Poititina plačana v gotovini.
Pcsameina Atevilka stane 1*50,
Slovesisli:!
REPUBLIKANEC
(prej Avtonomist)
OlasiSo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
Uredništvo in upravni&tvo v Ljubljani) Breg št. 12. II. Telefon 119.	Izhaja vsak petek.	Mesečna naročnina 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par.	
Št. 49. Ljubljana, dne 5. decembra 2924.			Leto IV.
Itninutn 1 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastleaa sloven-flUJ nočemo l Skega ljudstva!
Seja glavnega odbora SRS v Zidanemmostu.
V nedeljo, dne 30. novembra 1924 je bila glavna seja SRS za vso Slonijo v Zidanem mostu. Udeležilo se je iste 44 članov in zaupnikov glavnega odbora. Prisostvovala sta tudi dva delegata federirane H.RSS. — Seja je bila zelo živahna in je trajala nepretrgoma od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Predsedoval je A. Prepel u h , ki je uvodoma podal kratko situacijsko poročilo. Ugotovil je zlasti volilno taktiko nasprotnikov in dokazoval potrebo ' enotnega nastopa vsega kmečko-delavskega republikanskega in socijalnega pokreta v vsej državi. Pokret hrvaške republikanske kmečke stranke že davno ni ve« samohrvaški, ampak je obče človeški in zato socijalen. Gre za skupen nastop vseli kmetov in delavcev v tej državi za dosego politične svobode, za socijalni in gospodarski prospeh delovnega ljudstva, ki je nosilec narodne federacije, člove-čanstva in resnične ljudske samoupravo. Končno je ugotovil intrige, ki so zadnje čase započele od naših političnih in socijalnih nasprotnikov, ki so šle za tem, da se onemogoči skupen nastop republikancev vseh narodov v tej državi pri doseganju označenih ciljev. Te intrige so danes razkrite. Toda zaupniki SRS naj sami odločajo o nastopu pri predstoječih državnih volitvah, sami naj določijo našo taktiko, sami določijo kandidature itd.
Na to se je razvila obširna večurna debata o položaju v Sloveniji in o razpoloženju ljudstva. Govorili so zlasti: Fr. Lakner, R. Bende, P. Horvat, Franjo Ivanuša, Fr. Poljanec, Iv. Rojs, Fr. Kočevar, Jož. Horvat, Tv. Novak, Fr. Talany, E. Stoklas, P. Bohinc, M. Vindiš, J.
Zadnje dni so se nekateri slovenski politični voditelji na vso moč trudili dokazati slovenski javnosti, da so bili oni že od nekdaj najbolj vneti branilci in zagovorniki Slovenstva, da so že od nekdaj zastopali načelo slovenske samostojnosti in neodvisnosti in da so zato samo oni edina in prva slovenska stranka.
Izgleda, da računajo nekateri gospodje na zelo kratek spomin današnjih ljudi. Nam republikanskim grešnikom pa je dal Bog prav dober spomin.
Nekaj tega dobrega spomina smo porabili že v zadnji številki, ko smo omenili, da znanega političnega voditelja, ki ga je danes samo slovenstvo, 1. 1918. niso vozili po Ljubljani kot Slovenca, ampak kot Jugoslovana. »Slovenec« nam je to ugotovitev silno zameril in nam je odgovoril z vprašanjem, če nismo bili takrat vsi, torej tudi mi, odločni »Jugoslovani«. To vprašanje pa je nekoliko napačno postavljeno. Mi, navadni ljudje, smo bili pod vplivom raznih političnih voditeljev res takrat »Jugoslovani«. Ko smo pa videli, kam nas je »jugoslovanstvo« naših političnih voditeljev pripeljalo, smo rekli: Stoj, ne boš! Kakor hitro pa so naši politični vo-
Kunej, J. Mihelič, I. Šegovič, J. Ve-gelj in dr.
Storil se je sklep, da nastopi SRS pri predstoječih volitvah \ Sloveniji samostojno, glede cele države pa kot federiran (sestavni) del enotne konfederacije HRSS, tako da bo nastopil republikanski blok za celo državo enotno za dosego politične svobode in uveljavljanja tistih skupnih narodnih ter socijalnih načel, ki jih ta pokret nosi.
Burno pozdravljena sta govorila tudi prisotna delegata HRSS.
Seja je končala v najlepši harmoniji, soglasnosti in navdušenju.
Kako globoko živi naša ideja med slovenskim ljudstvom, dokazuje izredna požrtvovalnost posameznih delegatov. Tako so prišli na sejo delegati iz Bele Krajine, ki so se"vozili celo noč, ko so že prejšnji dan morali z doma, ter so za vrnitev porabili zopet vso naslednjo noč. Pravtako požrtvovalni so morali biti delegati iz oddaljenih krajev kočevskega in logaškega okraja, ki so morali že prejšnji dan 7, doma, da so pravočasno prišli n*a sejo. Tudi delegati iz oddaljenih Haloz so morali že ob polnoči z doma, da so prispeli zjutraj na sejo. Da ne omenjamo vrlih naših Gorenjcev, ki so morali ponoči z vozom do Ljubljane, da so dobili zgodnji jutranji vlak. Tz oddaljenih pod-krimskih vasi so prišli delegati po več ur peš hoda. Kdor je gledal te naše vrle može in videl njih občudovanja vredno požrtvovalnost, mora reči, da ta moderni politični in socijalni pokret ni umeten, temveč je plod naše zemlje, naših domačih razmer in duševnega hotenja našega ljudstva.
doslednost.
ditelji slišali naš odločni »Stoj«, so se tudi oni ustavili, zagnali svoj »jugoslovanski« plašč za plot in so postali pod pritiskom ljudske volje zopet 'Slovenci! L. 1918. so torej politični voditelji vodili nas v »jugoslovanstvo«, par let pozneje pa so se morali dati sami voditi od liud-stva nazaj k Slovenstvu! Take vr-
-	ste »voditelji« pa niso voditelji!
Za »Slovenstvo od nekdaj« nekaterih političnih gospodov in voditeljev pa so silno značilne tudi sledeče besede:
»Vseslovenski shodi bodo jutn prenehali, začeli sc bodo za nas jugoslovanski.«
Tako je poročal »Slovenec« dne 15. januarja 1. 1919.!
Na shodu zaupnikov SLS meseca januarja 1. 1919. pa je govoril dr. Korošec:
»Predvsem nam je treba misliti sedaj na dobrobit našega celokupnega jugoslovanskega naroda, na prospeh naše novorojene države, to je sedaj glavna zadača Vseslovenske ljudske stranke... Slovenski, hr-vatski in srbski kmet se bodo »našli« in zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najsigurnejše poroštvo za nerazdeljivost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in države (Burno _odobrava-
vanje)... Komur je blagor jugoslovanskega naroda, osobito kmeta in delavca, na srcu, njega vabimo v našo sredo, pod krov naše stranke. Z nami Bog in sreča junačka! (Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Tako poroča »Slovenec« dne 17. januarja 1. 1919.!
Prosimo naše bralce, naj poiščejo v tej izjavi le eno samo črko o Slovenstvu ali pa o kake »slovenski samostojnosti in neodvisnosti«! Tako bi bil lahko govoril 1. 1919. tudi dr. Žerjav. Dočim pa je ostal dr. Žerjav vsaj sam sebi zvest in še danes tako govori kakor je govoril 1.1919., so pa »dosledni politiki« dokazali svojo »doslednost« le v večni nedoslednosti, nikdar pa jim ni prišlo na misel, da se mora politik umakniti iz javnega življenja, če spozna, da se je zmotil in da jo je zavozil!
#
Tudi s »samostojnostjo in neodvisnostjo« .Slovenije ni nič boljše kakor s Slovenstvom gotovih političnih voditeljev.
Že iz zgoraj omenjene izjave dr. Korošca je razvidno, da o »samostojnosti« Slovenije- ne more govoriti mož, ki se ogreva za »nerazdeljivost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda«! Tako, kakor '^ mislil takrat dr. Korošec, pa ni mislil' samo on.
Meseca februarja 1. 1919 je objavil namreč »■Slovenec« poročilo o nekem zborovanju, na katerem je govoril tudi g. profesor Bogumil Remec, ki je še danes zelo vpliven član vodstva SLS. Ta je rekel glede avtonomije:
»Napraviti bi bilo treba avtonomijo za okrožja. Mi ne zahtevamo plemenske avtonomije! Prvo, kai se mora izvesti, je avtonomija občin. Pripomnim, da je »Slov. Narod« ce-
lo	zahteval, da naj bi župane podržavili ... Napravijo naj se okrožja ... Zakonodaja naj bo skupna. En političen parlament, ki bo imel zakonodajno oblast — za domače gospodarske interese pa posebna zastopstva. V politiki naj se uvede centralizem, v gospodarskih vprašanjih pa avtonomija.« — Glede okrožij meni g. prof. Remec, da naj so samo zemljepisnega značaja, tako da bi slovensko okrožje lahko poseglo na Hrvatsko in obratno.
To so brali ljudje v »Slovencu* dne 21. februarja 1. 1919. Tore,-) »plemenske avtonomije« ne zahteva, pač pa zahteva »politični cen tralizem« mož, ki je že takrat igral v vodstvu SLS vodilno vlogo. Tudi to se imenuje »politična doslednost«.^ Ali torej nekateri slovenski politični voditelji zahtevajo samo stojno in neodvisno Slovenijo ret* že »od nekdaj«? L. 1919. so zahtevali še centralizem!
Dne 5. februarja 1. 1919. pa je poročal »Slovenec« iz kroga slovenskih zastopnikov v Belem gradu:
To je najnovejši politični »šla-ger«, s katerim hočejo gotovi ljudje slepiti slovenske volilce in jih zmamiti in zvabiti na svojo strah.
Mi priznamo, da bi bilo res jako lepo ,če bi Slovenci nastopali v boju, ki ga danes bijemo za svoj obstoj kot narod, kot organizirana in zavedna enota, ki ve, kaj hoče, brez ozira na razne male domače prepi-
»Mi smo za edinstveno veliko državo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki nsun je največja Srbija, Hrvatska in Slovenija.«
Tako krepko se še nikdar ni nihče izrazil za samostojno in neodvisno Slovenijo!!!
#
Prav zanimiv in poučen je v tem oziru tudi uvodnik v »Sloven--tin-«-z dne 23. februarja 1.1919. »Centralizem in avtonomija«.
Tam beremo:	»Vseslovenska
ljudska stranka ni na svojem zadnjem zborovanju ničesar sklepala o tem vprašanju, toda njen posle-vodeči podnaČelnik Bogumil Re-jnec je svoje mnenje zelo jasno in ostro označil. Izjavil je, da država potrebuje močne zakonodajne roke in da Slovenci ne bi mogli imeti nič proti temu, če dobi država en sam zakonodajni organ. Mi se ne pulimo za svoje pokrajinske zgodovinske meje, če ne narekuje blagor celote, da jih ohranimo! Saj vidimo, da govorimo s Hrvati ob slovenski meji dobesedno isti jezik in moremo celo trditi, da bi bilo iz gospodarskega ozira bolje, ko bi se deli Kranjske ali Štajerske spojili z de-
li	sosedne Hrvatske v upravne celote.
Taka organizacija bi bila v smislu načrta dr. Kreka, ki ga je objavi! -njegov prijatelj dr. Pero Rogulja v »Novinah« mnogo prej ne go se je javnost bavila s tem vprašanjem. Ce se torej bodoča konšti-tuanta odloči za eno samo zakonodajno skupščino, se bo morala uprava tako decentralizirati, da jo bo \ občinah, okrajih in okrožjih v resnici vodilo ljudstvo.«
Tsti ljudje, ki so govorili in pisali 1. 1919. tako kot smo povedali zgoraj, se predrznejo danes očitati nam, da Prekmurje prodajamo in da smo »narodni izdajalci«!! čc to ni hinavščina, potem je ni več na svetu!
Še dne 12. aprila 1. 1919. pa je izreklo vodstvo SLS v »Slovencu«, ustanavljajoč »Jugoslovansko ljudsko stranko«:
»V državnopravnem oziru stoji stranka na stališču državnega in narodnega edinstva.«
Upamo, da bodo ti spomini iz nedavnih let gospodom »političnim voditeljem slovenskega ljudstva«, kakor se sami radi imenujejo, nekoliko zbudili vest, da ne bodo oči-Jtali drugim, kar so zagrešili sami in da ne bodo več slepili ljudi z neresnico. Kar smo tukaj napisali, »stoji v »Slovencu« črno na belem in se ne da utajiti!
S temi spomini dajemo svojim pristašem v roke močno, toda resnično orožje, da bodo znali povsod .in vedno zavračati laži, kakoršnih se poslužujejo naši nasprotniki v boju proti nam. Ne sme zmagati laž in obrekovanje, ampak zmagata naj resnica in staro slovensko poštenje!
narodi.
Svetovna vojna nam je pokazala kot močno, organizirano enoto Nemce. Štiri dolga leta ni bil noben Nemec socialni demokrat ali pa katoliški centrumaš, ampak vsak Nemec je bil samo Nemec. Kakor
Politična
„Enotna fronta“.
re in prepirčke, ki nas razdvajajo doma. Kot močna enota na zuna.] nastopajo dandanes že vsi zavedni
pri Nemcih je bik) tudi pri Francozih in Angležih.
Kot organizirana enota nastopajo tudi Cehi. Na Češkem nima nobena stranka parlamentarne večine. Združilo pa se je več strank, ki tvorijb' takozvano »petko«, to je združenje petih najmočnejših strank, ki so sklenile, da bodo zastopale v parlamentu le splošnoče-ške narodne interese, svoje stran karske interese pa bodo začele uveljavljati šele takrat, če se posreči eni ali drugi izmed njih dobiti potrebno parlamentarno večino. Češka »petka« je torej neke vrste Narodni svet.
Tudi mi smo imeli 1. 1918. svoj »Narodni svet«. V bivšem »Narodnem svetu« so bile zastopane vse takratne slovenske politične stranke in naloga »Narodnega sveta« je bila, da varuje le splošnoslo venske narodne interese. Naš bivši »iNarod-ni svet« pa ni dolgo živel, ker ga je vladoželjnost naših političnih strank ubila že v povojih.
Danes pa se je začela izigravati kot nekak splošnoslovenski »Narodni svet« ena sama politična stranka.
Kdo je to stranko pooblastil, da si lasti to pravico in to ime? Nihče! Danes lahko vsaka, pa prav vsaka politična stranka v' Sloveniji trdi o sebi, da zastopa »splošne narodne interese« in da je samo ona »edina prava predstavnica in zastopnica slovenskega naroda«, vse druge pa proglaša za »narodne izdajalce«! To pravico ima danes vsaka politična stranka pri nas, toda vsaka stranka, ki danes to trdi o sebi, se laže!
Ivdo je zastopnik slovenskih narodnih in ljudskih interesov, to bodo pokazale še-le bodoče volitve. Danes pa še prav nihče ne ve, komu bo ljudska večina izročila zastopstvo svojih interesov!
Mi niti najmanj ne dvomimo, da se bo slovensko ljudstvo pri prihodnjih volitvah odločilo za republikanstvo. Zato pa naj monarhistična stranke v Sloveniji z monarhističnim vodstvom Slovenske ljudske stranke vred nehajo govoriti in kričati o sebi, da so samo oni »zastopniki slovenskega ljudstva« in naj mirno čakajo izida volitev. Takrat bo slovensko ljudstvo že povedalo, kdo ga naj zastopa.
Vlada se je dala
Takole je govoril voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Korošec dne 23. novembra t. 1. v Ljudskem domu v Ljubljani svojini volilcem.
»Vlada se je dala nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam, ki nočejo poštenega in pravičnega sporazuma ter ravnopravnosti vseh bratov, dala se je ljudem, ki nimajo večine ne v parlamentu, ne v narodu, nekateri od njih so naravnost pobrani s ceste.«
To je nekoliko nejasno. Vlada vendar ni nobeno živo bitje, ki hodi po cesti kakor vlačuga in se ponuja izdaj temu, zdaj drugemu. Vlada po-menja dejanjsko, v evropskih državah tudi pravno oblast v državi. Korošec tudi ni hotel z navedenimi besedami reči, da se je dala vlada sama od sebe, temveč da jo je nekdo dal. Če bi govoril Korošec naravnost in slovensko, bi takoj povedal, kdo je dal vlado. Kajti slovenščina ne ljubi abstraktnih oblik, ki so pred vsem za ljudi, boječe se govoriti naravnost, temveč zahteva stvarnost. To bi se bil Korošec lahko naučil od Levstika, mojstra na-jšega jezika. Levstik bi gotovo ne bil nikoli napisal: »Vlada se je dala«, pač pa bi povedal naravnost: »Kralj je dal vlado nasilju itd.«, kakor se .spodobi za človeka, ki je pogumen in resnicoljuben obenem, skratka
za pravega moža. Zakaj Korošec tega ni storil, zakaj se boji povedati, kar misli, da namreč smatra še vedno kralja za nekako višje bitje, ki se mu ne sme povedati nenalepo-tičene resnice. Za Korošca smo pač še vedno Slovenci kraljevi podložniki, ne pa enakopravni državljani!
Sicer je pa ves Koroščev govor tak. Imeniten je postal posebno li koncu. Obeta in grozi celo, da bo pod gotovimi pogoji postal tudi on
—	republikanec. Doslej smo mislili, da je republikanstvo prepričanje, da je republikanska državna -oblika tista, ki najbolj odgovarja tako potrebam in koristim ljudstva, kakor duhu naše dobe. Ne, za Korošca je republikanstvo samo nekaj, s čemer od slučaja do slučaja grozi, češ če me ne poslušate no bom več priden monarhist, ampak hudoben republikanec. Toda priznati mu moramo, kakor v prvi izjavi je bil tudi v drugi previden, nikjer ne pravi izrečno, da bo postal republikanec, k večjemu bi se dalo kaj takega sklepati. Vedno bo pa to mogoče Korošcu utajiti, in če bi mu kdo kedaj očital, da je nameraval postati republika* nec — težko bi se mu dokaz posrečil.
Skratka, Korošec je še vedno sposoben za kraljevskega ministra'.
Razžaljenje veličanstva.
Nekako splošno priznano merilo za naprednost in modernost držav in narodov je njihovo kazensko pravo. V kazenskem pravu samem pa je zopet najtočnejše svetijo njegove sodobnosti obstanek ali neob-stanek določil, ki nalagajo kazen za razžaljenje veličanstva.
Kaj pomenja zločin razžaljen ja veličanstva1?
Čisto gotovo, olika, dostojnost, socialni čut zahteva, da nihče nikogar ne žali po nepotrebnem. Zato so tudi čisto umestna določila kazenskih zakonikov vseh držav, ki to prepovedujejo in vsak tak prestopek kaznujejo kot razžaljenje časti. Tn prav tako umestno je še drugo določilo vseh kazenskih zakonikov, da se kaznujejo po potrebi še nekoliko strožje žalitve^ javnih uradnikov in opravnikov javnih poslov. Do tu se lahko smatra stvar v redu.
Ko je propadla pred 2000 leti rimska republika in ko so jo izpre-menili generali s pomočjo svojih vojakov, brez izjeme tujerodnih plačanih najemnikov v cesarstvo, so najprvo uvedli v rimsko kazensko pravo strogo kazen za vsako razžaljenje veličanstva. Hoteli so s tem preprečiti kritiko tako načina, kako so prišli do vlade, kakor tudi kritiko njihovih samovoljnosti in nasilnosti. Zakaj ne samo v tem se razlikuje razžaljenje veličanstva od navadnega razžaljenja
njegovo žlahto, tedaj je pa grozila temnica, da joj!
Zanimivo je, da je celo Nemčija že davno pred vojno odpravila hudodelstvo razžaljenja veličanstva. In Nemci so bili vendar dovolj monarhističen narod!
Pač pa je obdržala to hudodelstvo nazadnjaška Avstrija obenem s svojim 100 let starim kazenskim zakonikom vred. Gotovo je, da bi bilo razžaljenju veličanstva tudi v Avstriji odklenkalo, ko bi se bil preosnoval kazenski zakonik. Avstrijsko pravosodje pa je zastarelost teh določb že davno čutilo in tako je čutilo, da so za razžaljenje veličanstva postavljene kazni veliko preostre. Zato si je pomagalo s pravico olajšila, ki ga ji je dal avstrijski kazenski zakon, in je vedno kazen odmerjalo pod najnižjo mero enega dela. Običajno je bil vsak obtoženec kaznovan s par meseci na vadne ječe.
Ko si je belgrajska čaršija zagotovila oblast nad Jugoslavijo, je bilo eno njih prvih dejanj, da so spomladi 1. 1921, ne da bi prašali parlament, torej gotovo proti volji slovenskega in hrvašekga naroda, razširili med drugim tudi tista določila srbskega kazenskega zakonika, ki govore o razžaljenju veli-
čanstva, na Slovence in Hrvate.
Kazen za razžaljenje veličanstva je v srbskem zakoniku enaka, kakor v avstrijskem. Ker je ostalo pravosodje« v iS-loveniji' pri dosedanji praksi,, ter je šolo mogoče izrabilo pravico olajšila,. se je odmerjala kazen po navadi' pod najnižjo zakonito mero, to je pod enim letom.
To se je pa sedaj naenkrat iz-premenilo. Najvišje sodišče je prešlo — na podlagi vsestranskega premišljevanja in resnega prevdarka!
—	do zaključka, da se pravica olajšila pri hudodelstvu razžaljenja veličanstva ne sme uporabljati. To jo bilo sicer dostopno v nazadnjaški Avstriji, nedopustno pa je v napredni in demokratični Jugoslaviji.
Tn tako napredujemo na celi črti!
Vse ono— zdi so nam, da bi bilo dobro, če bi se bodoči parlament pozanimal malo tudi za to vprašanje. Sicer jo nevarnost, da so s tem oddaljimo od svojih kulturnih vzorov Turško in Romunije in približamo preveč zapadni Evropi. Toda kaj hočemo1? Zapadna Evropa Sc vedno zapoveduje svetu, če že ne iz prepričanja, zaradi skladnosti z njo so bomo morali odreči temu hudem u zločinu.
Žrtve Srbije v svetovni vojni.
časti, da se prvo veliko strožje kaznuje, ampak tudi v tem, da so ne sme o vladarju govoriti resnice, če se temu zdi, da ni posebno častna zanj. Če rečeš kateremukoli navadnemu državljanu, da je malopriden, da je goljuf in če moreš pred sodiščem te svoje očitke dokazati, boš oproščen. Toda vladarju kaj tacega ne smeš reči, tudi če bi imel tisoč dokazov zato. 'Sodišče te bo zaprlo brez usmiljenja.
Po razpadu rimskega cesarstva je nastalo v Evropi neštevilno cesarstev in kraljestev. Vsak general, vsak knez, ki je znal spraviti dosti vojakov pod svojo komando, se je oklical za kralja po milosti božji in se dal kronati. Tn prvo kazensko določilo, ki je spremljalo to njihovo nasilnost, je bilo seveda naperjeno proti razžaljenju veličanstva.
Abotnost toga »hudodelstva« je postala v novejši dobi očitna. Zato so jo tudi odpravljale naprednejše države ena za drugo. Monarhije seveda, ker v republikah za tak proti državljanskemu dostojanstvu naperjen zakon nima nobenega smisla. Če -si razžalil predsednika velike ameriške republike, te je kaznovalo sodišče, kakor če si razžalil kateregakoli druzega javnega uradnika. Če si pa razžalil kakega, evropejskega kneza, ki je imel manjšo državo, kakor kak boljši ameriški farmer posestvo, ali tudi le
Kmalu po razpisu volitev za državni zbor se je sestal v Belgradu takozvani »državni odbor«, ki ima nalogo določiti, na podlagi ljudskega štetja, koliko poslancev naj volijo posamezni okraji in dežele.
Pri nas so zadnjič šteli ljudi leta 1921. Državni odbor pa je sklonil, da ne bo določil števila poslancev na podlagi zadnjega, t. j. najnovejšega štetja, ampak na podlagi štetja iz 1. 1910.! Tako je sklenil državni odbor zato, da dobo 'Srbi več poslancev, kakor bi jih dobili na podlagi štetja 1. 1921., kajti mod letom 1910. in 1. 1921. so imeli Srbi za seboj dve veliki vojski, v katerih je padlo mnogo njihovih mladeničev in mož, na te žrtve pa se je bilo treba po mnenju večine državnega odbora ozirati.
Z bzirom na te sklepe državnega odbora pa je objavil »Hrvatski list« dne 20. novembra članek, kjer beremo o vojnih izgubah Srbije med drugim sledeče:
»Ni dvoma, da je Srbija izgubila v svetovni vojni okoli poldrug milijon ljudi. Mi »prečani« smo zategadelj pripravljeni pristati na to, da volijo Srbi z ozirom na svoje velike žrtve svoje poslance na podlagi ljudskega štetja iz 1. 1910. še 100 let, toda pod pogojem, da pridejo pred sodišče vsi oni, ki so zakrivili te ogromne človeške žrtve!
Na podlagi uradnih poročil srbsko vrhovne komande bi bilo treba ugotoviti srbske izgube 1. 1914. za časa Potiorekove ofenzive, potom pa izgube za časa Mackenzenove ofenzive 1. 1915. Te izgube so resnične srbske izgube na bojišču. Izgube v Dobrudži (kr jih je zakrivil sedanji prvi kraljev adjutant general Hadžič), potem izgube v Mur-manu (v Rusiji) in 70% izgub na solunski fronti pa gredo na račun »prečanov« (jugoslovanskih dobro-voljcev). Za vse ostale izgubo pa so odgovorni oni, ki so zakrivili »opan-čarsko afero« čevlji iz papirja!), potem dobavitelji s peskom name-šaine moke, dobavitelji pokvarjenega starega fižola, potem krivci uničenja rekrutov (na poti preko Alba-
ni je je pomrl cel letnik rekrutov), dalje general Živkovič, ki je po bolnišnicah lastnoročno pobil nekaj sto ranjencev, potem »prstaši« (oni, ki so bili ranjeni v roko), potom oficirji, ki so na potu preko Albanijo pobijali neoborožene vojake za kos kruha, končno pa Nikola Pasic, ki je s svojo »modro in domovinsko« politiko preprečil, da se srbska armada ni mogla več umakniti na Solun, ampak je colo armado in kralja in prestolonaslednika dirigiral preko Albanije, on sam pa se je s svojim sinkom Radetom odpeljal pravočasno v salonskem vozu preko Soluna v Nizzo.
Pred sodiščem naj se zagovarjajo »opančarji«, ki so dobavljali za armado opanke za otroke, vojaki pa so mrli bosi. Zagovarjajo naj se oni, ki so za armado dobavljali moko s 50 procenti primešanega peska. Zagovarja naj se Velizar Jankovič (bivši minister!) zaradi dobave gra-ha, ki je bil za vojake naravnost strup. Zagovarjajo naj -se oni, ki so 1. 1914. in 1. 1915. zakrivili, da je v Srbiji pomrlo na stotisoče žen in otrok od lakote. Zagovarjajo naj se tisti, ki so zakrivili, da je od 217 zdravnikov pomrlo njih ravno 200, ker so ves državni denar pokradli, zdravniki pa niso imeli niti koščka mila, da bi si umili roke, in so morali bolne vojake pošiljati domov, tako da je bila prav vsaka vas okužena od tifusa. Zagovarjajo naj se dalje žene onih ministrov, ki so vse, kar so dobrega poslali Angleži in Amerikanci v 'Srbijo, odnesle na svojo domove, siromaki pa so lačni in goli in bosi umirali. Zagovarjajo naj se vsi, ki so prejeli na milijone dolarjev, frankov itd. na račun podpore za srbski narod, denar pa obdržali za sebe.
Ko bodo vsi ti računi poravnani, potem naj pa srbski narod vlada nad nami magari colo večnost. Ne moremo pa dovoliti, da vladajo danes nad nami v imenu srbskega naroda ljudje, ki so zakrivili toliko strahot in nesreč nad srbskim ljudstvom.«
Morala hlapcev.
Takole piše sobotni »Slovenski Narod«, prav dobesedno piše takole: »Stranke, ki odpošljejo v centralni parlament po enega ali dva poslanca, ne bodo zraven, kjer se bo odločala usoda države... Ti poslanci bodo obsojeni na platonične izjave .,. 'Slovenije spas je .... v krepkem naslonu na predstoječo nacionalno večino.«
Naše stališče je, kadar gre za načela, sicer nekoliko drugačno: da
se namreč pod nobenim pogojem ne smo odstopiti od tega,^ kar smo spoznali za dobro, pravično in resnično. In če smo spoznali, da je edino prava in resnična državna oblika republika, tedaj nas ne smejo in nas ne bodo pripravili vsa korita Jugoslavije, tista ki so kupljena _ z dinarji in tista, ki so postavljena z dolarji, da bi se odrekli temu svojemu poštenemu prepričanju. Kdor misli in dela in go-
I(met in delavec! Vprašaj se Ysak
^ dan:
M sem že naročil
^li redno berem
M redno plačujem II imam
^»1* kaj zaostanka na naročnini za .A |J med znanci
in prijatelj dovolj priporočam
▼
časopis
SLOVENSKI
Uprava v Ljubljani, Breg št. 12, II. nadstr.
vori drugače, kdor pravi, kaj s prepričanjem, glavno je, da smo s tistim, ki ima večino in moč, ta je moralno propadel človek. In od števila takih ljudi pri kateremkoli narodu je odvisna njegova narodna sila, njegova odpornost, njegova bodočnost. Cim več jih je, tem slabše zanj. Med Slovenci, hvala Bogu, ljudi »Narodove« sorte nikoli ni bilo tako malo, kakor ravno sedaj. Zato pa tudi lahko pričakujemo od bodočnosti kaj več, nego »krepkih naslonov.«
Narodov« nasvet je pa v ostalem tudi s stališča volilne agitacije brezprimorno neumen. Kajti če kaj na svetu ni mogoče, tedaj ni mogoče to, da bi sedanja gnjila
Od nekdaj sem zagrizen nasprotnik nepoštenja in korupcije. Ob nastopu Davidovičeve vlade sem postal Vam in vladi elaborat moje šestmesečne preiskave v pogledu milijonske goljufije na škodo države na obmejni carinarnici Cankova (Prekmurje). Kljub urgencam niste poslanega materijala priobčili. Zato si dovoljujem vprašanje: Zakaj ne?
1. Morda zato ne, ker je avtor razkritja tega škandala od avstrijskih časov sem prepričan republikanec1?
2. Ali iz ekonomskih ozirov za beraški časnikarski honorar?
3. Ali zato, ker je eden kompromitiranih činovnikov (g. Sterle) so-
Pojasnilo. Na mnoga vprašanja naročnikov glede dosedanjih poštnih položnic z naslovom »Avtono-imst« .sporočamo, da so iste položnice še v nadalje popolnoma pravilne in lahko vsak naročnik pošlje naročnino po teh položnicah, katere zneske bo naša uprava pravilno prejela. Zaradi dosedanjih položnic ni treba nobenemu čakati z naročnino, ampak naj jo vsak takoj odpošlje.
SOMIŠLJENIKI!
Naznanite takoj čuvarje in njihove namestnike (ime in priimek, bivališče itd.) za posamezna volišča. — Uprava »Slovenskega Republikanca«, Ljubljana, 15 rog 12.
Razlika. Pretekli teden je »Domoljub« prav grdo napadel g. Prepeluha. Očita mu vse, kar se sploh pri nas v političnem boju očitati da. Po »Domoljubu« je g. Prepeluh »narodni izdajalec«, je »Herostrat«, on »ruši enotno fronto slovenskega ljudstva«, on napada Slov. ljudsko stranko itd. Temu nasproti ugotavljamo resnici na ljubo, da »Slov. Republikanec« prav nič ne napada Slov. ljudsko stranke, ampak samo nekatere^ njene voditelje. To je velika razlika! Dalje ugotavljamo, da mi ne napadamo voditeljev nam nasprotnih političnih strank iz osebnega sovraštva, ampak zaradi njihove nesrečne politike. Tega pa »Domoljub «ne bo povedal! Kar se pa tiče »narodnega izdajstva« in rušenja »enotne fronte«, povemo, da smo
vlada dobila v Jugoslaviji večino, tista vlada, ki ima že danes samo manjšino ljudstva za seboj. To je tako jasno, da se demokratje in radikali že danes o tem razgovarjajo, kako bi podkupili v bodočem parlamentu Nemce, Madjare, Turke in Albance, da bi osnovali z njimi »nacionalno večino«. Toda te večine ne bo. Zato svetujemo z »Narodovimi« besedami njegovim naročnikom, da si prav premislijo, komu oddajo glasove, in da oddajo glasove za stranko, ki bo imela v zvezi z drugimi čisto gotovo v bodoči skupščini večino. Ta stranka pa je daleč, daleč od »Slovenskega Naroda«, ta stranka je — republikanska stranka.
rodnik SLS poslanca g. Vladimirja Pušenjaka?
4. Ali se nam zato naj vsili mnenje, da tudi Vi, dosedaj hvalabogu poborniki protikorupcijskega boja — ščitite korupcijo v žlahti po vzoru belgrajskih porodic?
5. Ali ne veste, da jo preiskava dognala fakta (in to uradna preiskava!), ki potrjujejo moje navedbe?
6. Ali so zavodate, da je obmejno slovensko ljudstvo, avizfrano na Vaša razkritja izgubilo s tem nepo veronjo v Vaš list in stranko, kateri pripadate?
Pričakujem odgovora.
Roman Bendč, časnikar.
prepričani, da bomo kmalu postavili res »enotno fronto slovenskega ljudstva«, toda ne pod monarhistično ■zastavo voditeljev iSLS, ampak pod slovensko republikansko zastavo! Z isto pravico, s katero očita »Dom« ljub« rušenje »enotne slovenske fronte« nam, mi tudi nasprotnikom lahko očitamo, da rušijo enotno slovensko fronto, ker nočejo postati republikanci!
Slovenskim republikancem na znanje. Po deželi danes kar mrgoli raznih političnih agitatorjev. Eni agitirajo za demokrate, drugi za samostojno kmete, tretji za Slov. ljudsko stranko itd. Med temi agitatorji jih je mnogo, ki zatrjujejo ljudqm, da so tudi njihove stranke za republiko, ampak »oni da še tega ne smejo na glas povedati«. Tako £o vorjenio je zavestno varanje ljudi! Mi pribijamo, da se doslej še nobena slovenska politična stranka ni javno in odločno priznala za republikansko stranko raziun naše slovenske republikanske stranke! Vse, kar vam govore drugi o nekom tajnem »republikanstvu«, je rola laž in hinavščina! Danes se lahko vsak javno priznava za republikanca in ni treba nikomur več slepomišiti z nekim »tajnim« republikan-stvom! Vsakega, kdor bi vas rad farhal s svojim »tajnim« republika n stvom. naženite kot, figovca in hinavca in lažnjivca!
Prazen strah. Razni slovenski listi, zlasti demokratski, neprestano poročajo, da bo vlada Radiča zaprla
ali celo obesila, da bo Hrvaška republikanska stranka razpuščena, da bodo republikanski mandati razveljavljeni in tako naprej. Vse to so dobro preračunane volilne sleparije, ki jih ti časopisi trosijo in širijo med svet zato, da bi ljudi preplašili in jih odvrnili od republikanstva, češ kaj bomo volili republikance, ki jim .še skrinje ne bodo dali! Mi pa .povemo, da bomo republikanci volili, zato naj sc takih časopisnih strahov nihče ne boji! Le krepko .naprej in na delo in zmaga bo naša! Kar hoče cel narod, tega ne more nihče prepovedati!
Zakaj ne tako, kakor je res?
Pretekli teden nam je odgovarjal' »Slovenec« na naše ugotovitve, ki smo jili objavili v zadnji številki, toda odgovarjal ni stvarno in ni ovrgel niti ene same naše ugotovitve, pač pa je odgovarjal s trditvijo, da je Radič republiko zatajil in da je postjil goreč in navdušen monarhist!! Mi priznavamo, da je Radič mogoče res dajal take izjave, kakor jih objavlja »Slovenec«, da se je n. pr. izrekel za monarhijo po angleškem vzoru (kjer kralj nič ne pomeni) itd. Kdor pa hoče tozadevne Radičeve izjave prav razumeti, mora tudi poznati okolnosti in vzroke in namen, zakaj je Radič tako govoril kakor je! Mi vsi vemo, da je bivša vlada vedno zahtevala od Radiča, naj za božjo voljo reče kakšno besedo na korist monarhije, da bo stališče Davidovičeve vlade nasproti kroni olajšano. Temu pritisku in tem željam je Radie res parkrat utsregel, češ: Dobro je — če mislite, da vam bodo take izjave kaj pomagale, evo jih! Torej za podporo Da-vidovič-Koroščeve vlade je Radič tako govoril, kakor našteva »Slovenec«. Mi smo pa že pred tedni zapi-,saH, da so vsi ti gospodje, ki so Radiča prosili za pomoč, z g. Davido-vičem vred veliki prefriganci, ki bi jako radi speljali Radiča tako daleč, da bi vse zatajil in še samega sebe povrhu, samo da bi mogli pozneje stopiti pred hrvaške in vse druge republikance z besedami: Poglejte ga, tega lumpa Radiča, vse skupaj vas je prodal! Tako smo mi povedali že pred tedni in kar smo takrat napovedali, se je točno izpolnilo. Danes vsi monarhisti od Triglava do Vardarja vpijejo, da je Radič »monarhist«, ki_ je svoja republikanska načela zatajil! Niti eden med njimi pa ni tako pošten, da bi povedal tudi okolnosti, zakaj je Radič spustil od sebe par monarhistično pobarvanih izjav! Če bi bil Radič res tak »monarhist«, kakor ga hočejo seda;] razni politični umetniki ražkričati, ga gotovo ne bi policija iskala po vsem svetu! Zakaj pa policija drugih monarhistov ne lovi?
Dr. Krek in republikanstvo. V
nedeljskem »Slovencu« smo našli članek, ki nam pripoveduje, da se je dr. Krek glede monarhije oziroma republike izjavil tako: »Monarhija ali republika? Prilično mi je to vseeno. Jaz sem v srcu republikanec! Toda če pride pri nas do monarhije, mora biti to forma takozvane republikanske monarhije, tako kakor je \ Norveški: kralj je samo nasledm predsednik republike in njen reprezentant.« — Tako je govoril dr. Krek 1. 1917., ko je bilo še nevarno javno govoriti o republiki, če bi bil pa dr. Krek doživel še današnje razmere, smo prepričani, da bi bil ravno on največji republikanec med
nami, še desetkrat hujši od Radiča, in če bi bil on živel, bi ne bili zmagali na zborovanju zaupnikov SLS v Celju monarhisti poti pritiskom dr. Korošca, ampak Krekovi republikanci!
Uljudna prošnja na invalide. \
Belgradu je dovolila kraljeva vlada •za invalide svoto sto milijonov dinarjev. Čeprav je invalidov v Jugoslaviji precej, se mora vendar reči, da je znesek znaten in za božičnico bi lahko padlo na vsakega invalida takole okoli 500—1000 Din. In invalidi so že vesele, zakaj če komu, njim je belgrajska vlada doslej še vsako obljubo izpolnila, živela torej Pa-šič in Žerjav, saj na božični večer bomo siti! Škoda, da je toliko hudobnih republikancev na svetu, ki ugibajo, če ni morda kraljeva vlada dovolila ta znesek za kraljeve volitve in da bi utegnili precejšen del tega zneska prijeti čistih rok Laziče Markoviča, ki vodi denarno stran volitev. Zategadelj prosimo uljud.no vse invalide, naj nam takoj sporo-če, kadar pričnejo deževati podpore. 'Če bo teh sporočil preveč, bomo morali sicer nastaviti posebnega tajnika — pa kaj človek ne stori vsega za dobro stvar!
Dr. Žerjavov denar. Približno pred dvemi tedni je »Slovenec« poročal, da je g. Prepeluh dobil denar od dr. Žerjava, da mu pomaga premagati in uničiti Slovensko ljudsko stranko. Mi smo na to grdo obrekovanje odgovorili po zaslugi in smo tudi naprosili svoje pristaše, naj nam javijo ime in bivališče vsakega^ kdor bi to laž ponavljal pred pričami, da si poiščemo zadoščenja .na pristojnem mestu. Več ne moremo storiti. Ta naša prošnja je za .vsakega pametnega človeka dokaz, .da je »Slovenec« poročal neresnico, kajti v nasprotnem slučaju mi gotovo ne bi silili sami pred sodišče. »Slovenec« pa ni več toliko moški, da bi to očitno laž preklical in storjeno krivico popravil. To smo hoteli ugotoviti.
Vodilni politiki. Takozvane vodilne politike imajo po vseh državah. V Nemčiji je danes n. pr. vodilni politik kancler dr. Marks.- Dr. .Marks stoji na stališču, da mora Nemčija plačati vojno odškodnine, po Dawesovem načrtu. To svoje stališče zastopa on tudi v sedanji volilni borbi v Nemčiji. Če bo on s svojim stališčem prodrl, bo še ostal vodilni politik in državni kancler, če bodo pa ljudje odločili drugače, se bo umaknil in šel in bo napravil prostor tistim, ki so drugega mnenja. Na Angleškem je bil vodilni politik do nedavnega časa Macdo-nald. Ta je zastopal mnenje, da mora Anglija skleniti z Rusijo pogodbo. Kakor hitro pa ljudje pri volitvah niso odločili v njegovem smislu, se je umaknil in šel. — Tudi \ Franciji se je moral prejšnji vodilni politik Poincare pred nasprotno ljudsko voljo umakniti in iti, kajti povsod na svetu velja načelo, da vodilni politik ne sme in ne more svojega političnega prepričanja menjati in sobe obračati po ljudski volji, ampak mora iti, če ljudstvo svojo voljo spremeni! V Sloveniji pa je ta princip še popolnoma neznan. V Sloveniji je »politični voditelj« lahko danes Jugoslovan in pristaš »narodnega in državnega edinstva«, jutri pa je lahko zastopnik plemenskega avtonomizma, ki ga je še pred par leti tajil. Danes je lahko mo-
Vsakomur, ki ljubi svoje zdravje
se priporočajo
‘,>BUDDHA< če&frte mešanice
najfinejših indijskih in kitajskih čnjev z znamka
BUDDH A“
Priporoča se za zjutraj in popoldne nulijsk e, za ZVP-čer kitajske nm-eseini.ee.
[tTRADEMARK Dobite jih v vsaki tr^r
Vprašanje na uredništvo ,,Slovenca"!
narhist in kapitalist, jutri pa lahko republikanec in boljševik. To se imenuje v Sloveniji »politična doslednost«. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci politično najbolj zrel narod! 500 let za culukafri!!
Državno gospodarstvo. — Vojna uprava je radi svojih čudnih kupčij s člani »nacionalnega bloka«, katerega steber je tudi dika velesrbske radikalije, Rade Pašič, že do danes porabila ves denar, ki ji gre v smislu proračuna. Ce porabi delavec svoj zaslužek pred potekom dobe, za katero ga je prejel, tedaj mora pač gledati, da si pomaga kakor ve in zna, tudi če ga pri tem ne zadeva inobena krivda. Isto velja za kmeta, ki porabi pridelek, dočim je novo žito še na polju. Le za vojnega ministra naj bi to ne veljalo, ta sme prazniti blagajne, kakor se mu zdi, češ, civilisti so zato na svetu da plačujejo, če ne pa dam ostavko, ker ogroža parlament državo. Od današnje »nacionalne« vlade seveda ne smemo pričakovati, da bi se zahtevam vojnega ministra upirala. Kajti nov kredit za vojsko pomenja nove dobave in nov »zaslužek«. Zanima nas samo, kako se misli priti do denarja. Ti gospodje, ki predstavljajo narodno manjšino, nameravajo vzeti posojilo v inozemstvu, ki naj bi ga potem vra-čevalo ljudstvo. V inozemstvu seveda, ker bo spet zraven nekaj zaslužka iza Radeta Pašiča in Lazico 'Markoviča. Toda vsako tako najetje posojila brez odobritve parlamenta jo protizakonito, in zato tudi niti naša država niti naše ljudstvo ne bo obvezno zanj. Stvar bodoče skupščine bo, da odkloni takoj in brezpogojno vračilo posojila, ki ise je najelo protizakonito. Stvar inozemskih upnikov pa bo, da potem iščejo denar otL ljudi, ka-
terim -so ga zaupali. Če bodo seveda res tako nespametni, da ga jim bodo sploh zaupali. Pri tem opozarjamo in povdarjamo, da ni za tako posojilo prav nobenega opravičila, tudi tega ne, da vojaki prezebajo in stradajo, če jih vojna uprava ne more obleči in hraniti, naj jih pa odpuste polovico domov, in vsaj slovenskega vojaka ne bo, ki bi bil zaradi tega hud na Srbe. Saj je že, če ne z drugega, z gospodarskega stališča naravnost greh, da vzdržujemo vojsko, ravno tako veliko, kakor je bila nekdanja avstrijska. In to kljub temu, da je bila Avstrija velika, bogata in gospodarsko razvita država, Jugoslavija pa je majhna, revna, gospodarsko zaostala, izropana med vojno od njenih sovražnikov, po vojni pa od raznih članov »nacionalnega« bloka.
Sicer pa tisti, ki pozna belgrajski kraljevi komisariat, ki se gre danes vlado, ne bo nikoli verjel, da pojde tako inozemsko posojilo res za vojsko. Čudno je vsekakor, da ga hočejo najeti ravno v času volitev in v času, ko Rade Pašič živahno konferira z inozemskimi vojaškimi dobavitelji. Zato nam ne bo zameril niti sam »^Slovenski Narod« trdnega našega prepričanja, da bi šlo posojilo za »zaslužek« raznih Jugoslovanov^za volitve in za vzdrževanje časopisja, ki se je udinjalo kraljevim komisarjem.
Na glas je torej treba povdariti: Posojilo, ki ga misli nsijeti vlada brez dovoljenja parlamenta in torej protizakonito, ne sme bodoča skupščina nikoli odobriti in ga tudi ne bo. Tisti del vojske pa, ki bi moral radi koruptnega državnega gospodarstva zmrzovati in stradati, naj se takoj odpusti domov.
Zdi se nam potrebno, da to že
danes povdarimo, ker bi se sicer   —-----------------------------------------
utegnilo kakemu »Slovencu« keda.i IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA »zareči«, češ iz »usmiljenja« do na- SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV, šili vojakov moramo gledati na take Odgovorni uredni Drago Brozovič, protizakonitosti skozi prste.	Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
mmts*.
Palma kaučuk pete in podplati
omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši nego usnje.
m
m
f§
i
1
Izšla je Blasnikova Velika
Pratika
za navad- \I	ki	ima
no leto *	365	dni.
,VELIKA PRATIKA* Je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpostevan že od naših pradedov. — Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride, prav vsaki slov. rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika nasled. tiskarna in litograf. zavod Ljubljana, Breg št. 12.
uuu
Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kras knjižici. Za Din 5*— se dobi najboljši Kellerjev roman
TJ*»e
Zlatnina
optik LJUBLJANA
Ščipaloi Očala
Čitajte ..Slovenski Republikanec!"
FR.SLOVHIK
Ljubljana, Stari trg 2
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek In manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Hlinim* Dunajski in Ljub-nUpilu. Ijanski Zvon, Kres, Slov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige
♦ HINKO SEVAR A
antikvariat knjigarna " Ljubljana, Stari trg 34
- Tr boveliskl premog ~
° j 	e
drva
koks
«0 angleški premog g 2 d ilezijske brikete 0 a
£	dobavlja	o
h°ILIRIJ Al
ILIRIJA!
Ljubljana, Kra:Ja Petra trg 8. ■
Za Din 15— najlspši roman srbskega pisatelja iNušiča
v *
:l
in za Din 14’— se dobi knjiga n
ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni
1 Biasniha nasled. i Ljubljani,
Breg št. 12.
Denar je poslati naprej.
N«iclnVP oddajalcev in odje-nflolUiC malcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiS, posestev In premičnin dobite proti mali odškodnini pri ,,Posredovalcu, Ljubljana, Sv. Petra c. 23.
Vsem cenjenim gospodinjam priporočamo
ljudsko ječmenovo, dvojno sladno ječmenovo „Sidro;|-in dvojno sladno rženo ,,IHIef»"*kavo.
Z
E
►GC CS
Popolnoma varno naložite denar v
tjjts6fjnntsh n posojitHiat
Mestni trg 8
ki posluje v novopre-urejenih prostorih
v Ljubljani
Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po
r. z. z o. z.
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi Večje vloge z
odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema cesije in inkaso faktur.
EDINI TIHI PISAL'1 STROJ
L. C. SMITH & BROS
MOD. 8, BREZ NAJMANJŠEGA ROPOTA
H
ZASTOPSTVO: LUDOVIK BARAGA Ljubljana, Šelenburgova ulica 6|I.
"Ul
MTMKl
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi
Medič-Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Nevi Sad,
podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana - Medvode.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
10n0	registrovaca	zadruga	z	omejeno	zavezo
Ustanovljeno 1898
Obrestuje
1 hranilne vloge po
| najugodnejši ob-Telefon št. 307	|	restnj merj brez
Aleksandrova cesta 5 c m * š vsakga odbitka.