dar brtnišk m nar o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld, 60 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 14. marca 1866 Gospodarske stvari. Haj je storiti 9 ako sadno drevo gospodarju zavoljo preobilnih zarodnic nerodovitno? *) Sadjorejcem je znano , da hruške in jabelka navadno ne zastavljajo cvetnih popkov, dokler niso po- gnale majhnih krempeljev, kterim Nemci „Fruchtholz" pravijo, mi pa jih zarodnice imenujemo. Tudi naj-manjša zarodničica ima svoj popek. Nektere imajo list-nike, nektere pa cvetnike. Dasiravno zarodnice ne poganjajo mladik , vendar tudi vsako leto nekoliko zrastejo in njih starost ,se po obročkih pozná, kteri se na bolj starih zarodnicah lahko štejejo. Izmed zarodničnih obročkov poženejo novi listni popki in iz njih zopet zarodnice na vse strani. Tako postane drevo s Časom vse krempljasto in zarašceno, ter ima brez števila zarodnic in popkov, pa vendar cvetnikov ne nastavi, in če jih tudi včasih nastavi cvetje obletí in sadu ne rodí. Zakaj neki ne? Zato ker ima tako drevo premalo moči v sebi, da bi moglo toliko število popkov zadostno rediti. Preobil- se ne y nost zarodnic in njih brezštevilni popki so krivi drevo nerodovitno. ) da je Vajen sadjorejec hitro pozná, ktero drevo je zavoljo preobilnosti zarodnic in popkov nerodovitno. Kdor pa je drevja manj vajen, naj gleda, kako drevo raste > kakošni so popki na zarodnicah, in koliko peresec da imajo Ako drevo neha mladike poganjati > ali sèm ter tjè kako tanko in kratko mladičico požene, znamenje je to, da drevo strada, da je bolno ali da mora preveliko družino popkov in perja rediti. Ako so popki drobni, iz kterih komaj po tri ali štiri peresca poženejo > daje to na znanje, da ima drevo toliko zarodnic in popkov, da jih ne more zdatno rediti. Taka je rada pri tepkah. Dostikrat se sliši govorjenje: ,,To-le drevo je kdaj vsako leto rodilo, zdaj pa se je narodilo, in že več let nič nima." Pa tako drevo se večidel ni narodilo, temuč se mu godi kakor očetu, kteri je svoje otroke lahko dobro z živežem oskrbel, dokler jih je bilo le troje; zdaj pa pomanjkovec trpijo, ker se je njih število na deset na-rastlo. Ce tako drevo pogledaš, boš dostikrat videl, da so se zarodnice tako razkrempljile , da je drevo živ krempelj postalo. y več živeža, Da bode tako preobloženo drevo zopet rodovitno daj mu z gnojnino pri koreninah in mu vzemi na vejah nekaj bremena, to je, trebi ga precej mocno, pa enakomerno po vseh vejah. Tako boš zatr) preobilne zarodnice in odvečne popke. íz- * Obljubljeno priporocilo dobro doide! Vred. Kdor pa hoče drevje prav trebiti, ni dosti, da bi vzel v roke žago, sekirico, nož ali škarje, pa hajd 1 • • V •• y V« « 1 1 • 1 na drevje in žagaj in sekaj , da delaš bolj z treba Je pravilo naj ti bo: Nikoli nikar nič ne ekaj scipaj, da bo kaj kakor z orodjem ampak Zlato odžagaj, ne od da ali ne odreži, dokler ti glava ni povedala mora to proc ) kaj Kadar drevo trebiš preobilnih zarodnic, ne smeš vej ogoliti, dokler dosežeš, kakor se rado godi • «—«——«.««.v* «v, icuv; ampak skrbi, da bojo zarodnice po vsem drevesu in povsod po vejah. vsem tiste Le tako drevo obilno rodi zarodnice, ktere Iztrebi pa pred imajo drobne popčeke, včasih se staknejo le preobilni popki, zarodnica pa ostane. Ako so se zarodnice že močno razkrempljile, odp slabejše krempelj vej poln zarodnic in vuuiav i Včasih se mora cela krempljasta stora. Cvetnih popk popkov iztrebiti, če nima pro obilni varuj pokončevati, če niso pre Op omb Kakor druga leta, ravno tako imam , posebno na tudi letos veliko sadnih drevesec vsake sorte, veliko pa lepih in zlahnih jebelk po 30 — 50 krajc prodaj. Pri meni se dobé tudi erfurski in angle z ki špar geljni po 2 in 3 kr. eden. Na Březnici blizo Radolice 10. susca 1866. Lovro Pintar, fajmošter. Gospodarska skusnja. * Kako na Francozkem vinograde branijo spomladanske ponočne zmrzlině. — Kadar se bojé v jasni mirni noci brez větra, da utegne zmrzo- vatí. zažgó na večer velike kupe vlažne (mokre) slame f y plevéla in grmovja. Tak ogenj napravi veliko gostega in mokrega dima, ki se kakor krilo vleže čez no-grad; ta dim pa tudi zrak tikama tal napolni z vodenim soparom, in to brani, da zemlja ne zmrzne. Ko je noč mirna brez sape, ne přežene dima; dim ostane tedaj na mestu. Profesor Tyudall je te skušnje raz- razlogi, kteri očitno kažejo, da taki jasnil s kemičnimi gospodarji prav umno ravnajo, kteri tako kurijo no-gradom. čudno, prekoristno lastnost, L W T WLUUU 1 M I X1WJ V y WMUkV AJ v v vodenim soparom navdani zrak (luft) ima da žarke, kteri izhajajo lahko 9 prav iz tako vročega vira kakor je solnce skozi se pušča, nasproti pa takih žarkov n e pusti skozi kteri izvirajo iz tako malo vročega trupla kakor je t zemlja. Ce v puščavi po sila vročem dnevu nastopi ledeno-mrzla noč, ali če nam jasno nebó spomladi pri- nese ponoćni mraz, se to zgodi samo zatega voljo, ker je zrak nenavadno suh in nima vodenih soparov v sebi, kteri odvračajo slano. Tako piše francozki profesor Tyndail. Ali bi se ne dalo tudi pri nas tako ravnati samo v nogradih, temuč tudi > ne v sadnih in druzih vrtih? Dr. Schumacher pripoveduje, da v južni Ameriki s hodke imel od zemljišč med farani, in kmetoval takim ognjem varujejo polje ponočne zmrzlině. likor bolj Je * ko- umno, toliko bolj s pridom. Novih far se je Gnojnim jam am (Senkgruben) se vzame dokaj napravilo. Pri teh pa se plačilo vleče iz držav- smrad, ako se gnoj potrese z žganim apnom in nih zavodov. Duhoven je tako manj sam svoj gospod ogelnim prahom; unega se vzame 20 do 30 delov, in ima še to neprijetnost, da njegov dohodek ne raste tega pa 2 delà; z drobnim apnom ' — 7 * ----- - w — ----- — — r --J------j "J ^b ------ v tej razmeri se pomeša ogelni prah z žitno ceno. Dajalo se je duhovnom nekaj Narodne stvari. opravil, ki pokličem, in birokracija se je ki so prav za prav duhovniška notranja reč. Tako je birokracija razcepovala dva sta- niso v zvezi z duhovnim mešala v vec zadev y nova, državi ne na korist, a samo zato, da je da Kmet in narodnost. Spisal dr. J. Mencinger. (Konec.) svojo nepotrebno moč noma konservativna. množila in ta dva stanova sta popol- Našli so se tù in tam duhovni, ki so delali po vo-dilih birokracije, stopili v njen kolobar in pridno po- kori- Kmet ljubi lepo cerkev v svoji fari in vesel je le- magali nemškutariti na kmetih. Komu so s tem pega zvonjenja, ki se močno in daleč razlega. (Spomi- stili? Svojim lastnim nasprotnikom. Res je, da duhovni njam se vrstic narodne pesmi od „zagorskih zvonov.") imajo podporo v veri m cerkvi — a oni so tudi politi- Farani se s tem radi ponašajo. Taka nedolžna ošab- cen stan; da si ohranijo tega stanu veljavo, morajo se nost je nekaj vredna; del je kmečkega samočastja in opirati na drugi konservativni stan na kmeta ali varuje kmeta mnogih napak. Sploh smeš misliti, da plemstvo; na slovenskem tedaj posebno na kmeta. kjer najdeš lepo cerkev zraven čednih hiš, tam so prebivavci snažni, tudi na duhu in spodobno se obnašajo. nemškutarija obveljala? Nikako dober. Kmet ostane Kakošen pa bi bil následek za kmeta, ako bi bila , v ) V«V.* "V* «««« AU ^ ^^ v — - J - J ---------------------- ----------- Slovenskemu narodu pobožnost ni še pokvarjena. trden , dokler ostane pri svoji navadi pri „v starih še- _ • ____ 1 • J ___ L. Jí « I'll* __________.T nA.fn^A« . m* Fara pn našem ljudstvu, bodi SI kjer koli, ni samo du- gah vtrjenih postavah"; kadar se mu vzame prirojeni zgubí hovna postaja, temuč duhovna družina, dušni pastir je du- značaj, ako se sili v kaj novega nenavadnega, hovni oče svoje fare tudi v tem pomenu, da je on oseba, svojo historično podlago, in peša ne samo na premo- 1 • •____ I_______•___ __ 1_____i.!' 1_________1*__J --__X ! ! ^ X ^ rinnil f â m 11 n fn/il Y\ Ck nAûfnnîî \ D nrr«/\ n rtA î ^ t^n ki ima korenino v kmetijstvu, po svoji vednosti in ča- ženji temuč tudi na postenji.*) Ravno slovenstvo je pa stitosti pa kmete presega. Duhoven na kmetih tedaj ni našega kmeta najstarejši in najočitniši značaj ! Birokracija je rekala, da nas vse želi osrečiti — zato je imela samo cerkveni vodnik, temuč vseh nadtelesnih zadevah pomoćnik in svetovavec v y saj je tisti mož v fari y ki vživa občno zaupanje in ljubezen ako se namreč drží imela dober namen toliko teoretičnih potov. Ako je vsaka njenih naprav úeu , aK.0 se liaillieu ur&l aiaj^ic* uuuti > na] pověr rwaj uaoomu ttljuctu v Po vsem tem je duhoven obče, kaj posebno k povzdigi njegovega moštva in pre- •i ^M m é • t ft I «A Aft A « kaj našemu kmetu v svojega stanů in pokliča. najbolj pravi razlagavec ideje narodnosti med kmeti, moženja pomaga, da se je silil tuj jezik v šole in urad- nije? Odgovora bomo menda čakali do sodnjega dné. Naš kmet je veliko trpěl v nekdanjih časih, vendar ce in če mu je mar napredek naroda svojih faranov, mu je mar, faranom svojim vračati njihovo ljubezen in zaupanje, tudi ne bo našel boljega delà, kakor kmetom kazati , kaj da so y y kako naj bodo dobri , ______ je ostal vedno zvěst in konservativen, tak kakoršen je slovenski" kmetje" , ter jih učiti, bil in je s svojim starim dolgo zaničevanim slovenstvom. kmetje v svojem stanu, in dobri Ohranimo, izobrazimo mu tedaj ta dobri značaj 7 Z udje cerkve in države v svojem narodu. — Ta nauk ne hom navdajmo mu to korenito narodno moč. J ' . V . W 1 1 • % • I f W • • # 1 1 • I . 1 Ako gre v cerkev , ker je posveten , tudi ni duhovnom za- ta moc dozdaj povedan (preje morebiti komu prepovedan) ; samo do- ko koliko bo koristila y Je nihče duje ni ako y bila tako dobra y jo po pravi poti izurimo in z brovoljen nauk je, ki izhaja iz ljubezni do zaupajočega domačo hrano okrepčamo! dolgo zanemarjenega naroda, po kteri tišti, ki nimajo veliko narodne omike, nekaj te omike tudi stradajočim Sedanji časi našemu narodu niso še tako ugodni da bi mahoma vse zadobili, česar želimo. Na narodnem y Dober duhoven, ki ga veseli ljubezen do obnebji še mnogo meglá in oblakov zavira svobodě pnvoscijo. svojih ovčic tudi pri posvetnih rečéh kazati y ima pa ljeskalo, ker pozná solnce, da ne more jasno sejati. Vendar „vremena bodo podučevanje, in zunaj cerkve veliko priložnosti za gove besede ne bodo lahko padale na lastnosti in sposobnosti skoraj vsacega iz svoje srenje. nam je potrebno in koristno. se zjasnila." Po postavnem potu, od kterega se nikoli odvrnili ne bomo, dosegli bodemo s časom vse, Dosti Je 3 kar labih politikar- Duhovnik bo tako koristi! narodu na vse strani in ]ev y ki si strehe pred zidovjem želé, vse naglo in pre- zraven bo nektere obvaroval zmotnjav in zapeljevanja, več pričakujejo ter se cudežev nadjajo. Državno življenje in narodni napredek, ako če biti stanoviten , se počasi giblje do popolnosti. Tak je zakon narave ktero delajo nemškovavci, nektere pa slepe strasti, ki jo napravlja prenapeta gorečnost. Ne bom razlagal, kako naj se narod podučuje, ker potrebno ni in tudi ne želim, da bi se mi reklo, da t Večkrat se pravi: narodje so neumerjoči; ministri in poglavarji pridejo pa odidejo narod ostane. Res jser puncuuu ui ili luui Lit/ zjculu, ua ui se uji rei^iu, ua rr " — duhovnom razlagam ravno to, kar sem se od njih učil. pridejo in odidejo, a tudi narodje preidejo ministri y ako prav Cerkev, duhovni in narod so trdno in naravno ne živé. Da so narodje neumrjoči, morajo v sebi imeti združeni v medsobno podporo. Vsaka moč, ki hotela ali cerkev ali duhovne ali narod potlačiti si je sku- moč rasti in pomlajevanja. Samo takrat in tako dolgo ne propadejo, dokler v sebi hranijo kreposti vere in UUlCia CAii v,vy i r CAll. UUUUVUO CAl 1 UdiUU UUtiaijIll , oau- , r ---- - J *** "r---- » W - — sala je razdjati to naravno zvezo. Za cesarja Jožefa II. poštenja in dokler se ne ustavljajo splošnemu napredo- se J 6 uívv/uv ijivijliwv?cki\;, ukaivui ouliv/ v/Uil y J uni/ F ^"J ^ » «v«v«v.j v * ~ j---w v ~ ---- takrat in veliko let pozneje celó v kmečkih šolah pre- je človeška zgodovina kaj resnobna učnica mocno nemčevalo. Kakor smo čuli Je bilo vanju in vladajočim idejam. O narodskem življenji nam y m poveda povedano slovenski govoriti. Nemškovanje je kmete"za- nam, koliko narodov in držav je že poginilo, ker so devalo. Nemškutarija in birokracija ste si pa pravi sestri, zapustili pot občne čednosti in časnega napredovanja. Ko sem se enkrat s kmeti razgovarjal o solah , kako koristne so kmetu, so me zavrnili z djanskimi dokazi rekoč: „Ne bo da se je birokracija duhovnov lotila s tištim Jozefi-nizmom. Birokracija je imela tanke oči in tanka ušesa takrat, kadar je želela kaj razdvojiti. Zapazila je trdno zaupanje in zvezo med duhovni in kmeti. Prizadevala si je tedaj ločiti duhovna od kmetov in ga vvrstiti v birokratiški kolobar. Pri starih farah je duhoven do- * dal Ta še mnogo druzih so hodili v solo, in to v ljubljanske sole; naučili so se sieer nekoliko nemških besedi, al kmetujejo veliko slabejse od nas, ki sole nismo viděli od znotraj ; pa to ni čuda, ker se sramujejo kmetovanj neumnih kmetov. Vred pla Kaj si bomo mi S iz tega posneii? Ne naj nas, da smo majhen narod. Večna je pravica ) diio vilu y so dnik in ki vlada v časov zgodo z neustavljivo močjo. Přišel poguma imeli boj věrno udáni ministrovemu pra bode zra Narodje gel vred bod kopravnosti tudi čas enakocastj Skušnj da boj ljudje našega naroda sami tolik aa^f/am t uvuwi vwui u u u u v u w u v j «• ^iiuwujv/ \) OJ KJ uuliu ^ a u l\ naki v pravicah; vsak pa bo tudi dose- ta drobtinica narasla za celi učile to zahtevali kako bode. Bog daj > da bi kruha čast ? je majhen ali velik. Vrednost zdaj na tem ležeče, da se zdramijo ljudj enega ali druzega se ne bode merila po številu ali zu- zapisnike in pisma v svojem jeziku nanji moči posameznih rojakov, temuč po njihovi d čednosti in omiki, ter po tem Največ zahtevaj kako se vès narod udeležil splošnega napredovanja. Pripravljajmo se za ta čas. Skrbimo tedaj , da se nam narod ohrani v sedanji celoti, in da bode njegova dobra večina trdni uauji W01UH , x u u« WUUW UJ o bodo kmetje pošteni v mislih in djanj in premoženji, da bodo v narodnem izobraževanji, kakor da ačaji jihovemu stanu primerno y stopali potlej priđete politična enakopravnost in ob sebi. časom naprej y t same Drobtinica narodne ravnopravnosti v cesarskih kancelijah. Deželni poglavar štajarski grof Mecsery je menda vsled interpelacije Razlagove v deželnem zboru razpo-slal c. k. okrajnim gosposkam slovenskega Stajarja 20. dan u. m. sledeči ukaz: Pravilo cesarske vlade je vse-skozi to, da vsi narodi avstrijski vživajo enako varstvo. Po tem pravilu je že. c. k. ministerstvo pravosodja 15. sušca 1862 dalo sodniškim uradnijam ukaz, da se slovenskemu jeziku pravica godi, in nanašaje se na omenjeno vladino pravilo zapovedujem tudi c. kr. političnim gosposkam, da tam, kjer razmere jezika to zahtevajo ali ljudje tega želijo, se protokoli (zapisniki) in o b r a vn a ve pišejo v slovenskem jeziku in v s i o v e n s k e m j ezi k u tudi pisma iz kance 1 i j jim p o š i 1 j aj o. To je jedro poglavarjevega ukaza. Drobtinica ravnopravnosti je res y pa tudi ne vec kot drobtinica. Ker državnega ministra grofa Belkredi-a čislamo možá, ki ima resno voljo pravičen biti vsem narodom avstrij-skim . tedaj tudi slovenskemu, ne moremo sprevideti. zakaj da še ne veljá brez „wenn" in ,,wo a pravilo nje- govo, ktero je, nastopivši ministerstvo, izrekel v slavni svoji okrožnici, da „vsak uradnik in vsaka uradnij a mora z ljudstvom v njegovem jeziku občiti se (govoriti inWÊm ■■■ ■■ ■ pisati). u zika zahtevajo Tù ne stoji ne besedica: „kjer razmere je- « ali yy kadar ljudjé želijo." Ravno tisti ukaz od 1862. leta, ki ga navaja gosp. deželni poglavar, je tudi veleval „nach Thunlichkeit", „nach Moglichkeit" al prašajmo skušnje 4 let, koliko je po tistem ukazu prišlo slovenščine v uradnije? Ce bi je bilo kaj prida prišlo, ne bilo bi interpelacij slišati ne na štajarskem ne na kranjskem deželnem zboru. Slovenski jezik je deželni jezik dolnjega Stajarja ravno tako kakor y ako se v ogerski y laški y nemški kranjske dežele Avstrii ne prašajo še le ljudje, kako naj se zapisniki in pisma jim pišejo, kako, da na Slovenskem isto pra- vilo ne veljá ? Ç/JVJ, ttftttU , uc* 1JC» UIUVCU31VOU1 -IO CV^ C%- Naši ljudjé, kterim do 1848. leta ni ne ena slovenska besedica prišla slovenski pisana na dom y so tako plahi in pohlevni y da si ne upajo reci yy pišite nam slovenski", in ker si ne upajo, pa se potem kmalu rece y da yy ljudstvo tega noče." To je eno. Drugo pa je to, da ukaz: „kjer razmere jezika slovenski jezik zahtevajo" je stvar, ki se dá tako ali tako zasukati. Zato bi želeli, da bi se brez pogoje v naravnost reklo, kakor je rekla okrožnica ministrova: vsaka urad-nija ima v slovenskih okrajih s slovenskim narodom slovenski v besedi in pismu ravnati. Ne preziramo sicer, da se to pravilo utegne tudi z poglavarjevim ukazom izvršiti; al le ondi se bo zgo- Slovansko slovstvo. * Izvirno slovensko tragedijo „Marija Antonijetau v 5 djanjih (mesto: Ver šalje in Pariz, čas: 1793) pod-pisani ravno izdeluje. Kralja Ludovika XVI. nisem mogel poozoriti v obširni dramatični pesmi; veliko krepko-dušneja zgodovinska prikazen je nesrečna kraljica Marija Antonijeta, njegova žena. Kdor pozná fran-cozko homatijo preteklega stoletja, ta bo vedel, da mi groznih in patetičnih prizorov ne primanjkuje, Čeravno mi rabijo le toliko, kolikor mi pesniška dostojnost pn- pušca; za žaloigersko sočutje pa poskrbeva moja po-hlevna muza. Nadjam se, da kane marsikaka solzica moji kraljevski junakinji. Ker ima biti to delo prva slovenska izvirna tragedija, ne toži se mi ne Časa ne pridnosti ; saj delam za svojo predrago domovino. — To dajem na znanje s prošnjo y da se mi oni podpisatelji, ki bi si mislili to delo naročiti, že v prihodnjih dveh me-secih oglasili, zakaj vedeti moram že v tem času, ali mi bo moč tragedijo na svojo roko na beli dan spraviti ali ne. Naročnina se bode odrajtala po p r e j e t i k n j i g i. Ob enem prosim tudi slavna vredništva*) in slovenske domoljube, pa tudi slovenske biranjem naročnikov podpirati blagovolili. čitavnice, naj me z na- Ne samo šaloigric, temuč veliko več dramatičnih Sala umrje pesem za velike glediščine odre je treba, tako rekoč pri porodu; resnost pa prestane vse Čase, ona dere mogočno z novimi in krepkimi idejami naprej , in razglasuje narodovo čast in slavo. Upati gré da bomo tudi mi Slovenci skoro narodno gledišče imeli. Dobro gledišče pa stoji med posvetnimi izobraževav-nimi sredstvi na prvem mestu; ono je živa potreba, y ktere prevpiti nobena človeška strast ne more. Cas Je y da poskusimo enkrat tudi z lastnimi močmi kaj napra- viti saj um je tudi pri nas domá. Radi smo se na- slanjali na ideje in izdelke tujih pisateljev. Prevajanje tujih klasikov je velike koristi; a to niso naši izdelki izposodili smo si jih pri tujcu za svoje potrebe. prestavljanjem se je le gibčnost in moc slovenskega je- zika dokazala y ne pa veljavnost slovenskega Krepka misel prinese krepko besedo sabo misel uma. pa je duša, beseda telo; blaga misel se rada opasuje z lepim telesom. Cuda lep, dereč, blag in mogocen jezik govorimo mi Slovenci; glagol naš je bolj natančen od šte-vilk, naši pregovori, reki itd. so kakor iz ljube natore ft ft ft W v^ • » * * % % izrezani, z eno besedo: slovenščine ne gojiti in posve- čevati z lepimi umotvori, bila bi pregreha. Naj bi se jelo delati kaj resneje na dramatičnem polji. Posku- simo, poskusite: venec visi, dajmo, da ga slave je spleten; da-si še široko dosežemo ne sebi, ampak milemu na- rodu našemu, kterega tujčeva oholost zaničljivo teptá! Za pokušnjo javljam nekoliko vrstic iz svoje tra- gedije ki pride z božjo pomočjo med letom na svitlo. Da najde prizanesljivo uho! Gorici 24. februarja 1866. Cvetja iz domaćih in tujih logov Slovenskemu narodu vès vdani France Zakrajšek. 29. vezek je přišel na svetio. tem vezku je dovršena žaloigra * ♦ Zapišite nas tudi med naročnike. Rade jih prinesejo „Novice" prihodnjič. Vred 88 „Tomaž Mor"; jevě", dalj obseg a iz staroruskega pos yy Slo o polk in razložil M jo prečitam ; da vidite bistri um magjarski « V « # * ^ y teršnik, in zaéetek izvirnega romana y ki naslovom „Deseti brat" ga pisal Jur čič pod ker se ta knjiga posebno vzrokov menda v Avstrii ne nabaja yy Desetem bratu" bodemo govorili, ko bode roman ves natisnj Juré ime samo nam e porok dobro. Prof. Pleteršniku smo hvaležni ; y ima da cem razložil in poslovil „Slovo", ki stvu res skor toliko vrednost kakor „Kraljedvorski ro- lz mnogo , vam poslovenim nekoliko vrstic o tem, kar Szeredy piše o jeziku magjarskem, drugokrat, ako vam ljubo, druge stvari. S početka se Szeredy hudo jezi nad nemškimi in sloven8kimi zgodovinarji, da krivo o Magjarih pišejo, ruskem slov- posebno pa graja Rottecka, da imenuje stare Magjare ? da bode delo Je Slo „barbare", o kopis « za česko. Tom M ski jezik prestavlj Gotovo pride ta tragedij magjarskem jeziku pa tako-le piše na je izvrstno v sloven- strani 13.: „Sloveni pravijo, da je njihov jezik magjar- na slo- vensko javno gledišče; pa tudi čit ) ki nimaj prostora za velike igre y ga svojim družbenikom saj v berilu tako predstaviti mogle, kakor smo v Ljub- in prazna skega zeló obogatil ; tukaj ni mesto za dolgo etimolo-gično preiskovanje o izviru besed, pa na kratko povemo vzroke in pokažemo, da je misel vseh Slovencev jalova že videli „Viljelma Tela in drug 3 igre oseba ima svojega Čitatelja. Variatio delectat y da vsaka Kaj V,, V»- — moglo biti bolj nelogično, kakor rovati, da ljudstvo tako vdáno ljubezni do svobodě y vein odlično pa tako moćnih, izvirnih in izvrstnih zoačajih kakor so Magjari, Ozir po svetu. Ćeski Mezzo fail ti si izposojevali znamenit del svojega jezika od naroda, kterega vedno zaničujejo kterega so sprašili pred seboj kakor pleve pred vetrom spodivši ga v divje, neplodno bregovje y y vzemši za-se Vse jezike sveta zna y Taka glava korenine Je slovanski oratár! Koseski. Ves svet se je čudil kardinalu Mezzofanti-ju ki je govoril 28 jezikov; to ga je slavilo pri njegovih vrstnikih in mu gotovo ohrani slaven spomin tudi pri vseh potomcih. Marsikdo je misiil, da se nikdar več ali saj dolgo ne prikaže taka izvanredna prikazen. Toda 11. dan letošnjega februarja je svetu pokazal mladenča ki bode Mezzofanti-ju saj nekoliko otemnil slavo kajti on govori 31 jezikov; isti dan namrec je v rodovitne ravnine, neprenehoma varovaje po tradicijo-nalnem sovraštvu in zaničevanji široko zev (gulf), ktera jih loči od njihovih slovenskih sosedov." — Poslovenil sem zvesto besedo za besedo; ako bi mi kdo ne verjel temu pošljem rad original, in tako za vse drugo. Ali ne kaže to ljubezen, ki jo Magjari do Slovencev 7 imajo? In zato, bratje Hrvatje, uklanjajte se jim, ker citai y sem, da jih imenujete yy njajo tudi oni, kteri pleme", kteremu se u k 1 a- mu niso prijatli? Da, da, krščan- 7 7 sko ljubiti se pravi tudi neprijatla ljubiti; ali je pa politična prevelika ljubav, tega ne vem; v političnem ka- tekizmu saj tega ne najdem. krasoti magjarskega Pragi mladeneč, 23 let star, Sercl po imenu, iz vseh 31 jezikov imel izpit (izpraševanje) pred jezikoslovnimi prvaki vpričo deželnega zastopnika Vojteha Naprstka in mnogo izbranih poslancev. Učitelj angleškega jezika Ande izpraševal ga je angleški in holandski, njegova gospá malajski, prof. Gindeiy španjski in portugaljski prof. Tonner slovanski, profesor Ludevik sanskritski, dr. Houška hebrejski, prof. Petr arabski, šolski svetovavec Kohler kineški in japanski. Jeziki, iz kterih je 7 y jezika Szeredy na 16. strani tako piše: „Magjarski jezik je posebno znamenit po svoji jedernosti in je curi e ž n o primeren izrazovati vse različne vrste Človeških obČutkov. Na odru doni kakor grom iz ust domoljub-nega govornika in najtopejšo dušo izdrami iz svojega spanja. Od pesnikovih ust, kteri se vzdiguje na krilih navdušenja, se zdaj glasi kakor triumfalna pesem vzdi-gajoćega se škrjančka, kadar je predmet o svobodi zdaj kakor slavčevo žvrgolenje , ako poje o ljubezni njeni žali in veselji. Noben drug jezik nima bil izpraševcn, so bili ti-le : češki y ški bulgarski, francozki poljski y ruski y hrva- y angleški, laški y tugaljski, magjarski, švedski, danski, holandski španjski, por- tako veličastnih izrazov za občutke ljubezni in domoljubja, in vsikdar je ganil njegov čar pra vega do- y rumun- moljuba. u Talijani, Francozi, Angleži, Nemci učite y arabski, turški, novogrški, hindostanski, kineški ski japanski, malajski, hebrejski, perzijski, arnavški tarski, mongolski, y y y tibe- manžurski, sanskritski, ciganski in se magjarski; pa posebno vsi, vi zaljubljeni poetje vajte magjarski, da ganete neusmiljene ljubice! strani 298. te knjige je balada, ki je od besede do pe- Na vseh teh jezikih Sercl govori vrlo in nemški. gljadko, v nekterih tudi stenografuje. G. Sercl je pravi Ceh, rodil se je v okolici Berounski, pri vsem tem si besede kakor prestava slovenske narodne pesmi y ,Se kralj Matjaž oženil je z Alenčico itd." Rad bi vedel, od kod jo je Szeredy vzel, ker nam nie ne omeni, ne ga lasté nemci, trdé, da je njihov da 77 landsmann." 77 Naše gore list. u da bi bila njegova, ne da bi bila narodna magjarska ; ne vedel kdo, ali je napis jej je samo „ ballade Bi Dopisi. Iz Hulla na Angležkem 28 svec. (Magj in magjarizem.') (Konec.) Naj V se slovenska pesem pre vod iz magjarskega ali kako? Angležki převod je krasen. Stvari na Angležkem imajo svoj navadni tek; mnogo se govori o strašnih brodolomih, ki se zmirom godijo na letošnjo zimo silno viharnem bližnjem morji; polomilo Menda ni naroda na svetu, kteri bi zgod ene stvari omenim. se je blizo 400 brodov (bark). Največ govora je tako enostransko kvaril, kakor Magj strašna nesreća, ki se je pripetila ladii „London" y dala ko v neki bukvarnici veliko ktere je bil list: „Asiatic Chiefs krasno vezano knjigo Hullu sem videl je jadrala iz mesta Plymutha v Avstralijo; potopila se i • • i # ark a i t i # t—r i i • » * t _ v 1 1 shed for 15 spisal offered for y nly y poleg je z 220 ljudmí. Za Hull je a velika nesreća broda „Kx-jadral v Hamburg in se razbil; sedmero 50 kr., se prodaj misiil, da je zgodo Szeredy, namesti za 15 šilingo Szeredy, publi- celsior", ki je (Azijaški glavarji, ljudí se je utopilo, drugi so se oteli na jadranu (mast- y za to je s. y to Je gld.) Sp gold sem baum) v jadre; prednji del velikega broda je namreč v pesku tako obtičal, da je jadran srečno iz vode molel. dprem ijaških narodov, pa ko knjigo Tako je bilo 15 ljudi (med njimi kapitanova žena, drugi y zunu; idim gledam krasno sliko Marije Terezij godovina ogerska, v ktero so v Po- da Je vsi možaki) 6 dni v jadrib brez jedi in pijace jih ni rešivna barka na pol mrtvih rešila. i dokler držav- teni poetični spisi. Za ta mali denar kupim knjigo in nem zboru je najvažnija stvar ta, da za Irsko je od- 89 stranil pravico ,,Habeas corpus acte. u # mora vedno trpeti in nesrecna je kakor Poljska. Pred Fenijani ima zdaj Angležka v resnici strah, in policija na Irskem je zdaj gorša kakor kjer koli na svetu, pa saj tudi za dobro plačo; za Stephens a, fenijanskega glavarja, je oklicano darilo 2000 funtov šterlingov, kdor __ ~ XI T3 n»»iinři /inn It-a ci a i a h c\ r\ an ci natinn t> a Uboga Irija nim deželanom koristna biti. Vednost je moč! Poduk Pelj ravno do omike, in omika do blagostanja! Ker imam knjîgO tT «nlroli nKiAkXti'/tM fn/)oanîî atari lînrl . v rokah, priobčujem tadašnji stan ljud skih šol v našem cesarstvu na podlagi prebiv leta 1854 tedaj pride na ga zasači. Brž drugi dan, ko se Je )) habeas corpus acte odpravila, zaprlo se je v Dublinu 300 ljudí različnih stanov, samo na sum, da so v fenijanski družbi, in tako vseh mestih na Irskem; kdor je prebi- se godi zdaj dalje po malo na sumu, se pograbi in zapre y in tù ne po- tej deželi je Ako se Tiroljsko in Vorarlbersko maga nobeno opravicevanje, nobena pritožba. bode se dolgo tako godilo, zmanjkalo bo jetnišnic. Naj- Lombardijo bolj pa Angleže Fenijanci v Ameriki jezijo, proti kte- Erdeljsko rim nič ne morejo, in v Novem Jorku se huda burja za Salcburško Angležko zbira. Iz Aleksinaca v Srbii 20. sveč. Ljube No- vice"! Prosim vas, da poveste predragim Slovencem, ki so mi o naselitvi v Srbijo pisali, da jim hočem odgo- Moravijo Koroško Ogersko Slezijo Cesko y voriti, kadar pridem zopet domů v Kragujevac. Přehodil in pregledal sem zdaj najlepši del kneževine srbské; Vojaško granico obhodil sem lepe ravnine ob reki Moravi, přišel sem med Avstrijo pod Anižo našo južno bračo Bulgare in prelazil sem tudi kroz gra- Avstrijo nad Anižo nico v tursko carstvo. Kaj sem po tej lepi zemlji zani- Beneško mivega vedati. videl, hočem vam predrage „Novice" kmalu po- Stajarsko Galicijo Dr. Janez Podliščekov. Iz sit. Petra na Notranjskem 5. sušca. Postoj no ima priti K. po okrajno glavarstvo; tako smo novem osnovano c. kr. Primorje . . . Vojvodino srbsko brali ,Novice" pa so Dalmacijo KJ zvi <3J uv u ^ t aau ouiv ui dit ^ y j-Li u v iwu pa ou —--------j tudi pokazale na Razdrto. Na Št. Peter ni nihče Hrvaško in Slavonijo £ _ V" rjr • i • 1*1 I t i O Li 1 Tp| i • • t I • 1 % ^ y 1 . • y • 14 UH VII Cl HP A VV 1 mislil, kako to? St. Peter je najbolje središče dotičnim Kranjsko soseskam. Tukaj je postaja železnice y odtod name- Bukovino vavcev 1 ljudske šole 1 gimnazij realk 513 ~T 695 44 i 711 19 i 1050 1 i 1135 2 i 1169 86 4 1226 3 , 1 1 1283 8 2 1341 21 7 1431 3 — 1491 9 5 1541 2 1 1550 22 1 1977 4 1 2189 14 2 2358 5 2607 6 2 2771 3 - 4223 6 1 1 4818 2 1 8610 1 1 1 ravajo zidati novo železnico na Reko; le-sèm so od Stroški za šolstvo po vladnem predlogu za 1865 vseh krajev cesarske ceste napeljane (iz Bistrice dve, pa so bili na podlagi prebivavcev leta 1857. y iz Vrem, iz Postojne, iz Razdrtega). Ako bi napravili volitev med 4 starimi okraji, stavim, da St. Peter dobi 3 Salcburško 4 glasov y ako okrajno glavarstvo. volili vsi prebivavci, ktere zadeva Res y da v St. Petru ni še takoš- njega poslopja, kakor ga potřebuje okrajna gosposka, ali kar ni, utegne kmalu (?) biti, da bi se stroški zidanja gospodarjem le povraćali s 5 od 100. Dalmacija . . <.......0.942 Primorje.........0.708 .... 0.605 . . . 0.274 .... 0.367 1.084 gold. Avstrija dolnja Tiroljska in Vorarlberška Beneška ..... Senožečah 5. sušca. Bi se Kranjska.........0.258 0.181 # tukaj ne mogla Stajarska napraviti glavna šola? Mislim, da ! kajti naš šolski za- Koroška klad ima okoli 20.000 gold, glavnine v obligacijah; ako Hrvaška in Slavonija.....0.172 bi se te obligacije dunajski banki ali ljubljanski hra- , Avstrija gornja.......0.124 nilnici zastavile in za izposojeni denar druga državna Erdeljska.........0.170 99 yy 99 99 77 77 © >S2 77 dolžna pisma po sedanjem nizkem kurzu kupila 7 go- 5 lesem donaša Moravska tovo bi se glavina in dohodki zvišali tudi še nekaj dohodkov lesna mitnica; ljeno veliko poslopje, poleg državne ceste, bi se moglo Iztočno-zapadna Galicija na dražbi kup- Šlezka 0.268 0.088 77 79 97 99 O 03 00 > cS O > es > 79 Bukovina.........0.162 dostojno popraviti 9 pa imela, v prvem nadstropji : lahko primerna stanovališča Česka..........0.065 finančna straža gasilnice, in , in pri tleh c. kr. žandarmarija, Ogerska .........0.019 soseskine dragocene 97 99 99 © U Cl. os &D © a o es a 7 ostalo bi še dovolj prostora za štacuno kavano ali kaj takošnega. 4) Pravijo, da leta 1841 je naša soseska 7000 gold, potrošila za popravljanje kne- od tište dobe knezu lepo najemnino Primerite število šol revne Kranjske s 451.941 stanovavci in stroškov za šolstvo 116.388 gold, ali pa bo- gate Ceske s 4,705.525 stanovavci m stroškov za šol- zovega grada, kteri y ali pa bogate Ogerske s 9,900.785 donaša; prosili naj bi tedaj svitlega kneza Porcia krovitelja naše šole 7 .poda bi nam po izgledu ipavskega stvo 304.728 gold. stanovavci in stroškov za šolstvo 191.221 gold, in bote „Enaka bremena, viděli, da tukaj ne veljá prislovica: grofa Lanthieri-a in drugih domoljubov k temu na- enake pravice." Trebalo 7 da si dotični možje posa- menu zdatno pomoč podeliti blagovolil. Tudi nam bi meznih dežel, ali si. šolska svetovavstva to stvar za bilo milo da se Postojncanom že večkrat izrečena ker srečneji uspeh bolj k srcu jemljejo. Zadosti od tega ! želja zarad realke ali realne gimnazije izpolnila, taka naprava bi utegnila tudi nam revnim, pa ukaželj- Že pred letom 1217 je bila v Senožečah colnija (avžlak-dogana-harmica) akvilejskega patrijarha in je * Tako se Angležkem imenuje imenitni zakon, kteri ukazuje da se noben Anglež ne sme zapreti ali v záporu imeti dru gaće kakor da uradnike postava ukazuj Z ope sodnike ali druge ki grešijo zoper ta zakon, so tako oštre kazni, da kralj sam ne more varovati tacega sodnika p. XXVI. Das Kaiserthum Oesterreich von Dr. Ad. Schmidl, fortgesetzt von Prof. W. F. Warhanek. Wien 1857. Verlag von L. C. Zamarski. „Novice" list 33. 1. 1. (leta 1864 je bilo 233 ljudskih Sol) zmiraj premalo! „Novice" St. 222 1. 1. Se 90 prišla pozneje v roke divinskih gospodov; tudi so bili toliko, da so našim siromakom že v nekterih dneh tukaj od nekdaj dobri sejmi, ki so bili hud trn v peti kruha, soli in druzega živeža kupili in še obljubili. Bog tržaškemu trgovstvu. — Bi morebiti zdaj tedenski žitni povrni gosp. predstojniku in vsem dobrotnikom to delo trg kaj kořistil? Dokler ni železnica po Krasu žviž- usmiljenja ^totero! To je poleg žalostné gotovo vesela gala, so vozniki in prebivavci vélike ceste, od Trsta do novica. Ljubij ) v ednj meri leto in dan poldrugi milij Žalostno je pri nas videti, kako ljudje neusmiljeno z lesom ravnajo; kar je lepšega, posekajo goldinarjev *) zaslužili; trgi Senožece, Planina in de- za kurjavo, kar je starega, tumpastega in grčevega saj za seme ostal er u 1 U i U j ^ r J ^ vi ^ * — — — — v v " j ^ • « » m loma Vrhnika so bili tega dobička še posebno deležni ker tako imenovani „šlitlerji" so tukaj vsaki dan f kteri, če se že ne dá vv «v «v/ uu razcepiti, uaj ui oaj ac* owiuv pa pastirji podkurijo , da pogine; kar je mlađega naj praznikov) kupčij blago razkladali, prekladali y na- > > koze obstrižejo, da HlHH IH I P» druzega ne bo čez nekoliko let kot kladali in oddajali. Gotovo smem reči, da v teh krajih trnovo grmovje, — bati se je, da se tu tudi kras ne vrine. je bilo tako živahno , kakor v Trstu na doga ali v Ljubljani na breg Vrh tega bil tudi v Se iva potreba je sedaj , da se ljudstvo po gosposki pri- ) mora, namesti kozá ovce rediti, ker tudi mnogo kori čah tedenski trg za lesenino ; koliko in kako mnogote- stijo domaćemu življenju, lesu pa celó nobene škode ne rega lesá se je vsaki petek iz Planine, Logatca, Vrh nike, Unca, Cerknice in drugih krajev le-sem navozilo delajo y pašnikov imamo dovolj. se kmet res vsaki dobri reči prisiliti mora! Saj Veseli smo tù. ker ^JLA^^f --------— - O ----J ~ ' ------------ ------------ * ~--T * ----/ " ---* ~ ' . »UIV V«., in poprodalo ! Al v jeseni 1857. leta, ko se je želez- smo po višjem dovoljenji dobili tako zaželeno poštno nica v Trst .lev; koj dprla, nehalo je odklenkalo blagostanju teh kra- postajo trgovskih hiš za oddaj blagá Zdaj pa še nekaj. Zidanje šolskega po- (špediterjev) m krčmarj Zdaj slopja se pri nas že šest let pričenja, pa še ni prićeto imamo 4 štacune Največ je tega kriv patron , kteri se brani pripomoći in še preveč kerčem. Od te dobe najpremožniše hiše kar mu po postavi gré, sili ga pa nobeden. Tako je pa hirajo. Izvzemši kakih 7 hiš, ki imajo posebne dohodke, učiteljsko stanovanje v neki borni bajtici, šola sopet v ni v naši fari ne enega kmetovavca, da bi mogel od neki drugi, staro poslopje pa stoji na sredi vasi jej ka-pridelka svojih gruntov živeti Vse zadolženo La kota preti ljudém Lani Je bila V se labej zaje minljivost delà predlanskim. Koliko so revežem pomagali lansko leto letina mimo pravlja. Bog daj skoraj bolje ! Človeških rok, ako se sproti ne po ) priča milodarna gospod in naj Ali se pa smejo dobrotniki leto za letom za milodare osebe naše carevine, drevesec in po kteri ceni?*) Vprašanje. Kje si moremo naročiti murbovib adlegovati? Kako bi se dalo temu leg za mi raj na v okom priti? — » iauaij u. ůvcota i v v li a uiaujooa j o uutiuuih uíicíuc* jo unu ic maiu , tuui uouicstl CUC^tt preobilnimi davki obložena dežela nima ne ene fabrike imamo po afrikanski navadi letošnje zimske mesece ve- Vladarju zvesta revna Kranjska s okrog občutili. Iz Zeleznikov 7. marca. **) — Kakor sploh daleo 7 smo tudi v naši okolici letošnjo zimo komaj tudi namesti snega Mraza Je bilo malo za tobak ali kakošne druge. Lahko bi tukaj kaj tacega čidel pravili kar .Ie pedicija nehala ) poslopj dovolj dež. Zima sicer po besedah stare narodne pri in sicer toliko, da se samo podira in ga tudi podiraj Po slovice ne prizanaša rada če smemo navadnim spo- magajte Notranjcem kakor koli ne morejo v skalnata tla! ; da morejo živeti, ker Knežakti na Notranjskem 10. sušca. Pre- mladanskim napovedovavcem verjeti, nam je ljuba vi-gred podala že svojo blago roko. Koj Svečnični dan s svojim voljnim zrakom nam je obetal zgodnjo spomlad ; gosi in žrjavev je une dni letelo na tisoče v bili smo strah brez posebne škode; sredpostno sredo visokem ozračju nad našo dolino iz Italije proti ogerski (7. dne t. m.) malo pred šesto uro zjutraj vpitje VJ/ltJC „gori, . xu v , «t* gori v domači vasi, ki šteje 117 hiš, sapa pa je močno pihala od ognja ravno proti farovžu in proti cerkvi; hitimo na pomoč in ko do ognja pridemo, bila je ena hiša že vsa v plamenu, druga pa se je vnemala. Naš jv be- gori skočimo kviško in vidimo zaslišimo zemlji; spomladanske cvetke rijejo že zdavnej iz tal, in rumeno-kljunasti kos fruli o zgodnjih jutrih tako prijetne popevke, da ga je milo poslušati. In če zgodnji da grom smemo res pozdravljati ko napovedovavca rodo-vitne letine, nam ta letos gotovo ne odide; zakaj toliko treska, groma in viharnih neviht o tako zgodnjem času sedi in obnašanji posnemanja vredni župan Blaž Sajn dasiravno 65 let star, bil je prvi na slamnati strehi, ki se je bila že vnela, ter je potaptal ogenj, da se ni dalje razširil, pa se pri tem delu tudi precej hudo opekel. Iz kmali ozdravi. Pogorelec tudi stari ljudje ne pomnijo Deževni nalivi so pri- srca želimo 7 da se vrli mož je bil za 600 gld. zavarovan. Kdo pa je zažgal ni zvedelo. 7 se se zadjali v naši dolini letos tudi že marsikaj škode. Zlasti v selski in bukovški fari bodo imeli nekteri reveži dosta opraviti, da bodo zasute njive in travnike otrebili nanesene prsti, gline in trebeža; drugi pa bodo nasprotno da zopet željno gledali 7 kje K n e ž k i. ^ na Kočevskem. (Nekaj novic zalostnih in veselih.) Žalostna je pri nas letos kakor skorej povsod na Kranjskem velika revščina, ktera ljudi dobili rodovitne zemlje Iz Starega loga Naš res tare tako, da je joj v posamezne hiše stopiti, marni za občni blagor skrbni g. okrajni predstojnik so jo nadomestili z ono , ki so jim jo divji hudourniki odnesli na ptuje lastnine. Tako vidimo tedaj tudi v naravi mnogokrat: narobe svet! . Le vičnik. Iz Kranja. (Iz čitalnice.) Častitim družbenikom da smo za 18. t. m. odločeno ..besedo" se na dopis fajmoštra sami hotli prepričati ali je res taka sila v naši fari ali ne? Sli so osebno od hiše do hiše, shramb in žitnic naših ljudi pregledat, pa ustrašili so se , ker skoraj nikjer niso druzega živeža našli ne. , kot nekoliko kisline, v mnozih hišah pa še tište Prevideli so, da takim siromakom je treba hitro pomagati ker hitra pomoč veliko hudega přeskoč'. "> (( Domů přišedši vravnajo brž nabiranje milodarov po kočevskem mestu, in nabrali so od usmiljenih sobratov naznanjamo , přestavili na prve dni po véliki noči. Dohodek te „besede" je namenjen revežem dolenskim. Načrfe in dan besede naznanimo pozneje^. Odbor. Iz Kranja 11. sušca. — Čitalnica naša vrlo napreduje, tako v glediščinih igrah kakor v petji. Priča unega je bila v poslednji besedi res prav lepo igrana „Vdova in vdovec" , ktera ni lahka v nalogah svojih, pa so jo naši gospodje in gospodičini v veliko pohvalo izvršili; priča druzega pa je, da je pevski zbor naš že tako številen in izurjen, da nas bode z Ipavčevo veli- *) Oznanilo kupčijske in obrtnijske zbornice za kranjsko krono novino v Ljubljani predložilo si. c. k. ministerstvu kupčij obrtnije kranjske v letu 1851" (Dokládá k 72. listu „Novic* leta 1852. Pis. < *) Na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani je mladih murbic ae dobiti. Obljubljeno, temeljito in prevdarjeno rečeno, bi nam dobro do- Vređ. šlo kot „ozir na 91 častno pesmijo „Kdo je mar?" razveselil. Slava vodstvu pravo in delavnim družbenikom! Iz Borovnice kribčkov, kterega g a železnega mosta, kteremu se v susca. R. Na enem tukajšnjih mislijo naš za povzdigo sadjoreje ves vneti blagi gospod župnik z mnogimi plodonosnimi dre- nekaj dni nepo- spomin rnnogozasluženega ranjcega župana Hradeckig podobilo ime „Hradeckov most v ze vesci obsaditi in zarad tega delavci trebno grmovje izkopavajo in trebijo globoko v zemlji železno kroglo, ktera dva palca dobil pol 1 leto da so našli p r e c ej iziđe Vodstvo ljubljanskega gledišča za prihodnj gosp. Preising, kterega trdna v^j« ïklep deželnega zbora o predstavljanji tudi kih glediščinih iger. Da se mu ta namen dobro f si izvolil gosp P za ravnatelj slo- počez meri in poldrugi funt tehta. Iz kterega topa, venskih iger. Tako bode to leto ljubljansko gledišč kdaj in od kod je ona v te kraje pripihala ? sam Bog ve. Naj omenim se o prvikrat deželno gledišče, ker se bo tudi slovenski jezik dan t. m. sem kace že prebudile iz zimskega spanja vjel prav lepega velicega rilčnega gada (Vipera priložnosti, da so se tudi glasil v njem, in tako bode vstreženo vsacemu. Pri tem pa ako se Am mody te s, x^.j, » «^».»^mv/i y y*«*«^^ cvetu shranjenega imam. Tudi kobilar ali rumeni dro- dosl D.) kterega zdaj v steklenici v vinskem bota gospoda Preising in Pen najbolje počutila dobita dobrih igravcev. Prečastiti gosp. Jožef Pokluk > korar zeg (Oriolus Galbula i L.) se Je že oglasil. praVlJO, aauaj y mvwvjw »«viv/ iu ° » UJU5M ûuuoiw^m ohm.- jl v »i u i\ a x , iajujuoici v UCUtViUU pi'l Ud LI ^ l LI l , tUUl nišča na beli dan, se ni treba več bati hudega mraza, tukaj umri, kamor se je přišel zdravit k ljubljenemu kadar prilezejo kace iz svojega zimskega sta- Pokluk v7 0 jl/. U U i O i JL U IV 1 II 1\ rt 1 , auittl profesor pastirstva , je po večletni bolezni Naši ljudjé dne t. m. umri; isti dan pa^ je prečastiti gosp. Jožef tudi fajmošter v Sentvidu pri Zatičini Bomo vidnli! Iz Ljubljane. Občinsko (srenjsko) postavo svojemu bratu korarj Jan. Poklukarju. Pogreb enem za deželo kranjsko so presvitli cesar potrdili. Kmali tega stolnega prosta gosp bil slovesen s spremstvom visokočasti Kos tedaj se bojo po tej postavi nove občine (soseske) na- slovci so ? pravljale, novi župani, odborniki itd. volili. trupi gospodj jnih nesli na pokopolišć bogo so tedaj, da bomo za to marsikak svèt dali. Treba bo obá v eno jamo pokopali. Ljudstva iz mesta in kmetov bilo šio za pogrebom, tudi gospod deželni pogl Koroški deželni odbor se je obrnil do našega so ga spremili. v Obá gospoda ostaneta v blagem spo deželnega odbora, naj mu pové, kako je tukaj šola za minu deželi Ce podkovstvo in ž i vi n o z d r a vi 1 s t v o osnovana, ker tudi na Koroškem mislijo napraviti tako učilnico. Je raJ gosp fajmošter zraven zve- š k e m stega vijolic e tudi kakor po druzih deželah (na S ale bur- je rac so přetekli mesec vojaki in žandarji vso de- bogoslovcem „pastirstvo" v slovenskem jeziku polnovanja svojega višega pokliča bil enak tihi na narodnem polji, podpíraje slovstvo domače, korar tudi mnogocenjen pisatelj bil ; spisal je o rem želo přehodili, po potepuhih , tatovih in roparjih sledili in jih okoli 500 vjeli) se ne sliši toliko o roparstvu „Novicam na Kranjskem, je vendar žalostna resnica, da se - . . . . P°" gostoma godijo ropi. Gosp. deželni poglavar je za tega voljo ostro naročil vsem c. k. okrajnim gosposkam, naj si na vso moč prizadevajo, da se odstrauijo taki hudo- rado bralo kte želeti, da bi kadaj na svitlo prišlo v natisu pisal prva leta marsikaj, kar se zložil 5 tudi kakor je našim bravcem znano } )) vesoljno evropejsko abcedo", s ktero se ve- liko let nevtrudljivo in z velicimi stroški ubijal, pa ne dosegel, česar je iskreno želel. Iz oporoke njegove delci s pomočjo žandarjev, gosposkinih služabnikov itd. naj povemo to, da iz majhnega premoženj ki Pri tej priliki moramo iznova omeniti velike napake, ki pustil smo jo zapazili že ob času goveje kuge na Dolenskem, ločil ubožnici xvsvsgtu., va^vaimu manu ěiu,, da imamo veliko žandarjev, ki ne razumejo sloven- kat. družbi rokodelskih pomočnikov 100 gld., osnova- ga Je od- 100 gld., varovalnici malih otrok 100 gld razun tega, kar je žlahti sporočil skega jezika. Kdor hoče s pridom slediti po nevarnih ljudéh 7 mora kraj a pa saj jezik deželni znati i sicer pri vsej marljivosti ne more ničesa izvedeti. more očitati, da le Saj o tej družbe treznosti (ako se ustanoví) 100 gld., spisa jbolje slovenske knjige za izrejo otrok v darilo telj telJ 200 gold., drugemu , ki za to spiše j bolj o, 100 gld prazne „narodne" (rokopis ostane lastnina pisateljeva), za napravo gasil oljn zadevi se nam ne muhe lovimo; kajti kdor koli ima v policijskih zadevah nice v Gorjah 100 gold. Zapustil je rokopis „o mrvico vednosti, mora nam pritrditi ) da bobnu , kdor v tacih opraviiih ne zná narodovega jezika. To isto nam je potrdilo več c. kr. kantonskih je zaječ pri evropejski abcedi"; druga polo te abcede, ki menda se deva kupiti želí skrivnost vsega, 3000 gld e ZJlĐtCA. A yJ 1 o LKJ UMUi J ^ J^Utl Uliv » v\J V« I\l • IvULl LU li O JlV i ii. J ^J »U^lll li j ICW^CL U\J\J\J predstojnikov ob času goveje kugev Ali ni žandarjev, razdeliti^po posebnem sporocilu Ta pečat kdor kupnina (?) se ima ki so slovenskega jezika zmožní? Ce ' v wuoa^/ga j ajca u uliyju ni • vt» p Si ou y uç? i CkUKX" - vaoti ti jj. JL' i č* ii l zakaj so drugod v službi, ne pa v slovenskih pri stolni cerkvi ljubljanski so ne razu- Castiti gosp. F memo 7 7 krajih, kjer bi bili na svojem pravém mestu? nici graški umri K osm ač, nekdaj kaplan je 9. dne t. m. v norniš- 7 ko poprej še popolnoma oslepel - Prebravši govor grofa Antona Auersperga sta Bodi nesrečnemu gospodu zemljica lahka slovenski Matici poslala v dar: gosp. A. Kolaric senator mesta Oseka in poslanec na hrvaškem saboru rojaku gospodu And. Škop 20 gold. , in gosp. Andrej Zidaric, Po naznanilu „Danice" se je vrlemu našemu misijonarju v severni vaoacui oauuiu ivjaau gvoj^v/uu. JTX. u u. u&uutu, 1 stolni sudac iz Ameriki, přiměřila velika nesreČa 7 da je na poti v križevske županije in poslanec na hrvaškem saboru 5 Pittsburg v samotném kraji levo nogo zlomil in delj gold, z naslednjimi besedami: „Ker ima plemeniti grof časa brez pomočí bil. Dabi se zopet popolnoma ozdravil precej obsegajoče pazduhe 7 naj se si. Matica potrudi prej ko je mogoče toliko šolskih knjig na světlo spra- gospod grof mogel prihodnjic tako otovor- Vltl da daj poro 77 Iz Novega mesta smo přejeli ravnokar dopis, beseda" v ondašnji čitalnici 11. dne t. m. v pod- bozim Dolencem donesla 100 gold, in da v i ti , uč* ui ^uojjuci gj i wí w w piiuuuujivž uiu vui" puiu u u u z* i jlli u u i c u u o m uuuc jen priti v kranjski sabor, kakor da bi imel pod desno ste glediščini igri „Domaći prepir nOT^llKA ni rtM t i Ml Q a nnn lATT/"» no í.ntinkntiin (í TTolílřA nnlirrnin ontmin^a T^YMiriï nrtf pazduho ,,Giontini-ja", pod levo pa „Lercherja. Stanovališca v mestnem gradiču „pod tur nom" (Tivoli) so vsa v najem dana ; najemščina znaša za leto Strup bile ste glediščini igri „Domaći prepir" in „Strup" bile veliko pohvalo sprejete. Drugi pot prinesemo obširnej z popis Gospodičina Drag. Milanova 7 ki Je lani v u in dan zdaj 1450 gold. Kavane ali gostilnice letos ne podporo ubozim Notranjcem dělala „potinjo iz Kranja bo v gradiču. v našem gledišču tako izvrstno, je vrlo priljubljena v zagrebškem gledišču. V onerêti ..Monsieur i Madame je ze Pri tako imenovanem „čevljarskem mostu", ki dolgo časa prava pavova noga ljubljanskemu Denis", ki je bila 3. dne t. m. s šaloigro „Zvezda moje mestu, so začeli že podmostke (Geriist) delati za na- sreče" na korist njeno dana, si je z umiljenim in kras nim petjem prikupila srca vsega občinstva Ljubljančanje se radujemo napredka njenega Tudi mi dali zidati veličansko stolno cerkev v Dj a k Poslednji kolski shod odlikoval se pod Rôsner Metod y ki po prof. Pragi zidal krasno cerkev sv. Čiřila Iz Buda-Pešt vodstvom gosp. Tisen-a posebno s tem, da se je znani da ta teden se sme imenovati „tihi teden" ogerskeg umetnik Novak kot opico skazoval Prihod nj shod zbora je 24. t. m Omenimo še, da imenovani Dop Novak deželni zbor se nam piše naš g. dopisnik \ dež Ćesk y prinesó prihodnje „Novice novih slikah in telovad po interpela ki tako občinstvo podučuje Sokolce v raznih skih igrah za velikonočni pondeljek, oûc ^aumc, psujejo nai se sme nadjati, da isti dan vidi mnogo mnogo lepega bili husitski časi pred durm o telovadbi. je prof. Zeit hamer zastavil vladi, krepko vstopil zoper lažnjive dunajské časnike, kteri psujejo narod češki tako, kakor da bi Pruska vlada zopet (JLz čitalnice.') Odbor uljudno vabi tukaj in nekako miruje; kaj se bo skuhalo v Mold m unanje ob i 2 ude čitalnicine k „besedi" v uri. Igrala se bo nova glediščina igra „ ki jo je cenjeni pisatelj „Domaćega prepira" deljo zvečer ban dviguj Vlahii, še nihče ne ve; Turk zopet nekako svoj tur Na po Zukunfť pošti", ki jo je cenjeni pisatelj „Domaćega prepira" po iM^r „Z* u kun it" n talijski Goldonijevi prosto poslovenil; pred igro bomo novico, da od 20. dne t. m naznanja tudi Slovencem drag pet slišali domači orhester. Pesmi bojo: Vašak osmospev, dvospev (za bariton in basso) iz Verdij opere dr zhaj v č blik brez povisanj naročni število naročnikov na list Naj se tedaj tudi obilno pomnoži ) Attila", in pa vojaški in duhovski odlomek iz govarja pravo slovanstva avstrijskeg Ipavčevega ki v srcu Avstrije srčoo za- zbora „Kdo je mar Odb Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Ukaz c. kr. denarstvenega ministerstva od 4. dne t. m. v polajšanje plačevanja davkov ukazuje davkov- Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovniki : Gospod Vesel Ivan, glavne Sole katehet in začasni vodja v Postojni..............10 gold skim gosposkam > da od dne prihodnjega meseca z letnim doneskom: morejo plačljive kupone državnih obligacij (samo kuponov od obligacij zemljiščine odveze in monte-obligacij ne) namesti gotovega denarja jemati za pla- čilo vseh tacih cesarskih davkov in přiklad, ki jih ni treba v gotovem srebru odrajtovati. Za přiklade deželne, zemljišno-odvezne, soseskine ali kakoršne koli necesarske, se ne jemljejo kuponi, če tudi se te přiklade Drug ukaz ravno tega » » » >> V Doljak Jakob, dekan v Tominu ...... Kočevar France, c. k. aktvar na Brdu . . . . Levičnik Jernej, dekan pri sv. Mohorji na Koroškem Kosec Jernej, duhovni pomočnik na Igu . . . . 2 2 2 2 Nagy Albert, dekan v Cerkovcu......2 Sp ara vec Andrej, kaplan v Cerkovcu.....2 Robič Jakob, posestnik na Kranjskigori za 1865. in 1866. leto 4 pobirajo s cesarskimi vred. >> Boncelj Jožef, župnik v Sorici.......2 > > > ? i i ? ministerstva od 6. dne t. m. dovoljuje ; da se ze prekli- cane štempeljske marke pod enim goldinar- rabiti do konca prihodnjega me- jem morejo v se se ca Stari udje, ki so plaćali za 1865. ali 1866. leto: ustanovniki: • za 1865. leto: Gg. Murko Anton, Urek Ivan, Jedlička Otokar, Sinko Božidar, Kostanjevec Jožef, Modrinjak Matija, Vagaja Fr. Rudolf, Valentinčič Luka, Savperl Dragotin, RipŠl Dragotin, Sušnik Gašper, Debevec Jožef. za 1866. leto: Gospodičina Jerajeva Ivana, gg. Valenta Alojzi,Vol- čič Janez, Lukman Jakob. Letniki: pozneje pa ne vec; vendar se take preklicane štempeljske marke morejo brez plačila zamenjati za nove do zadnjega majnika letošnjega leta. — Slovenski dijaki na vseučilišcu dunajském so ustanovili „slovensko literarno društvo", vsi slovanski dijaki pa še drugo društvo „Pobratinstvo Slavija" v nametu družbene zabave. — Gosp. vitez dr. Miklošjé je izvoljen drugi za i?65- leto: Kandut Krištof, Flek Jožef, Marko Mihael, ~ Slander Emeran, Gerdežič Jožef, Potočnik Blaž, Govekar Fr. Praprotnik France, Justin Blaž, Ulčar Blaž. za 1866. leto: Gospodičina Logarjeva Leopoldina, Kunčič Lovro, Vari Juri, Ošgan France, Majer Matija, KonŠek Valentin, Kajdiž Tomaž , Vidmar Janez, Malnaršič Jože, Namre Anton , Jereb Matej , Potočnik Blaž, Skul Martin, Mali Ignaci, Potočnik Ivan, Kunčic Anton, Justin Blaž, Rath France, Kranjec Toma, Ma- tajnik ces. akademije znanstev. —- Rudolf Markel, uradnik pri dunaj ski kreditnici, ki je od lanskega kresa do 12. svečana 1. 1. okradel njeno kaso za blizo pol milijona, in veči del tega denarja zaigral na borsi in v mali loterii (v ktero je en sam dan stavil 42742 gld.), je obsojen za 4 leta v težko ječo in 183.000 gold, po- vračila. To je bil zvest uradnik! — Iz zagrebškega zbora imamo danes naznaniti sklep, kterega bojo Slo- rešič Jožef, Majer Vine., Skul Valentin, Kramar France, Robič imen. věnci radostni sprejeli, da je namreč z majhno većino vendar s 64 glasovi zoper 56 sklenil napo tek (instrukcijo) dati 12 poslancem , ki imajo v dogovoru se V Ljubljani 12. marca 1866. Dr. Jer. Z upanec podati na Ogersko, po kterem se imajo držati smisla in y iz kterega izvira član 42. od 1861. leta duha varuje samoupravo trojedine kraljevine y kteri in da se Listnica vredništva. Gosp. K. J. v N: Učitelji normalk imajo po postavi pravico. y ona ne potopí celó v Ogersko, veli napotek, da o ob-ravnavah, ki se ticejo vsega cesarstva, hoče biti trojedna kraljevina osebno in neposrednje zasto-pana. Za volitev omenjenih poslancev je glasovalo 74 zbornikov ; izvoljeni so Subotić Kursi na Dunaji 12. marca. 5 % metaliki 60 fl. 75 kr. Narodno posojilo 63 fl. 25 kr. k v • • Azil srebra 102 fl kr Cekini 4 fl. 91 kr V y Priča Cepulic Smaié, Strossmajer, Rački, Mrazovic, Kušlan, Perkovac J. Vranyczany, Klaic. Od 17. dne t. m. do ; y Suhaj aprila po lastnem nagibu praznuje deželni zbor. Jugoslavenska akademija in narodni muzej rež 2 fl. 80. — ječmena 2 fl. 25. — prosa 2 fl. 35. — ajde 2 fl Žitna cena v Ljubljani 5. marca 1866. % Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 96. I c\ rt r\ rk 1 V* rt ri AK V* rv /I r\ r\ banaške 3 fl. 96 turšice 2 fl 45 sorŠice 2 fl. 90. sta potrjena. Prevzvišeni škof Str o s s m aj er bodo 30 oves 1 fl. 77 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Biaznik v Ljubljani.