolike investicije. To si lahko privošči samo država ali pa mestna občina, sicer pa v Mariboru nihče. Sedaj se nudi torej najugodnejša prilika, da se ta fronta Glavnega trga zazida. Če se to ne zgodi bo ostal ta prostor še desetletja, ali pa morda celo stoletja nezazidan in v kvar mestnemu licu! Stroški novega rotovža bodo na tem mestu naravno večji kot bi pa bili kje drugje, ker bo treba prostor uravnati in postaviti za Bergovo tovarno nov visok in močan podzidek, toda občina to lažje stori kot pa kdorkoli drugi in njena dolžnost je tudi, da se ta prostor zazida. Ta prostor je za palačo novega rotovža tudi dovolj velik, na strani proti Dravi bo palača lahko pet, šest ali celo sedemnadstropna, fasada na trgu in fronta ob mostu nasproti »Velike kavarne« pa mora biti vsaj štiri nadstropna. V prostorih pod višino trga se nastanijo lahko centralna kurjava, kleti in arhiv, v pritličju in nadstropjih uradi v višjih nadstropjih ali v -zadnjih traktih pa ostanie nekaj prostora tudi za stanovanja magistralnega ravnatelja in drugih funkcionarjev. Mestna posvetovalnica bi se morala postaviti v prvem nadstropju. S postavitvijo palače novega rotovža na tem prostoru pa bi postalo tudi vprašanje preureditve spredaj žalostno pravnega gorenjega ali takozvanega novega dela Glavnega trga. Po mojem mnenju bi bilo treba ta prostor spremeniti v gredične nasade po vzorcu onih v Subotici pred subetiško Mestno hišo, v sredino teh nasadov bi pa spadal spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, katerega namerava postaviti posebni odbor, ki že zbira prispevke. Ta spomenik bi pa seveda moral biti dovolj monumentalen, da bi ne kvaril tega mesta, ki bi na ta način postalo kras in pcVse za visi od današnje seje radikalnega kluba. Ce radikali sprejmejo naše zahteve, bo vse dobro, drugače pa je demisija neizogibna. Z nami vred bo moral tudi g. Pašič demisionirati.« Mislimo, da bolj jasno Radič ni mogel povedati. da vztraja na svojem stališču. »Slovenski Narod?, ki tudi prinaša to izjavo, pa piše, da se Radič urnika. Strah ^Slovenskega Naroda« je torej tako velik, da se mora tolažiti jcelo z lažjo. Dosti utehe! == Sklepi velikega fašistovskega sveta. Na svoji zadnji seji je fašistovski svet med drugim sklenil, da se reformira ita-•ianski senat. ^Polovico članov imenuje 'ralj in, ti so dosmrtni člani senata. Po-iematiPn iztvolii<> delodajalci in delo- Seveda hod ° dobo devetih let. . , 0 smeli voliti le fašistovski sindikati m fantovske industrijske ganizac lje. Nadalje je sklenil veliki fašistovski svet, da bode odslej izdajala bankovce samo Banca d’ Italia. - Za gene ralnega tajnika je bil izvoljen poslanec i urati. Končno se je konstatiralo, da znaša število članov fašistovske stranice 635.351, za 270.107 več ko v lanskem letu. — Pogajanja z Abdelkrimom je pričela francoska vlada obenem s špansko. Predvsem zahteva Francija, da prizna Abdelkrim suvereniteto maroškega sultana, ki je čisto v rokah Francije. To se pravi, da se mora neodvisnost Rifa nehati. Tudi ostali pogoji Francije so težki. Zatrjuje se, da je Abdelkrim pripravljen piiznati suvereniteto maroškega suitami, da pa ni za sprejem vseh ostalih pogojev. Vendar se upa, da pride do sporazuma in s tem do konca krvave in neplodne vojne. Sokolstvo. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI Danes je Sokolstvo pri Cehoslovakili ne samo činjenica, s katero država računa, temveč tudi glavni steber, na katerem država počiva. 700.000 s vestni ih in požrtvovalnih Sokolov in Sokolic je število, ki vliva vsakomur vero v moč domovine in upanje na lepo in dobro bodočnost. Č. O. S. se tega zaveda in zato se pripravlja za zlet z njej lastno energijo in sposobnostjo. Zletne priprave, o katerih začetku in sedanjem Stadiju obvešča tudi naš list, se vrše v najlepšem redu. Zanimanje za zlet je že sedaj velikansko, da se pa še bolj utrdi, predpisal je zletni odbor Č. 0. S., da naj se vrši 30. aprila v vseh društvih skupna akcija za vabuditev zanimanja za zlet pri članstvu, naraščaju in dijaštvu. Tej akciji Č. O. S. pridruži se tudi jugoslovansko Sokolstvo in starešinstvo JSS bo obvestilo potom Sok. Glasnika svoja društva, da naj prirede na ta dan predavanja o češkoslovaški repulbliki, o pripravah za zlet in o njegovem pomenu. To naj bi bilo po možnosti združeno s telovadnimi akademijami, čijih čisti dohodek porabijo društva za zletne potne stroške. Pri provizoričnih prijavnih listih, ki jih je razposlal JSS svojim župani, se je priglasilo do zdaj za zlet v Prago okroglo 6000 članov in članic (med njimi 2400 telovadcev in telovadk) ter 800 naraščaja, kar je vsekakor ogromno število, ki dokumentira tudi praktično uresničenje gesla: Zvestoba za zvestobo. — Do srede maja bodo morali biti gotovi obvezni prijavni listi. JSS bo zahteval od svojega članstva in naraščaja popolno znanje vaj, predpisani kroj itd. Za naraščaj se bo izvršila pred odhodom v Prago preizkušnja v Ljubljani in kdor ne bo znal vaj ali drugače ne bo odgovarjal vsem zahtevam, se bo izločil. V Prago mora priti naše Sokolstvo pripravljeno in disciplinirano. — Glavni zletni dnevi bodo za članstvo 4., 5. in 6. julija, naraščajski dnevi pa 27., 28. in 29. junija. Naraščaj | se vrne iz Prage 1. julija. Sokolski listi. Kot je mlada naša država, je mlado tudi naše ujedinjeno jugo-slovensko Sokolstvo, ki se ga mora postaviti v prvi vrsti na zdrav in soliden temelj v idejnem, propagandnem in tehničnem oziru. V dosego tega služi posebno sokolski tisk, ki se razvija dokaj razveseljivo. Oficijelno glasilo JSS je »Sokolski Glasnik« s prilogama »Jugo-slovenski Sokol« in »Prednjak«. Kokoli č« je list za sokolski naraščaj, »Naša radost« za soikolsJko deco. Razven tega izhajajo: »Sokolski vjesnik župe zagre- bačke«, »Soko Dušana Silnog« (Glasnik beogradske sokolske župe), »Sokolska misao« (izdaje sokolsko društvo v Som-boru), »Sokolski vesnik banatske župe«, jSokok (Virovitica), »Vesnik sokolske /.upe Petar Veliki Oslobodilac« (Tuzla), Sokolski vestnik župe Ljubljana«, Vestnik gorenjske sokolske župe«, »Sokolski vestnik župe v Mariboru«. LJUBLJANSKA BORZA, dne 2. aprila 1926. Blago: Trami po naročilu kupca, fco vagon nakl. postaja, 4 vag. den. 295, bi. 295, zaklj. 295. VOLITEV ŽUPANA IN OBČINSKIH SVETOVALCEV V MARENBERGU. V četrtek, dne 1. aprila se je vršila volitev župana in občinskih svetovalcev v obmejni trški občini Marenberg, kjer so pred kratkim pri volitvi občinskih odbornikov zmagali Nemci ter dobili pet odbornikov, Slovenci pa štiri, kar je za prej popolnoma ponemčeni kraj še jako ugodno za Slovence. Za župana je bil izvoljen Nemec Viljem Neuner, vpokoj. nadučitelj, za prvega občinskega svetovalca pa z vsemi devetimi glasovi lesni trgovec Štefan Praprotnik, pristaš NRS, za drugega svetovalca pa s 5 glasovi trgovski sotmdnik g. Maks Holbling. Pristaš SDS dosedanji gerent Ivan Perdan je dobil le en glas ter tako popolnoma propadel. Izvršena volitev je bila sprejeta v vseh krogih prebivalstva s splošnim zadovoljstvom, ker je prebivalstvo komaj čakalo na konec samostojnodemokratskega vladanja v tej občini. SDS je imela dosedaj gerenta in izključno besedo pri gerent-skem sosvetu, čeravno nima v občini niti deset pristašev. S soglasno izvolitvijo g. Štefana Praprotnika se je dokumentiralo, da vživa 011 popolno zaupanje vsega prebivalstva. To naj bode tudi zadoščenje g. Mikuletiču, na katerega listi je bil g. Praprotnik izvoljen in moralna klofuta tistim, ki so zoper njega med in po volitvah uprizarjali ostudno gonjo, čeravno je on največ pripomogel, da so Slovenci izšli iz tega volilnega boja razmeram primerno še s tako častnim zastopstvom. DOPIS. V Ormožu se je dne 25. marca na velikem sestanku obrtnikov in kmetovalcev sklenilo prirediti meseca avgusta t. 1. med 8. in 15. obrtno gospodarsko razstavo ormoškega okraja in sicer po sledečem sporedu: v nedeljo dne 8. avgusta otvoritev obrtne, v sredo dne 11. avgusta vinske, v četrtek dne 12. avgusta konje-rejske in v petek dne 13. avgusta t. 1. govedorejske razstave. ! Obrtna razstava bo obsegala vse pro-j store meščanske šole, vinska se bode vr-| šila v dvorani gostilne Skorčič, konje-! rejska in govedorejska pa na sejmišču v : Ormožu. Cela prireditev je v rokah strokovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala, v vseh gospodarskih panogah, kaj premore ormoški okraj. Ze danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge širom naše države na to (prireditev, ki bo tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rajnega ljutomer-čana, tako tudi glede konjereje in živinoreje na višku ter prosimo, da sa na to razstavo ozira predvsem celokupna Slovenija ter za navedene dneve ne prireja nobenih drugih sličnih prireditev. Prosveta. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. 11. abonente, da poravnajo zadnji obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. 111. Narodno gledališče v Ljubljani opozarja na predstave, ki jih vprizori na velikonočne praznike. Na veliko nedeljo bosta dve predstavi v dramskem in ena v opernem gledališču. V dramskem bodo igrali Shakespeare ja: popoldne ob treh eno najprisrčnejših in najzabavnejših njegovih komedij »Kar hočete«, zvečer ob osmih pa Hamleta«. V operi bo gostovala na veliko nedeljo v naslovni vlogi opere »Mancn odlična uemtnica Ada Poljakova. Začetek operne predstave ob pol 8. uri zvečer. Na veliki ponedeljek igra drama ob treh »Desetega brata«, ob osmih pa Pvgnialiona«. V operi pa se izvaja ob treh Rihada Wagnerja »Večni mornar«, a o pol osmih '/.večer popularna opereta »Grofica Marica«. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani priredi v soboto 10. aprila ob 20. uri in v nedeljo dl. aprila ob 15. uri v veliki dvorani hotela Union v proslavo 75 letnice skladatelja P. Hugolina Sattnerja koncert pevskega zbora slovenskega učiteljstva. Sodelujejo: Julij Betetto, operni pevec, pomnožen orkester Drav. divizijske oblasti in mladinski zbor ljubljanskih srednjih šol pod vodstvom Jos. Brno-biča. Spored obsega sledeče točke: P. H. Sattner: Gori, gori na planine, Pozimi iz šole. Poje mladinski mešani zbor. P. H. Sattner: 0 nevihti. Mešani zbor. St. Premrl: Naša pesem. Mešani zbor z orkestrom. A. Lajovic: Gozdna samota. Ženski zbor z orkestrom. P. H. Sattner: Jeftejeva prisega. Kantata za mešani zbor, soli in orkester. Koncert vodi Srečko Kumar. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Dramatična predstava, ki jo je nameravalo prirediti 28. marca Mlad. društvo »Zarja« pri Sv. Jakobu v Trstu, je oblast prepovedala, ker je dvorana v zvezi z gostilno. Kako je izgovor prazen, priča dejstvo, da se je včeraj v isti dvorani lahko vršil koncert in danes popoldne druga predstava. Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOS. ROJIIVA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. AMTŠA ViKfT.' M it Odino pravi ir? zaneriuvj / 50 Jack London: Morski vrag. Zjutraj, opoldne in zvečer mi lahko dajete grenka 'zdravila in skrbite za moje zdravje, kakor hočete, vsako minuto dneva lahko pometate, brišete prah in spravljate v red moj brlog. Samo naslonil se bom v stolu nazaj, ju gledal in hvalil Boga, da imam mater in sestro. _ ,s0 v/-budile v meni veliko začudenje. Kje tadij ? NenSv,iVajSet m°Ž’ ali koliko jih Je na naži Stvo. T I n 10/. j e okoli mene bi morali imeti žene, sestre’ hčere. Potem bi bili zmožni mehkosti, nežnosti, sočutja. Nobeden izmed njih ni oženjen. Leta in leta ni bil niti eden od njih v dotiki z dobro žensko ali pod njenim dobrim vplivom, Id neubranljivo izžariva od takega bitja. V njihovem življenju ni nobenega ravnovesja. Njihova možatost, ki je sama po sebi živalska, se je preveč razvila. Druga plat, duševna plat njihove narave je bila zamorjena — je usahla. Oni tvorijo družbo neoženjenih, ki se osorno ob-dregajo drug ob drugega in postajajo vsled tega vsak dan bolj otopeli. Včasih se mi zdi, da je nemogoče, da bi sploh kdaj imeli mater. Njihovo življenje skoraj kaže, da so napol živali, napol ljudje, nek. poseben rod, ki ne pozna spola, da so se izvalili na solncu iz jajec Preklic. Podpisani Ignac šoštar, posestnik v Črnem vrhu, preklicujem in obžalujem obdolžitve izrečene po m dni v gostilni Plavšak v Št. Juriju ob Taboru o gg. Filipu Zupančiču, posestniku v Lokah in Juriju Goropevšeku, posestniku in lovskem pazniku v Ojstrici, da sta lovila pred Božičem 1925 v Ojstrškem revdigu, ustrelila tam srno ali srnjaka ter isto odnesla, kot neresnične in izmišljene in se zahvaljujem imenovanima, da sta odstopila od kazenskega {»stopanja na-pram meni. Ignacij šoštar. kot želve, ali pa da so prejeli življenje na kak drug podoben način, in da se vse svoje žive dni preval ja jo v surovosti in hudobnosti ter konečno umro tako nelepo kot so živeli. Ta nova smer mojih misli me je naredila radovednega in sinoči sem govoril z Johansenom — prve od-višnje besede, katere je izvolil spregovoriti z menoj vse izza početka naše vožnje. Odšel je bil^z doma s Švedske, ko je bil osemnajst let star; sedaj jih ima osemintrideset in vseh teli dvajset let ni bil enkrat doma. Pred nekaj leti je v nekem čilskem mestu v mornarski stanovanjski hiši nameril na nekega rojaka in od njega je doznal. da mu mati še živi. »Sedaj mora biti že precej v letih,- je rekel in strmel zamišljeno v kompasno hišico, nato pa je iznenada ostro pogledal Harrisona, ki je krmaril ladijo za eno točko z njene poti. Kdaj si ji pa poslednjikrat pisal? Začel je na glas računati: Enainosemdesetega; ne, dvainosemdesetega. Tudi ne — triinosemdesetega. Da. triinosemdesetega leta. Pred desetimi leti. Iz neke majhne luke na Madagaskarju. Takrat sem kupčeval čeval.« Vidite,- je nadaljeval, kakor da bi govoril z zanemarjeno materjo preko polovice zemeljske oble, »vsako leto sem bil na potu domov. Kaj je bilo poteim' treba pisariti? Samo eno leto sem bil z doma. Ampak vsako leto se je nekaj pripetilo in tako nisem šel domov. Toda sedaj sem prvi mornar in ko prejmem v I-risku svojo plačo in dobim kakih petsto dolarjev, se vkrcam na kako jadrnico, ki pojde okrog Amerike v Liverpool. Tako si prislužim še več. Odtod pa se odpeljem s parnikom domov. Potem ji ne bo treba več delati.« s Ali sedaj dela? Koliko je stara?« * Kakih sedemdeset,« je odgovoril. Nato pa je prešerno nadaljeval: Tam v naši deželi vsi delamo od rojstva, dokler ne umrjemo. Zaradi tega živimo tako dolgo. Jaz učakam sto let.« Nikdar ne pozabim tega razgovora. Te besede so h e poslednje, ki sem jih slišal iz njegovih ust. Morebiti so bile tudi sploh zadnje, ki jih je bil izgovoril, v o sem namreč odšel v kabino, da bi šel spat, mi je ulo spodaj preveč zaduhlo, da bi mogel spati. Noč je 'bila mirna. Rdi smo zunaj pasatnih vetrov in naš Duh je vozil komaj, en vozel na uro. Radi tega sem vtaknil blazino in odejo pod pazduho in odšel na krov. Ko sem stopal med Harriaonom in kompasno hišico, sem opazil, da je bil topot cele tri točke od prave smeri. Mislil sem. da je bil zaspal, in ker sem ga želel obvarovati ukora ali še kaj hujšega, sem ga .nagovoril Vendar ni spal. Oči je imel široko odprte, bil je videti silno razburjen, da mi niti odgovoriti ni mogeL Kaj pa ti je? sem ga vprašal. »Ali si bolan?« Zmajal je z glavo, globoko vzdihnil, kakor da bi se baš prebudil in lovil sapo. >Potem je najboljše, da naravnaš ladijo v pravo smer,« sem ga pokaral. To in ono. NOVO O BRUSILOVU. Doslej se je smatrala katastrofalna j Brusilova ofenziva« izza leta 1916 kot Brusilov glavni uspeli v svetovni vojni. Temu pa ni tako. Brusilov je storil še mnogo več. Brusilov je izvojeval že prve dni po izbruhu vojne zmago, ki prekaša po taktični in strategični važnosti daleč predor pri Luchu. To njegovo zmago se sme označiti brez pretiravanja kot »odločitev^ na vzhodni fronti. Da se takrat, začetkom leta 1914 v Rusiji o tem ni smelo pisati, je razumljivo. Kriva temu je bila ljubosumnost generalisima Nikolaja Nikolajeviča. Nikolaj Nikolajevič je namreč zahteval ob izbruhu vojne v kronskem svetu, da se izvrši glavna ruska ofenziva na vsak način ob obeh straneh reke Buga od severa proti jugu. To svojo zahtevo je utemeljeval s tem, da bi bila v slučaju, da se sunek posreči, odrezana s tem avstro-ogrski armadi življenjska žila — glavna železniška proga Krakov—Lvov, vsled česar bi padla vzhodna Galicija z deželnim glavnim mestom Rusom brez nadaljnega kot zrelo jabolko v naročje. Zoper ta predlog je nastopil — kot piše sedaj, ob priliki Brusilove smrti sovjetska Kosija? — z vso energijo Brusilov. To je bila spričo generalisimovega koleričnega temperamenta, ki ni prenesel nobenega ugovora za navadnega generala, zelo riskirana stvar. Brusilov je povdarjal, da bo prodiral po njegovih zanesljivih informacijah gro avstrijske vojske med Vislo in Bugom proti severu, medtem ko bo varovala mnogo slabotnejša avstrijska vzhodna fronta prostor pred Lvovom. Če bi torej prodirala tudi ruska vojska na obeh straneh Buga in Visle proti jugu, bi prišlo do frontalnih bitk, ki bi provzročale izredno velike izgube in katerih končni izid bi bil negotov, to pa tembolj, ker bi imela ruska armada pri teh operacijah opraviti neprestano na strani in za hrbtom z nemško vojsko. Brusdiov je dejal, da se mu zdi uspeh mnogo bolj siguren, če izvrši' ruska armija glavni sunek od vzhoda proti zahodu proti prostoru pred Lvovom. Tri tem bi imela ruska armada opraviti z mnogo slabejšo avstro-ogrsko vzhodno fronto ter ne bi bila izpostavljena nadlegovanju od strani nemških čet za hrbtom. Pri nadaJjnem prodiranju bi prišla ruska vojska avstrijski, ki prodira iz srednje Galicije proti severu, takoj vzdolž železniške proge Lvov—Krakov za hrbet, kar bi pomenilo popolni polom avstrijske severne ofenzive. Brusilova izvajanja so vplivala celo na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča prepričevalno. Samo poveljnik armadne skupine zoper vzhodno Prusko in prejšnji šef generalnega štaba Zilinski se je zavzemal še zaman za prejšnji načrt. Tako se je zgodilo, da sta bili dirigirani od štirih armad skupine na južnozahodni fronti dve močnejši, tretja in osma od vzhoda k zahodnem sunku na Lvov. Brusilov je poveljeval tretji armadi. Da se je zgodilo že začetkom meseca septembra vse tako, kot je napovedal Brusilov, je znano. Ponesrečena napadalna operacija je povzročila vojski podonavske monarhije težke in nenadomestljive izgube, se je glasila poznejša sodba dunajskega vojnega arhiva. »Najboljša armada, kar jih je postavila stara Avstrija tekom stoletij zoper sovražnika — in to je bila, kljub vsem svojim slabostim, armada iz leta 1914 — je bila uničena. Cvet oficirskega staleža in najboljše moštvo je obležalo na bojnem polju. Velik del itak skromne artiljerije je bil izgubljen. Rusi so takrat poročali: Okrog ‘250.000 Avstrijcev je padlo, ravno toliko je ranjenih, več kot 100.000 je ujetih, nad 400 topov zaplenjenih. 0. in kr. vojska je bila omajana. Da pa se ta za avstro-ogrsko vojsko tako usodepolna misel ni porodila v glavi velikega kneza, temveč v Brusilovi, se je izvedelo v širših krogih šele sedaj, po smrti velikega vojskovodje. »RUN« NA SEVERNI TEČAJ. Sredi maja se prične tak o rekoč run na severni tečaj. Tja odidejo namreč kar 4 ekspedicije: Amundsenova, Wilkinso-va, ekspedicija kapitana Byrda in ekspedicija Oyden-Wade. Prvi se odpravi najbrže na pot kapiten Bvrd, ki je od* potoval že na Spitzbergen, kjer se je pričela tudi lanskoletna Amundsenova ekspedicija. Že izza Bleriotovih poletov se je vedno in vedno razmotrivalo vprašanje ekspedicije na severni tečaj potom letal. Preje je bila ekspedicija na severni tečaj podjetje, ki je trajalo leta in leta. S sanmi, ki so jih vlekli psi, oziroma včasih celo ljudje, je bilo treba osvojiti vsak meter zemlje in neštete hekatonvbe človeških žrtev markirajo pot raziskovalcev severnega tečaja. Primat glede uporabe letal v svrho potovanja na severni tečaj gre Amundsenu. Amundsen je napravil prve praktične poizkuse že leta 1914. Vojna je ukinila vsa mednarodna znanstvena stremljenja. Od leta 1922 počenši se je pečal Amundsen z'pet z realizacijo svojih načrtov. Po 8 leta trajajočih poizkusnih poletih je organiziral leta 1925 ekspedicijo in prišel je s svojimi letali do 87 step. 43 min. Severnega tečaja sicer -ni dosegel, toda dokazal je, da je cilj dosegljiv. Takoj po njegovem povratku so se našli ljudje, posebno Amerikanci, ki so ga hoteli posnemati. Prvi njegov posnemovalec je bil Mac Millans, ki pa je klaver-no pogorel. Eden od udeležencev te ekspedicije, kapiten Byrd poizkusi polet letos še enkrat. Poslužil se bo pri tem tri-motornega letala tipa Fokker, ki lahko pristane na morju kot na kopnem. Financiranje ekspedicije sta prevzela sinova milijarderjev Edsel Ford in D. Rockefeller. Razven tega podvzame letos ekspedicijo Amundsen, ki se posluži pri tem zrakoplova. Njegove ekspedicije se udeleži amerikanaki sin milijonarjev Lincoln Elsvvort. Routa Amundsena kot tudi kapitena Byrda bo v splošnem ista kot je bila lanskoletna Amundsenova, ki je najkrajša. Oydenove in Wadyjeve ekspedicije se udeleži baje pet letal. Ameriški letalski ofocir Wilkins, ki poleti na severni tečaj v dveh letalih ne podvzame poleta iz Kingsbai-a kot prvi dve ekspediciji, temveč iz Kapa Barov v Alaski. Ta routa je najdaljša ter je deloma še popolnoma neraziskana, ker se je domnevalo do sedaj, da iz Alaske ni mogoče priti na severni tečaj. LJUBICA EVROPE. Sovjetska Rusija je obelodanila te dni iz državnega arhiva čudovito historijo nenavadne neoficijelne >ambassadricec, kneginje Do-rotee Lieven, rojene Benckendorff. Težko, da bi bila živela kdaj kje diploma-tinja kot je bila Dorotea Lieven, ki se je kosala z državniki kot so bili Mettemich, Can-ning, Chateaubriand, Palmers-on, Grey, \Vel-ti n g ton in Guizot ter nad svojimi moškimi nasprotniki navadno triumfirala. Diplomatska »Šibila«, tki je bila prijateljica in svetovalka dveh angleških kraljev in dveh ruskih carjev, j Egerija« moskovitskega kanclerja, številnih velikih ruskih knezov in angleških princev je doživela svoj prvi in zadnji fiasko ter podlegla samo napram mlajši in mogočni ženski — angleški kraljici Viktoriji. Svojo diplomatsko karijero je začela kneginja Lieven s 15 leti. Njeno izključno diplomati 6no sredstvo je bila ljubezen. Tega sredstva ,Donat’ Zdravljenje vseh želodčnih 111 črevesnih [bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: MA) SEPTEMBER. Cene zmerne. V pred- in po sezoni znalan popust. Koncertira vojaško glasba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Rainateljstvo zdravili Ua Rogaika Slatina. »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A' siva, rujava patentna, valovita, vseh številk, vedno na zalogi pri ,ŠAGRIN‘ a z oz LJUBLJANA /01 Jl iv LJllJlUliiiia (Sladkogorska) Kra]ja petn> trg a 3 Kleparski pomočnik samostojen preddelavec, Ai trajno delo, se sprejme pri. Primož Jus/tin, Tržaška cesta 30, Ljubljana. Zlato 0 <8 rt N Podobarji, črkoslikarji, kamnoseki, knjigovezi! Opozarjamo Vas, da imamo vedno v zalogi prvovrstno bavarsko zlato I Ne zamudite zahtevati cenike! „ŠAGR1N“ d z o. z,, Ljubljana Kralja Petra trg 3 N rt B Zlato r .j h o Ustanovljeno 1. 1903. Ustanovljeno l. 1903. Prvi strokovnno-špecialni atelje za črkoslikarstvo Pristou & Bricelj LJUBLJANA Aleksandrova c. 1. Šelenburgova 7. Specialiteta Steklene napisne firme. Telefon štev. 908. Telefon štev. 908. nudbe na upj »Cvetoča ¥se te Sepe stvari: lepe čeveljčke, torbice in druga darila lahko kupite, ako najdete v samo en zlatnik. V vsak tisoči komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po t zlatnik in ako imate srečo ga bodete sigurno našli. Upoštevajte to ter pridno parite le z m i I © m «Oazet&“ ki se odlikuje po izreano obilni peni ter jako temeljito in hifto očisti perilo. MILAN Jugoslovanska zavarovalna hranilnica registrovana zadrugo z neomejenim jamstvom $ikloš čeva cesta v Ljubljani Kralja Petra trg 2 Hranilne; vloge mi knjižice in tekoči račun obrestuje zelo ugodno. Špeeijalna oddelka hranilnice: Jžavarovaina štednjsa Zavarovalna štednja ima namen vzbuditi v najširših slojih smisel in veselje do štedenja in dati možnost, pridobiti si z malimi rednimi vlogami večjo prihranke. Že z malenkostno tedenskimi vlogami po 5 Pin si moro prihraniti v petih letih 1500 Din, .po 10 Din si more prihraniti v petih letih 3000 Din, po 15 Dm si more prihraniti v petih letih 4500 Din, MoJ£°4 ? , ,S1 mre, potekom petletne dobe štedenja, izplačan ves tisti život * j i®a v'da£ateh na kapitalu in obrestih dosegel, če bi doživel polno dobo štedenja. ,.„,5 zavarovalni štednji lahko pristopi brez zdravniške preiskave ■ nka zdrava oseba od 16. do 60. leta starosti. . doseže torej zavarovalna Stednja v zvezi z življenskim zavaro-anjem gotovo svoj namen — prištediti si z malimi rednimi vlogami ec]o vsoto denarja — je način varčevanja potom »Zavarovalne Slednje« primeren in zelo' ugoden za razne prilike in namene rodbinskega ?*v9®nla: dota in oprema za neveste, za nabavo pohištva, sredstva za študij in za potovanja, za pogrebne stroške, za slučaj smrti in za razne druge prilike. Radi lahkega vplačevanja in ugodnega obrestovanja je zavarovalna stenaja tudi primerna v svrho pridobivanja kapitala za stavbe, za poljedelske, obrtne in druge investicije i. t. d. Rentna štednja določi^8 im\nameal’ da ugotovi vlagateljem ali od njih letno pMljivo rento." °breStovanjem v!o^ Pr<*krb° za starost, t. j. »imii01«-1 Stednja je glede vlog in dvigov enaka navadnim hranilnim ... “ j obveze za redno vplačevanje ali kakršnekoli plačilne roke. vloge Ostanejo last vlagatelja in lahko z njimi prosto razpolaga; lahko Jih z doplačili poviša ali z dvigi zmanjša. Tudi v času, ko dobiva upravičenec rento, laliko prosto razpolaga s kapitalom. Za vsako vlogo se pripiše, za vsak dvig pa odpiše primerna renta, ki jo dobiva vlagatelj •ali od njega določeni upravičenec od gotove dobe starosti pa do svoje smrti. V slučaju smrti pa dobijo dediči izplačan ves kapital, tudi, če je dobival že rento kolikorkoli let. K rentni štednji lahko pristopi vsaikdo, brez ozira na starost. Za-retek dobivanja letne rente — od 30. leta starosti naprej — si lahko sbere in tudi lahko še pozneje izpremeni. dobrovpisa- rente dobiva vlagatelj, v gotovini izplačljivo, obresti. vsakomur omogočeno, da si brez truda in za starost — rento —. to je svojim vlogam svoje smrti. '«e stanove zelo ugoden in primeren način Malt oglasi. Cena oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka na-daljna beseda 50 par. Vsakovrstne knjige v vseli jezikih, kupuje in prodaja po ugodnih cenah antikvariat knjigarna Ljubljana Stari trg, št 34 Premog Čebin WoliQV3 ll. 1/11. - Tol. 56. Stekleno • strešno opeko imajo stal-; no v zalogi Združene ope-j karne d. d. v Ljubljani. j Damam in gospodom > se nudi lep zaslužek z raz-j pečavanjem parfumerije. ; Potreben kapital 200 Din I za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda-, d. z o. z., Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/II. Sejmska restavracija se odda za dobo letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma). Ponudbe je vložiti pismeno do 15. aprila t. 1. na (Jrad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. Gospodična v starosti 30 let ei želi živahne korespondence z gospodom iste starosti. Ženitev ni izključena. — Polista pod pomlad«. 3S F rl 1 P €> promenadne, beie in barvaste, ^ ovratnllce vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode irt dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, Čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Prešernovega spomeniku ob vodi Strojepiska in stenografinja z večletno -prakso želi službe za takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stenoti-pistka. Sobo s separatnim vhodom išče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«! TURIN UDRUŽENE TVORNICE ČOKOLADE KAKAOA' BONBON A' KANDiTA KARAMELA' BI5ftQTA»DVQPEKA TURIN TURIN / GENOVA / lufillirtUkAd Glavno zastopstvo za kraljevino SHS: StA.DE KUFtfDIO, £agreb, Samostanska utica 1. VSAKDO s* lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših ŠIVALNIH STROJEV .Gritzner" in „Adler## ter se nedosežnimi pletilnimi stroji „DUBIEO". Te si nabavi pod ugodnimi pogoji ectino pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. TRGOVSKA BANKA D. D.. LJUBLJANA PODEItiŽfiKE: Maribor, Kurnik, ta mesto, Pini, Rakih, Slimigndec. Slovenske Konjice, Presoliš. Dunajska cesia 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 20,100.000*—. izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA Telefoni: 139,146,458 TRG. 1ND. D. D. Tiska knjige, pravile, cenike, račune, iefiake, čcuso* plse, lepake, brošure, potnice In razglednice. Izvršuje vsakovrstne Hrpovslce kakor tnsSi -vse druge uradne tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica. EJUBLI ANA- SIMON OHKOOR5ICEVA UC. 13. - TER33FON 533 . , tllHflinnf tovarna vinskega kisa, Jlitfil w,2r* najtinejšl in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. JT ZAHTEVAJTE PONUDBO! “»C Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. ta, II. nadstropje, Telefon interurban: Podnart 2, po tovarniških cenah Konopjuta d. d. Skladišče: Gosposvetska cesta št. 2 (nasproti Figovcu} se dobi po tovarniški ceni Skladišče: Gosposvetska cesta št. 2 (nasproti Figovcu) MATI IN SIN. Glej sinko, primerjajvajenkra! perilo, oprano z ZlotoroD MM s perilom, opranim z dragim miiom Kakšna razlika I Perilo, oprano z Zlatorog terpentinovim milom, je res lepše, kakor novo. Poleg tega sam našla v Zlatorog terpenti-novem milu že drugi zlatnik po lO frankov I L mhii Mia la poprava pisali MA strojev in reoistr. igain. Lud. Baraga, ijniliana. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM registrovana zadruga z neomejeno zavezo VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po naj- ugodnejšem obrestovanju. ČEKOVNI PROMET, j", j i il A P1? I NAKAZILA. — INKASO. - - - Račun poštna hranilnica št. 14.257. - Brzojavke ..KMETSKIDOM" - - - TavLfjeVa (Sodltt) lil. 1, PftliČje POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — KREDITI v tekočem računu. — ESKONT MENIC. - - BLAGAJNIŠKE URE: od 8.-12'/, dopoldne in od 3.-4 7, popoldne. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji za ladje, črni ali pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. j--- Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline. Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem Dve trafiki na sejmišču Ljubljanskega velesejma se oddaeta prililkom letošnje vele-sejmskft prireditve od 26. junija do 5. julija. Paviljona sta opremljena. Informacijo pri uradu velesejma. Izdajatelj ln odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani Andrej Sever. Postranski | zaslužek primerno na vsakogar. — j Pojasnila proti mamki 1 dinarja. Propagandna re-! klamna družba z o. a., ! Ljubljana, Šelenbungova ulica 7/11. \7y%71 za perilo« stavbenike« te-▼ i v M s ar J e« okna itd. vedno v zalogi Konopjuta d. d. Skladišče: Gosposvetska cesta št. 2 (nasproti Figovcu). . Ostrovski IDamiški v kosih po Din 110*— Angleški piavžarski v kosih po.....Din J00- - —— Nemški plinski orehovac, mehki po . - Din 90’— —— 'JZZZL Porurski plitski Orehovec, mehki pv> . . . Din 80‘- Porurski plinski v kosih, mehki po ... . Din 80’— —~ Nemški kovaški premog/ E dvakrat pran in sejan 8—15 in 15—40 m po Din 100’— ‘ ' r—? za 100 kg franko skladišče Meteljkova ulica štev. 19. Odprto dnevno od pol 8—12 in od pol 2—5. ure. Oaran- " tirano pristne znamke. Vagonske dobave po brezkonku-*—^ renčnih cenah. —^ SE PREMOG la trboveljski “S zdrava, suha, bukova, dobavlja in ima stalno SJriC ▼ na zalogi po znatno znižanih cenah 1 IX ČEBIN | — premog, drva, koks — F.jublfana, Wo!fova 1. II. Tel. 56 — uzde, povodci itd., gurte, platno l* d JL za plahte, juto in slamnice nudi Konopjuta d. d. Skladišče: Gosposvetska cesta št. 2 (nasproti Figovcu).