Razne stvari. Domače. (M i 1. k n e z i n š k o f) se vrnejo v nedeljo, 17. julija, z birmovanja po Ijutomerski deianiji zopet domov v Maribor. (Vceljsko nemSkošolo) zahajajo tudi slovenski otroci iz dežele. Kako malo omike poznajo ravno ti otroci, čeprav se likajo z blaženo nemSčino, vidi se tudi pri pozdravljanju. Otroci slov. šol uljudno posdravljajo, a otroci nemških šol hodijo mimo ljudi kakor štorovi. Ko se je pred kratkim nek deček opozoril, naj pozdravi, se je glasno odrezal: »Kaj? Jaz bi se še svojemu katehetu ne odkril, ako bi prišel sedaj mimo!« V nemških Solah se otroci pač lepih naukov ¦učijo! (0 d S v. B o 1 f a n k a v S1 o v. g o r.) vozi šestkrat v tednu vozna pošta v Ptuj in k Sv. Andražu. (V Marijino Celje) bode vozil vlak za Slovence 10. avgusta. Ob 6. uri zvečer bodo romarji že v Marijinem Celju, kjer bo po slovesnem vhodu pridiga, večerniee in izpovedovanje. Drugi dan 11. avg. izpovedovanje, okoli 8. ure pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne prosti izlet in počitek. Okoli 5. ure pridiga, večernice in izpovedovanje. Okoli pol 9. ure velikanski vrtec. Tretji dan, 12. avg. zarano sv. maše, potem povrnitev na dom. Da ne bode v Kapfenbergu nikakih sitnosti zaradi premalo pripravljenih vagonov, treba se je udeležencem pravočasno oglasiti, da se izve vsaj približno število romarjev. Vlak bo priredil zopet blagi in nesebični gospod Ferdo Ivanuš v Poljčanah, ki je že moral v ta namen položiti 1000 gld. pri železničnem vodstvu. (Odvetniški izpit) \e napravil z izvrstnim uspehom v Gradcu dr. Franč. Majer, odvetniški kandidat v Celju. Svojo pisarno namerava odpreti v Šoštanju. (Naša cesarica) je obolela na živcih in pojavilo se ie razširjenje srca. Zdravit se je šla v Naraheira pri Wiesbadenu na Nemškem. (Častnim občanom) je imenoval občinski odbor Dol svojega prejšnega kaplana, č. g. Antona Šebata, sedaj kapelana v Poljčanah, zaradi njegovih velikih zaslug za ondotno občino. (V P t u j u) so slavili v nedeljo tamošnji Nemci otvoritev nemške gostilne v prostorih nekdanje kazine. Kakor piše poročevalec nekega graškega nemškega lista, bila je slavnost vseskozi nemška. V nemški gostilni so se videla nemška znamenja in nemški pregovori na steni, v nemških prostorih so se sukale nemške gospe, gospice, gospodje in gospodiči (deca), slišale so se nemške pesmi in nemški govori, vladalo je nemško veselje in nemška živahnost, torej je bilo res vse nemški. Kakor da bi kdo pričakoval kaj slovenskega pri taki slavnosti!? Mi k poročilu le dostavljamo, da iz poročila odseva tudi nedosežna nemška — nespamet. (Za romarje v Marijino Celje) se tiska v naši tiskarni lepa knjiga. Naslov ji je: V Mariiinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Mariiinem Celju dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. (Iz Rajhenburga.) Zlato poroko so v nedeljo obhajali Habinčevi stariši. (Šmartno za Dreto.) Požar smo imeli od nedelje na ponedeljek prav v sredi vasi; sreča velika, da se je ogenj omeiil na eno streho. (Pri Sv. Frančišku v gornji savinjski dolini) so morali zgodovinsko vrlo zanimiv zvonik nad zakristijo podreti, ker je bila nevarnost, da se sam poruši. (V M o z i r i u) imamo vse živo letovičarjev, ki so iz zaduhlega mestnega zidovja prihiteli v sveži planinski zrak. Mej gosti omeniti nam je češkega rojaka g. dr. Rezeka, sekcijskega načelnika v učnem ministerstvu ter g. dvornega svetnika, Fr. Šukljeta. (Iz Šmihela nad Moziriem.) Laški zapeljivci neprestano begajo naše kmete z vabilom v Ameriko. Nebroj pisem poslal je neki Nodari iz Vidma že v naše gore, kjer vabi z zlatimi obljubami ljudi v Newyork, za pot raCuna le 69 gld. Ker predobro vemo, kaj čaka naše ljudi v Ameriki, opozarjamo slavno oblast na židovsko-lahonsko tvrdko Nodari v Vidmu, via Aquileja 29. (N a P e k i) naatal je v nedeljo med fanti pretep in konec žaloigre je bil uboj. Mladini vode pa ne vina! (V Letušu pri Braslovčah) poskušali so v nedeljo možnarje zoper točo. Okolica si naroči več komadov, ker so se poskusi dobro obnesli. (I z N a z a r e t a.) Tovarno za barve pri Vrbovcu prevzame bojda g. J. Podbregar iz Tuhinia. Podjetnik je znan strokovnjak ter mu bode lahko z drugimi tekmovati. (IzŠmartnapri Slov. Gradcu.) Čudno se nam je zdelo nekaj dne 3. julija, ko je g. Jožel Rotovnik p. d. Plesnik napravil tombolo v svojih prostorih. Ker je poprej vabila razglasil v slovenskem jeziku, raislili smo, da bo zabava slovenska. Toda ko pridemo k njemu, se je slišala iz njegovih ust le nemška beseda in tudi njegovi ljudje, ki so mu pomagali, kričali so le v nemSčini. Bog nas varuj, da bi še večkrat šli na slovensko zabavo, a prišli na nemško! (Vpisovanje na slov. gimnaziji v Celju.) Učenci, kateri hočejo vstopiti v prvi samostojni gimnazijski razred z nemškoslovenskim učnim iezikom v Celju, vpisujejo se prvič 15. julija t. I. in drugič 16. septembra t. 1., obakrat od 8. do 12. ure v vodjevi pisarni, v šolski ulici št. 21. Vsprejemni izpiti vršijo se na dan vpisanja ob dveh popoldan. riprejemnina in učni prispevek znašata 3 fl. 10 kr. Vsak učenec naj pride spremljan od svojih stariSev ali njih namestnikov in naj prinese s seboj krstni list in predpisano spričevalo ljudske šole. (ObčinaSopote) v Olimiera je jedina v kozjanskem okraju, ki je sklenila slovenski uradovati ter svoj sklep že naznanila raznim oblastim. Naj bi jo posnemale vse druge občine kozjanskega okraja in kmalu bodo izginili nemški notarji, davkarji, zdravniki, kancelisti itd. ter njih mesta zasedli domačini. (Kresovi) na čast sv. Cirilu in Metodu žareli so po kozjanskem okraju v tolikem številu, da jih ni bilo možno prešteti. Bistriška dolina od Pilštanja do Kozjega je bila ob sicer temni noči popolno razsvetljena od bliščobe po bližnjih bregovih gorečih kresov. Vrhu tega se je razlegal neprenehoma strel za strelom skoro do polnoči ter so se slišale mične narodne pesmi. (Kragora — na cedilu.) Strelee nemške je povabil oskrbnik kozjanski, Kragora, od vseh koncev in kotov ono nedeljo v Kozje, da zravna z njih pomočjo krive in že kruljeve noge naših Nemcev. Naznanil je v gostilni, da jih pride kakih 30 gotovo, naj se torej vse dobro zanje poskrbi. Še zastaye bi bil rad imel na gostilni, a gostilničarka ga pošteno zavrne. Ves ljubi dan ropotajo ono nedeljo vozovi, na katerih pa ni bilo strelcev, temveč naši narodni učitelji, ki so imeli takrat v Kozjem zborovanje. Kje so pa strelči ? Nikdo jib ni prav videl, a to je gotovo, da jih je bilo velikansko število, namreč — p e t. Vsi so se pripeljali in odpeljial na enein vozu. Za Kragora že pač nikdo več ne mara, kakor ne domači Nemci, tako tudi tujei ne. V nedeljo ga je zadela ta nesreča, drugi dan pa ie bil obsojen v Celiu na občutno kazen, ker je nekemu gospodu v Kozjem grozil brez povoda z zaušnicami. Ti, »bougi« Kragora! (N o v i z v o n) se je potegnil v nedeljo v zvonik podružne cerkvice Sv. Eme na pokopališču v Kozjem. (Toča se je vsula) dne 8. julija ob 8 uri zvečer, kakor grah debela, na Zdolah pri kozjem. Hvala Bogu, škode velike ni povzročila. (O d Sv. Š t e f a n a p r i Š ra a r j u) nam pišejo: Na predvečer sv. Cirila in Metoda se je pri nas žgalo preeejšno število kresov na čast slovanskima apostoloma. — Naša volitev občinskega odbora je vendar potrjena, čeprav so ugovor skovale učene glave. — 10. julija je umrl tukaj vsestransko priljubljen mož, Andrejc po imenu. Srčna kap mu je naglo prestrigla nit življenja. (Magistrat deželnega stolnega mesta ljubljanskega) je tako vsiljiv s svojo nernščino, kakor nekateri slovenski vojaki na prvem dopustu. Od Sv. Štefana pri Šmarju smo dobili namreč zopet pritožbo, da mu magistrat pošilja nemSki naslovljena pisma. Ne sprejmite pisem, ampak vrnite mu iih z napisom: Se ne vspreime! (N o v a sv. m a š a.) V Majšbergu bo 24. juliia pel novo sv. mašo tamošnji rojak, o. Frančišek Blanko Zagadin, frančiškan. Posvečen bode 16. julija v Solnogradu. Pridiguje mu č. g. župnik studeniški, Martin Žekar. (N e d e 1 j s k i počitek primariborskera okrajnem glavarstvu.) Od 3. julija 1898 zanaprej bo pri c. k. okrajnem glavarstvu v Mariboru ob vseh nedeljah, potem na božični dan, na novega leta dan in na praznik sv. Rešnjega Telesa službovanje mirovalo in bodejo uradniki in služabniki od službovanja oproščeni. Zategadelj se ne bode ob imenovanih dnevih z nikakovimi oblastniiami ali strankami občevalo. Za oskrbovanje neodložljivega posla, posebno, kjer se tiče hudodelstva, varnosti življenja in lastnine, bode ob imenovanih dnevih jeden uradnik s potrebnimi pomočniki oskrboval omejeno nadzorno službo. (Nagla smrl.) 501etni hlapec Jožef Podlesek iz Veternika pri Kozjem ie kosil oni dan na travniku. Kar mu začne prihajati slabo, ljudje ga odnesejo domu, kjer je v par trenotkih bil mrtev, zadela ga je kap. Več ko 20 let je služil enega gospodarja prav zvesto, zvesto pa služil tudi Bogu, zato upamo usmiljenja božjega. (Razveljavljena kazenskarazs o d b a.) Dne 26. marcija 1898 se je vršila proti Andreju Belšaku iz Št. Miklavža pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru porotna obravnava, ker je bil sumen, da je v noči od 14. do 15. decembra 1897 zasmodil zraven koče svoje žene stoječi hlev z namenom, da bi si prisvojil dotično zavarovalnino. Porotniki so ga spoznali krivega in Andrej Belšak je bil obsojen zaradi hudodelstva in goljufije na 12 let težke ječe. Takoj po razglašeni razsodbi se je govorilo med ljudmi, da je Belšak nedolžen. Njegovemu zagovorniku g. dr. F. Dominkušu posrečilo se je poizvediti in dokazati okolščine, ki pri glavni obravnavi niso bile znane in iz katerih je možno sklepati, da požar ni nastal vsled zažiga, ampak po neprevidnosti. Na podlagi dotičnih poizvedovanj se je dovolila obnoviten kazenskega postopanja ; c. kr. državno pravdništvo je od tožbe odstopilo in Belšaka so izpustili iz zapora. (N a S1 a t i n o) sta minolo soboto, dne 9. julija došla Nj. ekseelenca škof Josip Juraj Strossmayer in prem. nadškof barski, msgr. Simeon Milinovič. V ponedeljek se je svetokriška duhovščina udano poklonila visokima cerkvenima dostojanstvenikoma, ki sta včeraj dopoldne izkazala izredno čast svetokriškemu g. nadžupniku, da sta ga milostno obiskala. Pri tej priliki je prevzvišeni škof Strossmayer s posebnim povdarkom spregovoril svetokriškemu nadžupniku te-le znamenite besede: »Vaš blagopokojni predčastnik bijaše vrijedan sveeenik i dobar Slovenac — i ja ne smatram nijednoga svečenika za valjanoga, koji ne spaja u sebi ljubavi prama Bogu, crkvi i domovini — i koji u tome duhu ne djeluje.« (Ukraden p 1 ug) je bil v noči od 9. do 10. julija pri posestniku Jakobu Zemljiču v Kraljevcih župnije Št. Juriia ob Ščavnici: Dva kraljevska fanta, ki sta se z zidarije vračala domov, sta tatova srečela v župniji Sv. Antona v Slov. gor., toda poznala jih nista, in tudi nista znala, da ukradeni plug neseta. Sedaj c. kr. orožniki že tatova zasledujejo, ako bo njih mogoče dobiti. (Shod vseh slovenskih župan o v.) Dne 16. in 17. avgusta se bo vršil v Ljubljani shod vseh slovenskih županov v proslavo petdeset letnice cesarjeve. Prihodnjič bomo spregovorili več o tem važnem shodu. (»Domoljubna< Solska veselica v C e I j u.) Pretekli ponedeljek vršila se je v našem mestu šolska veselica mestne ljudske šole. Vodstvo te šole imenovalo je to veselico domoljubno (patriotisches Schulfest). Kolikor pa smo jo imeli priliko opazovatl, bila je vse drugo prej nego domoljubna. Vkljubprepovedi deželnega šolskega sveta, da ne smejo nositi otroci nikakega narodnega znamenja, zaukazalo je vodstvo tega velikonemškega odgojevališča Solarjem, da ima vsak prinesti seboi hrastovo listje. Tako je prišlo, da je imel vsak otrok pri slavnosti hrastove liste za klobukom in — sramota za Avstrijo! — tudi izdajskih plavic se ni manjkalo. Kaj neki razume to šolsko vodstvo pod doraoljubjem. VpraSamo, je li to domoljubno, ako se otroci hujskajo, da pri šolski veselici nosijo proti avstrijska znamenja? (U m r 1) je dne 9. t. m. v graški bolnišnici Ognjeslav Vogrinec iz Kamenščaka pri Ljutomeru, petošolec v Varaždinu, nadobuden in naroden slov. mladenič. N. v m. p.! (0 b č i n a S e 1 a) pri Brežicah je dala napraviti na svoje stroške lepo kapelico. Ta čin }e znamenje vrlo krščanskega mišljenja ondotne občine in njenega zaslužnega gosp. župana. (I z Ž e t a 1) dobili smo poročilo, ki nam pravi, da se tudi tam jatne veselo gibati. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so zakurili vrli slovenski fantje 28 kresov. Bog \e živi! Kaj, ko bi ustaaovili tam tudi bralno društvo ? (I z V e t e r n i k a.) Ne samo na predvečer sv. Cirila in Metoda, ampak tudi na predvečer sv. Mohorja in Fortunata so se videli kresi, mogočno plamteči po Vetemiku in Merčniseli. Tudi v teh hribovitih krajih bivajo goreči Skrvenci. (Ogenj je uničil) pretekli teden hišo in gospodarsko poslopje posestniku M. Kuneju v Križah, kozjanskega okraja. (Iz Kaple pri Arvežu.) V Dravi pri pri Kamci je utonil naš občespoštovani občinski predstojnik Jurij Vollmeier, brat lučkega gosp. dekana. Mrtvo truplo, katero so našli v nekem tolmunu blizu sv. Marka pri Ptuju, so prepeljali domu in je bil pogreb 2. julija t. 1. jako sijajen. Mnogo gospode iz Arveža in sam gospod okrajni glavar iz Lipnice skazala so mu osebno zadnjo čast. Žalovanje po blagem, značajnem možu je bilo splošno! N. ra. p.! (Veselica v Jarenini.) V nedeljo bo Ciril-Metodova slavnost v Jarenini pri g. Cvilaku. Ne dvomimo, da se bo te veselice udeležilo mnogo domačega in sosednega občinstva. Kajti v naših krajih se nam še treba bolj kot drugod skupno vspodbujati in navduševati, da se krepko oklepamo katoliških in slovenskih načel. Bratje Slovenci, pridite k nam na mejo! (Kresovi v ormoškem okraju.) V predvečer sv. Cirila in Metoda so se njima v čast po eelem ormoškem okraju na več krajih prižgali kresovi. Najbolj imenitni so bili v Sredisču, Hardeku pri Ormožu in Jeruzalemu. Tudi streljalo se je posebno na Hardeku (100 krat) — dalje na Humu, na Runeču, pri Sv. Bolfanku, v Cvetkovcih, Šalovcih itd. Živeli prireditelji! (R o p a r j i.) V noči od 10. do 11. jul. so roparji v Št. Lenartu pri Mislinji vdrli v hiši Štrajherjevi v štacuno; trgovec Dobovšek je spal v sobi poleg štacune, gre gledat, a roparji so ga zabodli v prsa, trebuh in pleča, da je sedaj v veliki nevarnosti. Zločin se je zgodil najbrž po uplivu nekaterih delavcev Italjanov, ki v bližini delajo predor za železnico. (VTrbonjah priVuzenici) se je v zadnjem deževji plaz potegnil proti cerkvi, da je cerkev v nevarnosti. (Iz Prekmurskega) nam piše vrl rodoljub: Prekmurski slovenski luterani vsakčas pristopajo h katoliški veri. Ako bi se po katoliških farah obhajali ljudski misijoni, bi se za prekmurske Slovence v verskem oziru kmalu zboljšale razmere, število luteranov bi se gotovo kmalu za polovico zmanjšalo. Veliko luteranov že sedaj poizveduje po pravi veri, mnogo jih hodi le v katoliške cerkve k službi božji. — Najbolj probujeni so ogrski Slovenci v belotinski fari, ker je tam najbolj razširjena Mohorjeva družba. (Slovenskim abituriientom.) Vsa slovenska vseučiliščna društva vabijo že sedaj slovenske abiturijente, da vstopijo v njih krog, ako se mislijo posvetiti vseučiliščnim študijam. Mi opozarjamo posebno na krasen poziv vrle dunajske «Danice». To društvo vabi abiturijente k sebi, razlagajoč jim svoj program: «Mi priznavamo svoja katoliška načela kakor doma, ko se vlegarao spavat in v cerkvi, ko zadoščamo zapovedim sv. cerkve, taku tudi dosledno v javnosti, ko se gre za blaginjo človeštva, za narod . . . Zavedamo se slovenskega pokolenja, .... Ijudstvu hočemo pomagati do sreče s tem, da se pripravljamo vsestransko za bodoče delovanje. Mi smo dobri katoličani, Slovenci in demokratje!« — Stariši so lahko brez strahu, ako vedo, da so njih sinovi v tujini v tako dobrem društvu! (Z G o m i 1 s k e g a.) Pred nekaj tedni je mlada dekla porodila nezakonskega otroka, katerega je umorila in ga po noči nesla v nizko grmičevje pri reki Boljski. Ostalo je tajno. Okrog štirinajst dni pozneje so pa za Boljsko kosili. Ker se je ondi razširjal silni smrad, začeli so kosci iskati in so našli že na pol segnito dete. Mlada hudodelka ie priznala svoj strašni zločin. Gnali so jo na Vransko in potem v Celje, kjer jo bo kaznovala človeška pravica. — Med tem, ko se te strašne reči godč, nas pa Bog hudo tepe. Imeli smo silne nalive in povodenj, kakoršno pomni malokdo pri nas. Reka Boljska je stopila čez travnike ter je vse preplavila. Odnesla je veliko trave, drugo je pa blatno, kar je ostalo. Di>uštvene. (Posvetovanje ustanovitve »Šaleškega sokol a«) se bo vršilo v nedeljo, dne 17. julija 1898 v hotčlu »Avstrija« v Šoštanju. O tei priliki se priredi tudi veselica s sledečim vsporedom: 1. Sokolske vaje in skupine. 2. Petje. 3. Tamburanje. 4. Bengaličen ogenj. 5. Ples. Vstopnina 30 kr. za osebo. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Ko ustanovimo društvo »Šaleškega sokola«, vabimo v svoj bratovski krog vse tiste, ki se zanimajo za vzvišeno misel sokolsko. Ne samo telesna krepost in čilost, ampak tudi dušna, nravna moč iu nevpogljivost so našim geslom; v svojih vrstah hočemo odgoievati može, narodnjake, značaje! Na podlagi sokolske kreposti in odločne narodne zavesti naj cvete naše društvo! Vi pa vsi, ki z nami enako čutite, pridite in bodite pozdravljeni z bratovskim sokolskim »na zdar« ! (»Slovensko pevsko društvo v P t u i i«) prosi dotična društva in posameznike, ki še niso dobili za dne 14. avgusta v Celju vršeči se veliki koncert določenih skladeb, in se koncerta nameravajo udeležiti, da po dopisnici naznanijo, koliko komadov potrebuiejo. Odbor. (Katoliško delavsko društvo) priredi v nedeljo izlet v Marijo Puščavo ob vsakem vremenu. — Izletniki se odpeljejo ob pol dveh popoldne. (Konjerejci pozor!) Dase tudi konjerejcem ponudi prilika, pokazati, koliko smo napredovali v konjarstvu, je v proslavo 501etnice vladanja našega presvitlega cesarja odlofiilo c. kr. društvo za konjereio ogledovanje koni tudi v Središču in to na dan 23. julija 1898. Z ogledovanjem konj zvezano je premiranje žrebet, žrebic in kobil, ter je v to svrho določenih veliko Iepih in znatnih daril. Podrobna pojasnila daje Ivan Kočevar v Središču. (N o v o d r u š t v o.) C. kr. štajarsko naraestništvo \e dovolilo, da se ustanovi po predloženih pravilih v Zrečah «Slovensko gospodarsko-politično društvo Straža.> («Katoliško podporno društvo v Celju) priredi v nedeljo, dne 17. julija občno zborovanje in tombolo ob pol 4. uri popoludne v prostorih »Narodnega doma.» Iz priiaznosti sodeluje slav. «Celjsko pevsko društvo.» K obilni udeležbi vabi odbor. (Odbor «Slovenskega pevskega društva s sedežem v Ptuju) sklenil je prirediti letošnio pevsko slavnost v Celju v nedeljo, dne 14. avgusta, in določil sledeče skladbe: 1. »Jadransko morje,» moški zbor,. Hajdrih. 2. «Pozdrav,> mešan zbor, Foerster. 3. «Križaci na morji,» mešan zbor, Bendl. 4. «Ave Marija,» šesteroglasen meSan zbor s spremljevaniem orkestra, Foerster. 5. «Domovini,» moški zbor, F. S. Vilhar: «novostt od društva s častnim darilom nagrajena skladba«. 6. «Domovini,> mešan zbor, L. Pahor; «novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba.« Odbor je storil s tem svojo dolžnost; priskrbel je za koncert dve novi skladbi s svoječasnim razpisom dveh častnih daril, izbral za veliki koncert v vsakem obzira ugoden kraj, in odredil koncert v olajšanje oddaljenim gostom na jako prili6en dan. — Tudi ob6instvo naj stori svojo dolžnost ter se slavnosti udeleži v preobilnem številu. (Veselica v Ho6ah), ki jo je priredilo tamošnjo bralno društvo v proslavo cesarjeve petdesetletnice, se je prav dobro obnesla. Ob6instva je bilo vse polno od blizu in dale6. Slovenci okoli mariborskega mesta so se začeli živahno gibati. Slavnostni govor je govoril u6ni prefekt A. P. KoroSec, v katerem ie naglašal pomen petdesetletnega cesarjevega vladanja za nas Slovence. 0 sadjarejstvu je prednašal g. nadu6itelj Paulšek. Poznalo se je, da govori strokovnjak. Veliko smeha in veselja je naredila igra »Bob iz Kranja«. Igralci so izborno igrali svoje uloge. Za petje so skrbeli pevci in pevke iz Slatine. Ob6instvo je burno pozdravljalo in zahvaljevalo dobro izvežbani pevski zbor. Živelo zavedno slovensko ljudstvo! (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Bistrici) priredi v nedeljo dne 24. julija t. 1. svoje letno zborovanje v prostorih g. Petra Novaka. Igrala se bode veseloigra: «Bob iz Kranja.* Prijatelje velevažne družbe vabi k obilni udeležbi odbor. (K »Delavskemu podpornemu društvu v Celju») so pristopili s 25 gld. kot ustanovni udi: Mil. g. Franc Ogradi, opat v Celju; 6. g. Josip Kržišnik, kapelan na Teharjih; 6. gosp. Josip Potovšek, nemški propovednik v Celju; 6. g. Ivan Kran6i6, kapelan v Celju in g. Josip Kosem, tajnik ob6in. in okrajnega zastopa v Celju. — Kot podporni udi pristopili so sledeči gg.: Iv. Rebek, društv. predsednik, J. Omladič, društv. blag., M. Zabukošek, društv. tajnik, Ferd. Gologranc, zidarski mojster, Fr. Lipovšek, posestnik 1 gl., M. Kmecl, krojae gld. 120, Fran Šribar, klobu6ar, gld. 1-20, V. Pegan, iurist 10 kr., Št. Boucon, stolar 30 kr., dr. Al. Brenči6, odvet. gld. 120, A. Ran6igai, vikarij gld. 120, Ivan Krušic, prof. v pok. gld. 1*20, R. Janeži6, kap. gld. 1-20, M. Primožie, knjigov. 10 kr., Štef. Strašek, 6evljar gld. 120, Kardinar, kapelan gld 1-20, M. Sinkovi6, mizar 60 kr., vsi v Celju. (Konec prih.) Listnica uredništva. Svoje tako marljive gospode dopisnike prosimo, da nam pošljejo vsakokrat prej ko mogoče dopise in notice, ako žele, da jib objavimo takoj v prihodnji številki. — Navadno še jih dobimo le v torek popoldne ali v sredo ali pa v četrtek zjutraj. A takrat ne moremo več vseh. dati staviti, ker ne dobimo najedenkrat toliko stavcev, in zato moramo marsikaj izpustiti ali okrajšati, kar je nam in dopisnikom neljubo. — Prosimo torej za vsaki list rane pošiljatve. Iskren pozdrav vsem našim dopisnikarjem in pryateljem! Da ste nam naklonjeni in prijazni!