7C6. štFv. Pos mee delo usml-lienia — deset dni ječe! Pri tem so bili sodniki še milosrčni! Goriško. SLOVENCI, SLOVENKE! Skozi deset let prireja že slovenska mladina v Trstu vsakoleten ples v prid družbi sv. Cirila In Metoda. Neobičajen razmah, katerega je zavzel ta veliki ples. ogromno zanimanje, katero vlada za lsie£a- najboljše dokazuje dejstvo, da ie done- sel lansko leto družbi nad 10.00(1 K čistega dobička. Goričani tud! ne smerno zaostajati za Trstom. Saj je nam ravno tako k srcu prirastla C. M. družba, katera ima zlasti pri nas obilo truda, da nam zagotovi našo narodno pe-sest. katero nain hočejo ugrabiti tujci. Zlasti v zadnjem času se zdi, da se je prenesel boj za naš narodni obstanek popolnoma na iug. v naše Primorje. NI zadosti, da se moramo boriti proti staremu nasprotniku 1-tatljanu. začel je že Nemec ogrožati našo domačo grudo. V Gorici. Loč-nlku. Korminu. Tržiču in mnogih drugih obmeinih krajih so stotine naših otrok brez poduka v materinem jeziku. Vse te stotine ne bodo ojačile vrste naših nasprotnikov, ako ne dobi družba C. M. dovoli sredstev. da ogroženim krajem priskoči v času na pomoč. Zato ie dolžnost vsakega zavednega Slovenca, vsake zavedne Slovenke, da z vsemi močmi podpira stremllenie družbe. Da poklonijo tudi Goričani majhen dar naši šolski matici, združili so se odbori »Slovenske Čitalnice«, telovadnega društva »Sokol«, aka-demlč. ferijalnega društva »Adrija« In Goriške Slovenske Mladine v Oorlcl z nllhovlml damskimi odseki ter sklenili prirediti velik ples v prid Ciril - Metodovi družbi v soboto dne 7. februaria 1914 ob 8. url zvečer v vseh prostorih »Trgovskega doma« v Gorici. Zanašaioč se na davno Izkazano rodoljubje In požrtvovalnost Goričanov. so podpisani odbori prepričani. da bode ta veliki ples sijajna manifestacija zavednosti in narodnega nonosa gorlškega ljudstva. Gorica začetkom svečana. Združeni odbori. Dnevni pregled. K današnjemu uvodniku. Na uvodnem mestu prinašamo govor poslanca Ribnikarja. Zadnje čase je namreč slovenska javnost imela priliko v »Slovencu« Citati več člankov, ki so ostro nastopali proti vladi zaradi zatiranja slovenskih narodnih pravic. Mi smo na te članke odgovorili v naših uvodnikih, ki so pojasnili, zakaj se z nami tako i>ostopa ... Poslanec Ribnikar pa }e že lansko leto govoril v dež. zboru govor, v katerem |e pokazal, kako napreduje germanizacija na Kranjskem. Ker so slov*. klerikalci zakrivili te razmere, je moral poslanec Ribnikar celo v deželnem zboru precej zmirno govoriti, da mu ni slavni g. deželni glavar vzel besede. Povdarjamo še enkrat: L. 1913. po Kr. rojstvu je moral slovenski deželni poslanec v deželnem zboru kranjskem previdno govoriti o germanizacij! na Kranjskem, da ni bil izključen Iz seje. In tista stranka, katere načelnik je sedanji dež. glavar, naj se bori za slovenske pravice na naši narodni meji! Zato prinašamo kot primerno pojasnilo k prejšnjim našim člankom govor poslanca Ribnikarja, ki dobro pojasnjuje razmere na Kranjskem. Ob enem pa bo ta govor primeren uvod za nedeljski shod, kjer se bo govorilo o na šib narodnih razmerah. Zato opozarjamo na ta govor. Jutri sledi nadaljevanje. Prič se bojijo. Ogrski sodniki v Mormoroš-Sigetu se bojijo prič, ker slutijo, če bi poklicali pred sodišče tiste priče, ki jih vedno in vedno imenujejo v procesu, da bi bilo potem procesa kmalu konec. Eden glavnih, ki bi moral biti zaslišan je grof Bobrinski. Ko se je obrnil na ogrsko vlado, da mu garantira za prosto pot, v katerem slučaju pride pred sodišče kot glavna priča, mu ogiska vlada tega ni hotela storiti. Vlada in iustica, ki se bojite — prič! Bobrinski pa se je. kakor srno že poročali. kljub temu odločil iti k procesu. da bi zavrnili razna nesmiselna obrekovanja osebno, pa magari če se vsled tega poda v nevarnost da bo zaprt in pognan pred sodišče vsled razžaljen ja veličanstva; ta zločin mu namreč podtlkujejo. Na avstro - ogrskem konzulatu v Petrogradu so mu potni list brez vsega vi-dirali. Grof Bobrinski potuje čez Romunijo v spremstvu dopisnika »Nov. Vrem.« Ce bo Bobrinski v resnici zaprt, tedaj se more iz tega razviti nevarna politična afera velikega sloga. In to tem bolj, ker odločujoči ruski krogi vedo, da se grof Bobrinski v Galiciji ni pregrešil z razžaljenjem veličanstva in sami uradi morajo potrditi. da se je obnašal popolnoma korektno. Grof Bobrinski potuje sicer čez Romunijo in se je ognil Avstrije. toda na prošnjo galiških- uradov bi ga mogli tudi na Ogrskem zapreti. Potem bomo pa imeli nevarno afero z Rusijo. Kako bi morala izgledati rusk? politika. V petrogradskem odboru nacionalnega društva je J. Baženov o direktivah ruske politike na bližnjem vzhodu z nacionalnega stališča povedal sledeče značilne besede: Tekom minulega stoletja se je razvijalo vse na korist naših sovražnikov in na škodo Rusije. Mi — Rusi — smo bili. ki smo pomagali Nemčiji k tnoči. isti Nemčiji, ki nam sedaj zapira ceste, kjer le more. Ruska diplomacija vzgojena v duhu Met-ternicha si spomladi ni upala nastopiti odločno, čeravno je bila prilika tako zelo ugodna. Mesto, da bi se bila direktno odkrito postavila na čelo slovanske zveze (balkanske) — je ruska diplomacija poskušala prepričati vse o tem, da Rusija ni zainteresirana in je skrbela le zato. da se omeji bojišče. Iz te nerodne politike. — tako nadaljuje Boženov — so imeli profit le naši davni sovražniki — Avstro - Ogrska in Nemčija, Sedaj smo skoraj zaprti od kroga Oermanstva in da bi bil ta krog popolnejši. smo se sami obvezali postavili železnico, ki bo vezala nemško bagdadsko železnico 7. onim delom Perzije, lcl se nahaja v sferi našega vpliva, da bi tako Nemcem o-lajšall gospodariti tam po njihbvl volji. Na omenjeni so bile sprejete sledeče resolucije; Rusija se mora vrniti k nacionalni politiki, od katere se je obrnila za časa carja Alek-sandra I., to ni le potrebno, temveč tudi prirodno in koristno. Za to je pa treba: 1. Spraviti Bolgarijo s Srbijo ( to bo pa najbrže tako dolge nemogoče, dokler bo v Bolgariji vladal Ferdo): obnoviti balkansko zvezo, h kateri naj Rusija javno pristopi.; 2. oznaniti Turčiji, da Rusija zasede Armenijo in položi roko na nemško bagdadsko železnico, kakor hitro Turčija ne odpusti nemških oficirjev iz svoje armade. 3. oznanit* Nemčiji, da je Rusija vsled političnih. nacionalnih in gospodarskih okolnosti močno zainteresirana v vprašanju bližnjega vzhoda In da S6 na noben način ne umakne nemškemu pritisku in da se ho v obrambe svojih koristi morala lotiti najskrajnejših sredstev. — Tako bi morala izgledati slovanska politika v Rusiji Nepoboljšlilvcl. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov se je TO” ANTON CEHOV: Pri gospej Maršalovi. Prevel Ivan Ankudimljev. Vsako leto prvega svečana, na god svetega mučenika Trifona, je bilo na grajščini, ki je last vdove bivšega gubernijskega maršala Trifona Ljvoviča Savzjatova, nekam nenavadno vrvenje. Ta dan da vdova gospa maršalova Ljubovja Pe-trovna za svojega pokojnega moža, ki Je imel onega svetnika, opraviti črno mašo, in črna maša se završi še z zahvalno molitvijo. Na črno mašo se pripelje odlična gospoda iz vse gubernije, tam opazimo sedanjega maršala Krumova, predsednika gubernijskega sodišča Marfutkina, stalnega prisednika Potraškova, oba gu-bernijska sodnika, policijskega šefa Klrnolinova, dva komisarja, po jodo-formu dišečega gubernijskega zdravnika Dvonjagina, vse možne velike in male vlasteline in še marsikaj drugih ljudi. Snide se do petdeset oseb. Točno ob dvanajsti uri odidejo gostje, na obrazih s primernim izra-žbm, rž- vseh sob v dvorano. Po tleh leže dragoceni sagi, m korakov nt slišati; toda vkljub temu se čuti sleherni vsled resnega značaja slovesnosti nehote poklicanega, stopati le po prstih in se med hojo vzdrževati i ročnimi gestami v ravnotežju. V dvorani je že vse pripravljeno. Duhovnik, oče Evnemij, majhen star mož v visokem biretu, se obleče v svoj črni talar! Konkordijev. ki že tiči v svoji opravi in je v obraz rdeč kakor rak, lista brez šuma v obredni knjigi in polaga papirnata znamenja vanjo. Ob vratih, ki peljejo v predsobo. razpihava cerkovnik Luka s sila napihnjenimi lici žerjavico v kadilnici; oči mu stopajo vsled napora pri tem skoro iz jamic. Dvorana se polni polagoma z modrikastim, prozornim dimom in blagodišečo vonjavo kadila. Ljudski učitelj Gelikonski, mlad Človek v novem vreči podobnem svršniku in z velikimi bradavicami na bojazljivem obrazu, razdale pričujočim sveče. Ga. Ljubovja Pe-trovna stoji spredaj ob mizici s kutjo in drži že v naprej robec na obraz. Naokrog vlada tišina, ki jo prekinejo včasi vzdihi. Obrazi vseh so kakor napeti in praznični. Crna maša se prične. Iz kadilnice se vije modrikasti dim in igra v poševno padajočih solnčnih žarkih; goreče sveče prasketajo lahno. Skraja ostro in nad vse glasno petje postaja kmalu bolj mirno in harmonično. š tčm da se prilagode pevci polagoma akustičnim odnošajem stanovanja. Napevi so popolnoma otožni in žalobni. Gostje prihajajo polagoma v melanholično razpoloženje in postajajo zamišljeni. Misli na kratkost človeškega življenja, na minljivost vsega pozemeljskega in na ničetnurnost pOšvetn^g3 vrvenja jim silijo na misel. Mislil0 na W>kojnega Ljvoviča, tega zastavnega, rdečeličnega moža, ki je spil brez odduška steklenico šampanjca m razbijal zrcala s svojim čelom, toda ko se je zapelo »Počivaj v miru« m se je Culo ihteti gospo vdovo, so začeli gostje prestopati potrti z eno nogo na drugo Posebno ganjeni so začutili šcemenje v vratu in na trepalnicah. Predsednik gubernijsekga sodišča Marfutkin, ki bi bi! rad vdušil neprijetno čuv-stvo, se je sklonil na uho policijskega šefa in zašepetal: »Včeraj sem bil pri Ivanu Tjodoriču. J eter Petrovič in jaz sva živela razkošno, m Olga Andrejevna se je jezila tako radi tega, da ji je padel ponarejen zob iz ust.« Toda zapel se je »Večen spomin«. Gelikonski odvzame zopet gostom spoštljivo sveče, m črna maša je pri kraju. Nato sledi par minut nujne naglice, tačas ko se_ preoblačita duhovnika, in potem zahvalna molitev. Po tej se manejo gostje roke, oče Evnemij pa odloži svojo mašno opravo, in se odkašljujejo, In gospa pripoveduje o milosrčnosti rajnega Trifona Ljoviča. » »Prosim, dovolite gospodje, da vam malo postrežem?« pristavi ob koncu svojega pripovedovanja z vzdihljajem. Trudeči se, da se ne bi gnetli in stopali drug drugemu na noge, odhajajo gosti brzo v jedilnico. Tu jih čaka zajtrk. Ta zajtrk je tako razkošen, da smatra dijakon Konkordl-je sleherno leto ob pogledu nanj za svojo dolžnost, razprostreti vzhičeno roke. zmajati z glavo in reči: »Čisto nadzemeljsko! Oče Evnemij. to ni smatrati kot jedila za ljudi, temveč preje za daritve, ki bodo žrtvovane bogovom.« Zajutrek je v resnici nad vse izvrsten. Na mizi stoji vse. kar le more nuditi rastlinska in živalska rast; nadzemeljsko je tu sanio eno: vse stoji na miz; — z izjemo alkoholnih pijač! Ljubovja Petrovna se je zaobljubila. da ne bo trpela v svoji hiši niti kart niti alkoholnih pijač, reči, ki so pogubile njenega moža. Na mizah stoje torej steklenice z jesihom in oljem, kakor v posmeh in kazen za-trkujoči družbi, ki sestoji povsem iz vnetih Častilcev alkohola. »Izvolite vzeti, gospoda mola!« poživlja gospa maršalova. »1 oda oprostiti morate, žganih nijač nimam. Ne trpim nobene pri hiši.« Gostje sedejo za mizo in se spravijo obotavljaje se na prvo gorko jed, paštete. Toda pojedina noče priti v pravi tek. V načinu, kako so zabadali vilice, kako so rezali, kako po- žirali, je opaziti neka gotova čemernost in apatija Očividno primanjkuje nečesa... »Tako mi je, kakor da bi bil nekaj izgubil,« zašepeče eden sodnikov drugemu. »Ravno isti občutki so me obhajati, k« flU je «&£ žeaa Z inženirjem Ne morem jesti!« Marfuktin stiče. predno začne Jesti, dolgo po svojih žepili in išče svoj žepni robec. »Oh, robec sem pustil vendar v kožuhu! In ga iščem tukaj!« pripomni ob hipnem spominu v glasnem tonu in odide v predsobo, kjer vise kožuhi. Iz predsobe se vrne z lesketajočimi se očmi in takoj le loti z veliko slastjo bližnje sklede paštetov. »Ni res? Kar noče dišati človeku, če ni nič mokrote za žejno grlo!« zašepeta očetu Evnemiju. »Idite v predsobo, očka; tam tiči v mojem kožuhu steklenica. Todr. bodite opre zni. zelo previdni... da steklenica ne zaropoče.« Oče Evnemij se domisli, da ima še nekaj naročiti cerkovniku Luki, in odkoraka v predsobo. »Oče! Samo dve besedi... med štirimi očmi!« zakliče Dvornjagin in odhiti za njim. »Toda kak kožuh sem si kupil jaz. gospoda moja! Priložnosti kup!« se hvali Krimov. »Tisoč rubljev je vreden, in jaz sem dal — »ai ne bo- napram sofijskemu dopisniku »Az Esta« izrazil: Ce bi na spomlad izbruhnila grško - turška vojna, bi Bolgarija ne mogla ostati mirna, naj ima s Porto kakšno zvezo ali ne. Za ta slučaj bi se morala na Bolgar- skem proglasiti diktatura. ie. kje Črpa Bolgarija pogum za nove pustolovščine. Rusko »Novoie Vrenje« tudi. da za vsem tem stok Avstro - Ogrska in če se prevdan, da se je slišalo tudi o vojm konvenciji \ned Avstro - Ogrsko in Bolgarijo ki je namenjena proti Srbiji, tedaj'le trditev ruskega lista vero-jelna. Ampak avstro .- ogrske načrte po plačala zopet Bolgarska, kot še vedno! Protiruska intriga v Franclji odkrita in preprečena. Putilovska afera, ki je napravila toliko šundra, je razkrita in obenem tudi rešena v zadovoljnost obeh narodov, francoskega in ruskega. Kakor znano, so minule dni prinesli listi obširno poročilo, da Putilovo tovarno za topove na Ruskem kupi nemška tovarna za topove — Krupp. V Franciji je — kar je samo ob sebi umljivo — ta vest napravila naravnost senzacijo in razočaranje. Ce bi bila vest resnična, tedaj bi to pomenilo, da je Rusiji prokleto malo mar za francosko zvezo, kar bi na tako lahek način izdala Nemcem ruske in francoske vojne tajnosti, kar se orožja tiče in . to v momentu, ko išče pesojila ravn v Franciji. Francoski listi so vsled tega silno ostro napadli rusko vlado in francosko - rusko zvezo, ki je vsled podajnosti ruske diplomacije tekom kriz zadnjega leta sploh že zelo omajana. Toda v nravem času je še bilo odkrito, da fc vse te vesti in celo afero povzročila — vlada Doumerguova. D011-tnergue je tih nasprotnik francosko-ruske^ zveze. Toda ni mu bilo mo- kor vr H J' ^:etku Pokazati barvo. ker v dezeh m v zbornici je mi- shenje rusofilsko. Zato je pa skušal prav previdno vzbuditi proti rusko mišljenje. V ta namen je porabil Kruppovo težnjo, ki gre za tem. da pridobi Putilove fabrike za orožje jji ie potom svojih listov razglašal, d® se to godi v sporazumu z rusko vlado. Za trenutek je res napravil sunder. Sedaj je pa vse odkrito, ker v*! vlada ni molčala in je povedala. da je že pred meseci opozorila gospoda Doimiergua in njegove to-ariše, da bodo ruske fabrike za rir?! potrebovale v Franciji kredita za povečanje svojega kapitala, da pa gospod Doumergue ni niti z niazincem ganil, da bi v Rusiji v oomagal jn Franciji pripomogel 0 ^Pnva nad ruskimi fabrlkami Orožja. Nasprotno je pustil Kruppo-vemu vplivu prosto pot. Ruska vlada je sedaj še pravočasno preprečila Kruppove težnje; Krupp jo je staknil, toda _ ob enem tudi gospod Boumergue. Zdi se. da bo Doumer-KUejeve vlade na Francoskem kma-,u konec in da pride na površje zoret Briand, ki je vnet pristaš francosko - ruske zveze. PutiJovskim tovarnam pomore ta pot tudi francoski kapital. Grozna nesreča pri sankanju. C d dne do dne se množijo pri sankanju nesreče. Te dni se je sankala Erydeberku komaj llletna deklica knjigovodje Ditricha. Drčala je s sanmi za nekim vozom. Otrok se hi mogel v silni hitrici umakniti voku. In prišel tako pod konje, ki so mu s kopiti zdrobili črepinjo in strahovito razmesarili telo. Deklica je bila na mestu mrtva. Roparji napadli vlak. Med postajama Cačan in Mosty na Češkem. sta ustavila poštni vlak dva roparja s signalom na čuvajnici. Na-, to sta stopila v vagon in pozvala potnike na izročitev vrednostnih reči. Poštni uradnik, ki sc jima je zoperstavil. }e bil težko ranjen. Skupnemu personalu se je posrečilo enega roparja ujeti, drugi se je ustrelil. Prvega so oddali policiji, poštnega uradnika pa so prepeljali v tešinsko bolnišnico. Še eden. V Sveti Barbari v državi Washington so te dni neznani roparji odpeljali bogatega bankirja Levvisa Clerka. Roparji zahtevajo 70.000 kron odkupnine. Umor srbskega častnika. Na deželni cesti blizo Belgrada so dne 29. p. in. umorili Arnavti nekega srbskega orožniškega častnika. O zločincih ni ne duha ne sluha. Več inest pod vodo. »Agence Havas« poroča iz Rio de Janeiro: Brzojavna poročila iz države Bahia govorijo, da je vsled poplav in povodnji cela vrsta mest pod vodo. Promet je popolnoma pretrgan. Okrog dva tisoč oseb pogrešajo. Škoda je ogromna. Eksplozija v predoru. V predoru Col de Braus na železniški progi Nizza-Cuneo, ki jo šele grade, se je primerila eksplozija. Trije delavci so mrtvi, dva težko ranjena. Lmljbana. — Zanesljiv poročevalec je ljubljanski »Slovenec«. V soboto je s slastjo priobčil raco, da sta bivši deželni poslanec Lenarčič in dr. Žerjav pod obtožbo radi goljufije, dasi je po vsej Ljubljani dobro znano, da se že 4 leta, kakor morska kača vleče proti tema gospodoma in še nekaterim drugim preiskava le radi pregreška kride. Lenarčič sploh niti mUi»not£ ni v hujši preiskavi, i stevi,nim nasprot-n kom drja Žerjava posrečilo, zaplesti ga za kratko dobo v preiskavo predvsem radi tega, ker so celo najhujši osebni nasprotniki pri sodniji morali priznati popolno nesebičnost in požrtvovalnost dr. Žerjava in da ,‘ma absolutno čiste roke. — Tudi »Slovenec« je že pred 2 leti sam poročal, da je dotična preiskava ustavljena. Je torej ali velika površnost ali pa zlobnost kakega njegovega poročevalca, da je sedaj priobčil neresnično notico. Kdaj se bode vršila eventuel. razprava radi enostavnega pregreška kride, še rti znano. Ker se obdolženci v Javnosti prod razpravo branfH ni? smejo, tudi mi nočemo posegati v kake podrobnosti. Toliko ie pa danes že gotovo, da je nesrečni konkurz z vseini njegovimi pposlcdicami povzročilo misteriozno izginjcnje neke izjave, s katero so gospodje Lenarčič, Bajer in Žerjav v poravnavo prepirov, in da se ognejo konkurzu »Zvezi slov. zadrug« na *Ve,t? zuhtevo jamčili za vsako mož-voioa* 1 a iziava ie izginila in a se *e zg°dilo, da so pri nfu brL^odaini gospodje posto- niL lHn, 00' da ne zasluži ozira, kdor se ne upa prevzeti odgovornosti za svoje delovanje, oni pa, ki so podpisali, pa so se jezili, da se je tiralo »Agromerkurja« v konkurz, upmštvo ter članstvo pa v veliko škodo, dasi se je podpisala dogovorjena izjava. Kadar bo vsaktero sod- Ste verjeli — dvestopetdeseti Nič Več!« Ob vsaki drugi priliki bi bili Sprejeli gostje prav ravnodušno to sporočilo, toda sedaj so pa izražali svoje začčudenje in svoje neverjetje. ®*ednjič jih odide cel trop v pred-*?®o, da si ogleda kožuh, in ogleduje J* toliko časa, dokler ne odnese “travnikov kočijaž Mikeška na skri-pet praznih stekanje jz pred-so na*° serviran "ftfeh-fcSK. 5e*.a ieSetra, se spomni Marna Ta± -3e pozabil svoj cigarni tok “ v M«. Ra pa se VMme s Sebol "a !™' P01"’ •borni iti Dogledni1 kona’ ,ki le tudi Pod večer svojega konja, bovja V svoji Sobi inSn!6 •Sedi Liu" stari prijateljici v PeterbumT° SVOii »Danes se je služila pri mPni piše med drugim, »kakor v prejšn ni letih, črna masa za mojega ranjega soproga. Vsi moji sosedji so se sešli k temu slavju. Močni, samorasli ljudje so. toda plemenite duše! Pogostila Sem jih dostojno: toda seveda, kakor vsako leto, brez kapljice vina. Kar je Umrl moj Trifon radi nezmernega popivanja, sem si zaprisegla, da vpeljem v našem okraju abstinenco, hoteč rešiti ravno s tem svojega dragega moža kazni za njegove grehe. S propagando abstinence sem začela V svoji lastni hiši. Oče Evnemij je vzhičen nad nalogo, ki sem ti jo sta-ivila. m nii pomaga z besedo in deja-tajern. Oh, ma chere (draga moja)- kako radi me imajo tu moji vrli medvedki! Predsednik gubernijskega sodišča je prijel po zajutreku mojo roko, jo pritiskal dolgo na svoje ustnice in je začel med smešnim majanjem glave jokati: od prekipevajočega čuvstva ni mogel spraviti nobene besede iz sebe. Pater Evnemij, ta častitljivi starček, je sedel k meni, pogledoval me Je s solznimi oččmi in dolgo časa je jecljal nekaj, kakor ot-fGk. Njegmlti besed ntsem flingia razumeti; toda plemenita čuvstva razumem. Policijski šef Krinolinov, lepi mož, o katerem sem ti že enkrat pisala, se je spustil pred menoj na kolena in mi je hotel čitati svoje izvirne pesmi (on je namreč naš pesnik); toda... njegove moči so bile dovolj v stanu... opotekel se je in padel po tleh ... velikega, močnega hmža je držalo od dušne ginjenosti kolcanje. Lahko si predstavljaš moj zanos! Toda tudi brez obža-Nh«n*a vredncga dogodka ni bilo. rtis^eliri,u.Predset'hiku mirovnega so-nipko- * obilnemu možu apo- •Cri ,em Aikl Uvornjaginu, ki je vzel iz svoje popotne lekarnice steklenico kon,ak'> in omočil z njim bolnika po Sih kmalu potem se je zavede! zopet da so ga lahko odpeljali na njegovih’saneh domov...« no postopanje končano, borno rudi mi morda o tej zazdevi izpregovorili. — Včeraj je bil »Dan « konfiscl-ran zaradi neke notice o policiji. Kdor ga ni kupil, mu priporočamo, da ga kupi danes, ker ima važen uvodnik, velezanimiv drugi članeK in izboren podlistek od naš. stalnega pondeljkovega feljtonista Fr. Šta-jerja. — Umrl je dne 1.1. m. gledališki mojster VValdstein. VValdstein je prišel v Ljubljano ob času, ko se je začelo razvijati slovensko gledališče in se je izkazal kot izboren slikar kulis. Bil je iz Češkega. N. v m. p.! — Korbarji so plesali... Piše se nam: V soboto je bil takozvani meščanski ples. Ako bi se bilo naznanilo da bo klerikalni ples, bi morebiti nihče Čez to prireditev ne zabavljal, ker bi bila to interna klerikalna zadeva. Da pa sl upajo ljudje ki so najhujši sovražniki meščanstva, prirejati meščanske plese In pri tem delati nekako nedolžen obraz ,to je^ hinavščina. Naše zavedno meščanstvo se je tega tudi zavedalo, in ni šlo na ta ples. Prišli pa so seveda koritarji, štrebarji, klerikalni vodje in polovičarji. Pred »Unionom« je bila prav velika razsvetljava, da bi se menda kdo ne zgubil. Zato sino lahko videli vsakega, ki je šel na ples. In res so začeli okoli 8. ure prihajati plesalci-koritarji in njih milostive. Same debele, dobro rejene postave, za njimi pa dolgi, suhi štrebarji s hrepenečimi očmi. Ples so otvorili klerikalni voditelji in eden od njih ie rekel: pa smo le meščani. Oni polovičarji, ki bi radi prišli do klerikalnih korit in njih milostive so se raznim klerikalnim mogotcem globoko priklanjali. Prireditelji in »deležniki so bili drug drugega vredni. Bil je ples koritarjev. — Niti dvojače... Neki izvo-šček je v soboto govoril s šoferjem dr. Šusteršičevega automobila pred »Unionom«. Pogovor se je tikal napitnine. Izvošček je hotel vedeti, če dobi šofer mnogo napitnine. Šofer se je namrdnil in je nekaj zamrmral, kar se je slišalo, kakor: Niti dvojače ... — Tujci na naših plesih. Da prihajajo na naše plese tudi Nemci je precej razumljivo. Ples je po bistvu nekaj mednarodnega in nihče ne bo nevoščljiv Nemcu, če sc med nami veselo napleše. Posebno na tak ples, kakor je n. pr. planinski, pridejo tudi Nemci, ker planince tudi v gorskih kočah večkrat združi usoda. Toda od naših Nemcev lahko zahtevamo, če pridejo na naše narodne prireditve, da govore slovensko. Večina njih tudi zna slovensko, pa nečejo govoriti, ker, no. ker naše gospodične ž njimi itak rade nemško govore. Snloh se onaža zadnje Čase med na^im ženstveni velika vnema za Švabe in švabščino. Mislimo, da vsaka res narodna gospodična, če gre že plesat z Nemcem, lahko zahteva od svole-ga kavalirja, da govori ž njo slovensko. Če ne zna, naj se pa nauči. Pegoud v Trsfu Trst, t. svečana. Poročali smo že v današnji zaplenjeni številki na kratko o poletu Pegouda v Trstu na letališču v Žav-ljali. Za ta polet je bilo seveda veliko reklame. Povsod so bili nabiti plakati in na bolj prometnih ulicah so visele nekake reklamne zastave. Polet je bil določen za 3. uro pop. Toda že okrog poldneva so se začele pomikati goste mase občinstva proti Zavijam. Cim bolj pa se le pomikal čas. tem večja je bila gneča na vseh potih, ki vodijo v Žavlje. Ljudstvo, staro in mlado, nešteti kolesarji, motociklisti, kočije in avtomobili — vse se je mešalo: in čudež je. da ni prišlo do nobenih velikih nesreč. Stražarji pešci in stražarji na konjih so delali red na cestah le z velfko težavo. Na tramvajski postaji na trgu Goldoni le morala deia-tt red četa nifiržaHev. Ljudje so se kar tepli med seboj za prostor na tramvaju. Tramvaji so vozili na dveh progah (komunalni i*i oni, ki' ne!je pod Skedenj) neprestano, kočije in avtomobili tudi, vendar le moral velikanska večina ljudstva hoditi peš proti Zavijam, ker ni dobila prostora v tramvaju, ne kočiie. 1 roti Zavijam na se je šlo peš zelo počasi, ker je bila cesta natlačena. Navadno se pride iz mesta v Žavlie v dobri po! uri. danes pa se je prišlo komaj v dobri uri. V živalskih Vagonih. Slična gneča je bila tudi na postaji državne železnice. Istrski vlak je imel voziti izredno samo do Žavelj. Toda gnetenje za prostor je bilo nepopisno. Tudi tu je morala delati red policija. Ljudstva je bilo na postaji ogromno: železniških vozov premalo. zato so jih morali nadomestiti z vozovi tovornega vlaka, pa tudi ti živalski vagoni so bili vsi natlačeni z ljudmi. Pa tudi s parniki so priha- jale množice iz bližnjih istrskih mest. S tremi vlaki se je pripeljalo v Žavlje okrog 3000 ljudi. Na letališču. Ako ie gledal človek na to silno vrvenje na žaveljski cesti, se je nenadoma spomnil slike, ki predstavlja beg Francozov čez reko Berezi-no. Manjkali so samo še kanoni. Bližala se je 3. ura. množica pa je prihajala še vedno nepretrgoma. Prostor. na katerem se je imel dvigniti Pegoud (izgovarjaj Pegu) v zrak, je bi! ograjen. Ravno tako so bili oeraieni in ločeni vsi trije razredi za gledalce. Stražarji so letali na konjih gori in doli in pazili na red. Na eni izmed postavljenih tribun je igrala vojaška godba. Mehaniki so imeli opravka z zrakoplovom. Ljudstvo ie šumelo, straže vpile, godba igrala, konji prhali in avtomobili so hreščali. Vmes klici prodajalcev Pegoudovih slik in programov. Strel poči. Vse je čakalo 3. ure. Na letališču se je nabralo okrog 100.000 ljudi. Iz hangarja so pripeljali polagoma zrakoplov ter ga še enkrat pregledali natančno. Pegoud se je pogovarjal z raznimi gospodi. Prišli so razni fotografi in kfnematografarji in so pričeli fotografirati Pegouda. Tu je nenadoma počil na bližnjem hribu strel, ki je naznanil, da je 3. ura in da se dvigne Pegoud. Pegoud je pozdravil okoli stoječe, odšel je k zrakoplovu, pregledal ga je še enkrat, dal namazati vrtilko z oljem. nato je pogledal tla. ko paterih je imel leteti s strojem pri zaletu. Vse v redu. Pegoud stopi v zrakoplov in se zaveže s pasom. Njegov mehanik pa stopi k vrtilki zrakoplova in lo zažene. Stroj začne delovati z velikim šumom. Trije možje so zadržali zrakoplov, da ni pričel hiteti. Stroj se ustavi. Pegoud pogleda na množico in se nasmehne svojemu mehaniku, nato mu da znamenje, naj zopet zažene vrtilko, ker deluje brez napake. Zopet šum Stroja. Migljaj in možle spustijo zrakoplov, ki zdrči z veliko naglico po tetališču; naenkrat pa se dvigne elegantno v zrak kakor lahka ptica. Par trenot-kov in Pegoud je že bil na drugem koncu letališča. Tu napravi hiter obrat, da se dvigne stroj v navpično lego. Vsi so mislili, da se stroj zvrne in pade. a stroj se je takoj zonet zravnal v vodoravno lego in odhitel dalje. Vratolomnosti. Pegoud se je dvignil v višino kakih JOP metrov ftr je takoj pričel s svojimi vratolomnimi vajami. Letal je vodoravno, naenkrat pa je letal stroj v navpični legi. zdaj na desnem, zdaj na levem krilu. V naslednjem trenotku je že hitel navzgor navpično, kmalu pa zopet pada! z glavo navzdol. Naenkrat pa' se zažene s strojem in se prekucne z niim okrog in okrog. Ljudstvo je zašumelo od začudenja. Pegoud pa je letal dalje, se obračal na vse strani. se prekuceval na vse mogoče načine, no dvakrat, trikrat zaporedoma. Človeku se je zdelo, da leta nad nfim velika lastovica, morski galeb ali kai podobnega, nikakor pa ne človek z zrakoplovom. Ne kakor ptica, boliše kakor ptica se je vil po zraku in to s tako eleganco, lahkoto in snrptnostio, da le ljudstvo ni moglo prečuditi. Kakor da bi Človek sanjal. Pa kai bi pisali dalje o nlegovih vratolomnih vafah v zraku. Kaj takega mora videti človek na lastne oči. sicer ne more imeti pravega pojma o Pegoudovem letanju. Odmor. Pegoud se je vil po zraku kake pol ure. hato se je spusti! z veliko lahkoto na prejšnji prostor. Ljudstvo ga le burno pozdravljalo. Izstopil Je in se začel nanovd pogovarjati s okoli stoječimi. Godba je igrala, vse je obračalo OČi v Pogumnega, komaj 24 let starega Francoza. Vsak si ga Je Žele! videti od blizu. Velikanska mhožica Hudi. ki je stala za ograjami, se ni mogla več vzdrževati. Podrla je iz desk zbito ograjo In na tisoče ljudi se ie vsulo v I. razred. ki je stal najbližje zrakoplovcu. Policija je bila popolnoma brez moči. čeprav je letala heprestano sem in tja na konjih. Zopet v zraku. Poteke! je lOminutni odmor in Pegoud se je vnovič pripravil, dS se dvigne v zrak. Vnovič je pregledal stroj, in vnovič se je dvignil in ie nadaljeval svoje igranje s smrtjo. Med tem. ko je godba igrala koračnice. ie plesal Pegoud po zraku kakor ptica. Vsi. ki so ga videli, so bili trdno prepričani, da ie niemu to plesanje igrača in da ie nemogoče, da bi Pegoud Kdaj ponesrečil. Čez ka- ke pol ure je bil izčrpal ves program. in Pegoud se je spustil na zemljo. Zopet burne ovacije, ljudstvo drvi k njemu od vseh strani, stražniki se vmiknio ter napravilo majhen krog okoli zrakoplovca in njegovega stroja. Pegoud se smehlja. Delavci spravljajo zrakoplov v hangar. Avtomobil stoji pripravljen za odhod. Vračanje. Začelo se je zopet grozno trenje po cesti. Vse se ie gnetlo v kočiie. avtomobile, v vlak. Cesta natlačena. Da ie prišel človek v mesto, je potreboval poldrugo uro. DRUGI POLET. Trst, 2. svečana. Danes se je zopet dvignil Pegoud v zrak ob istem času kakor včeraj. Po cestah se je vršil isti proces kakor včeraj. Vse natlačeno. Tramvaji nabito polni. Čete stražnikov so delale red pri postajah tramvajev in železnice. Velika množica ljudi je morala peš v Žavlie. Od vseh strani so prihajali tujci. Vreme krasno. Ob določenem času se ie dvignil Pegoud v zrak. kier je proizvajal svoje čudov. vratolomnosti. Množica nepregledna. Poiiciiska moč pomnožena. Polet se le vršil v nalleo-šem redu. Pegoud ie doibl honorar Ja za ta dva poleta 60.000 K, ter 5000 K za prevažanje megovega zrakoplova. Jutri odide Pegoud naravnost v Pariz. Roman špijonke. Pretekle dni se je po svetu raznesla vest, da so prijeli v Belgradu mlado avstr, špijonko Jelo Dimitri-jevičevo. Mlada ženska je postala žrtev avstrijskih intrig. To nam priča njeno življenje. Vsem stalnim obiskovalcem belgrajskih sprehajališč zadnjega časa Je bila znana lepa mlada dama z živimi očmi in velikimi Ifepimi lasmi. Nje hoja je bila ponosna, kakor da se zaveda svoje krasote, oblečena je bila elegantno moderno, obdana je bila navadno od gruče mladih kavalirjev — in celo stari lahkožive! so od daleč postajali in gledali za njo. Gotovo se jim je vzbudila želja po nji. Šla je navadno skupno z neko deklico. Svojo sorodnico, ki je pri nje stariših bila zadnje čase v gostih. Kmalu je bilo njeno ime znano po Belgradu: imenovala se je Jela Dimitrijevičeva. stara 19 let, hči nekega zemunskega slikarja. Oče je umrl, nje mati se je poročila v Bel-grad. Jela je živela nekaj Časa pri svojem dedu v Zemunu, včasih pa se je peljala preko Save v Belgrad k svoji materi ali k teti. Ker je bila lepa. so se zanjo kmalu začeli zanimati moški to ni onstran Save (med Zemunom in Belgradom teče Sava, preko nje vozijo parniki). Imeli so !c radi avstrijski oficirji v Zemunu, pa tudi srbski Časniki v Belgradu. Jela je kmalu zapazila, da so Častniki ljubeznivi ljudje, pa tudi lepi in radodarni... Tako je razumljivo da od 16. leta ni bila več devica. Od takrat j? kljub sovraštvu med obema državama pogosto drugi dan ljubil avstr, oficir prav to, kar je ljubil srbski častnik prejšnjo noč. Ljubimcev Je bilo dovolj. Zadnji dve leti je imela ljubčke v Zemunu in v Belgradu. To je dobro vedela tudi avstrijska policija. Zadnji čas je Jela največ občevala s častniki in bogatimi uradniki, Tudi ko je nastopilo vojno Stanje in mobilizacija, je Jela imela na obeh straneh — zaupan ie. Neki srbski višji častnik ji je pisal v Zemun pisma s šiframi. To je porabila zemunska policija in je skušala Jelo pridobiti za se. Ob času vojne je bila Jela kot postrežnica v nekj bolnici, Bila i^ zelo pridna in spretna. Po vojni je šla zopet v Zemun — pa se je večkrat vozila v Belgrad. Ker pa je občevala vedno le s Častniki, jo je začela belgrajska policija sumljivo gledati. Ta sumnia se je pokazala kmalu kot opravičena. Zanimivo je, kako je avstrijska policija to leno mlado bitje pridobila za svoje službe. Upravnik zemunske policije dr, Vukovič je tudi poznal lepo Jelo. Zato ji je začel nretiti. da bo kaznovana zaradi lehkomiselnega živHenia, da na lahko doseže milost, ako stopi v Hubavno razmerje s Perom Mak-sTmOvičem. špiionom pri sarajevski policiji. Nesrečna lepotica ni vedela, kake_ slabe namene imajo z nio. Dolgo ni liotela privoliti, nazadnie pa je upala, da se na ta način reši negotove bodočnosti — in se je udala. Nekega dne ji je špijon Maksimovič rekel, da se z njo poroči, aka se ii po«reči ,v PeJorndti HnSJti ;«Tipna vseh ouih oseb iz Bosne in Reiceg* vine. ki so člani srbske »Narodne Obrane« v Belgradu. Obljubil ji je, da dobi ona za to 10.000 K. To pa je že lepa dota. Za slučaj, da se ji to ne posreči, pa bo dobila lepo plačo za svoje delo, dokler bo z njim v zvezi. Jela je ta predlog zemunske policije sprejela. Ni premišljala o tem, kake posledice zna to imeti. Seveda ji je Maksimovič sam razložil, da to ni nič takega in da ni za njo nikake nevarnosti. V prvi polovici meseca oktobra preteklega leta, je prišla Jela v Bel-grad — z namenom da izpolni, kar želi zemunska policija od nje. Lepa Jela je začela zbirati okoli sebe vse ljudi, ki bi ji mogli dati kake podatke. Imela je celo vrsto ljubčkov, ki jili je hotela izrabiti za — špilonažo. En višji častnik, trije nižji Častniki, en vseučiliški docent, en državni uradnik, bivši uradnik srbske policije, en študent i. dr. — vse te ie zbrala okoli sebe. Izdala se je — kakor preje — za kiparico in umetnico. Ljubila se je s svojimi ljubčki noč in dan, samo, da bi jih privezala nase. Špijon Maksimovič JI Je dajal navodila, ki jih je prejel od dr. Vukoviča. Ko je privezala svoje Izvoljence nase, je skušala iz njih dobiti kake skrivnosti. Delala se je seveda za zavedno Srbkinjo in se je zelo zanimala za vojno in za srbske priprave. Nihče od teh ljubčkov ni dvomil nad tem, da je Jela kiparica, ki je študirala na akademiji v Pragi. Zanimalo jo je seveda posebno, kdaj pojdemo na Švabe in kako se pripravlja srbska propaganda v Bosni in Hercegovini. Seveda je pri tem prišlo vprašanje na »Narodno Obrano«. Seveda ji je vsak povedal le to, kar je bilo splošno znano, kaj posebnega ji ni znal uoleu povedati. Jela je začela hoditi tudi na vse učilišče iskala Je znanja s študenti. Znala je imenitno prikrivati svoj poklic. Vse to pa Je kmalu zapazila belgrajska policija. Posebno so pazili nanjo tajni agenti, ko ni odhajala več v Zemun, in se je v Belgradu sestajala s svojim zaupnikom Maksimovičem. Ta je hodil vsak teden dvakrat v Belgrad, da mu je poročala o svojih uspehih. Dajal ji je seveda denar in ji stalno obljubljal, da dobi onih 10.000 K. Policija Je vse to opazovala in le začela zaslišavati njene ljubčke. Oni uradnik, ki Je bil prej pri policiji, je Izjavil, da se mu zdi Jela zelo sumljiva, posebno, ker se toliko zanima za Bosno in Hercegovino. Policija ga je prosila, naj ostane z njo v ljubavnem razmerju in naj zasleduje, kaj se godi pri nji. Ta uradnik je bil prebrisana glava in si je znal pri Jeli dobiti tako zaupanje, da mu je povedala, da je — avstrijska špijonka. Uradnik je to javil policiji. Jelo so takoj prijeli. Cel dan in noč so jo zasliševali, dokler ni nazadnje — priznala vse Popisala je vse svoje življenje. Tajila pa je, da bi bila sporočila v Zemun kaj posebno važnega —- ker ni skoraj ničesar izvedela. Od svojih ljubimcev je zvedela le imena onih srbskih emigrantov iz Bosne, ki žive v Srbiji in so se udeležili vojne kot četaši. Ko je ta imena javila dr. Vukoviču, je rekel, da je to brez pome- na. in da naj izve imena onih Bosancev m Hercegovcev, ki so vpisani v »Narodni Obrani«. Jelo so zaprli in ji naznanili, da pride pred sodišče kot špijon. Nesrečna ženska je padla na kolena in s povzdignjenimi rokami prosila milosti. Vajena veselega, ljubezni in užitkov polnega življenja si je pač težko mislila, kako ji bo v samotni ječi. Rekla je, da se bo v ječi obesila ako je ne izpuste. Izgovarjala se je, da je bila zapeljana in da sama ni vedela, da Je to prepovedano. Drugi dan je mati posetila Jelo v ječi. Bil je grozen prizor. Mati je Jelo zelo ljubila. Jela jo je zaklinjala pri vseh bogovih, naj jo reši Iz zapora. Mati ji ni mogla pomagati, morala se je ločiti. Jela se je na to spustila v pretresljiv jok. Na stanovanju je bila preiskava. Našli so nad 200 pisem. Tako je padla v roke pravice uboga žrtev, Glavni zapeljivec Pera Maksimovič Je srečno odnesel pete čez Savo. Ušel je iz Belgrada, ko je bilo že vse odrejeno, da ga primejo. Sedaj ga menda ne bo tako kmalu v Belgrad. Jela Dlmitrijevičeva pride pred sodišče; najmanjša kazen, ki jo bo zadela, je 16 let. 16 lepih mladih let bo presedela v Ječi mlada ženska, ki je bila vajena vsega razkošja. Res žrtev špi-Jonov. Najnovejša telefonska in brzojavna porofiia. direktna pogajanja z Grško nemogoča. DROBNE VESTI. London. Učiteljstvo ljudskih šol ie pričelo radi male nlače stradati. Trst. Restavrant v Buona vla je vsled eksplozije razdelan. Madrid. V Lizboni je Intela danes biti dana parola za novo zaroto republikanske garde. Belgrad. Pri občinskih volitvah je vlada zmagala. Prišlo je tu In tani Mali oglasi. Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oitlasov ob 6. uri zvečer. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Sprejmem takoj vrtnarskega pomočnika - - in učenca - - J. WIDER, vrtnar, Ljubljana. BOLGARSKI AGRARCI GROZE Z UPOROM. Sofija, 2. februarja. Ker je bolgarska vlada vsled volitev naložila oblastem, da morajo postopati strožje s prebivalstvom, so bolgarski agrarci izročili Radoslavovemu kabinetu spomenico, v kateri grozijo, da bodo agrarci pozvali kmetsko ljudstvo v celi državi, da preneha s plačevanjem davkov, kakor hitro bo vlada nadaljevala s svojimi šlka-nami. GRŠKA SE ŠE NE UMAKNE IZ ALBANIJE. Milan, 2, februarja. »Cr. d. S.« Izve, da se bo Grški podaljšal termin za Izpraznitev južne Albanije. ZA NOVO ZVEZO. Belgrad. 2. februarja. Ruski poslanik l!artwlg ie odšel v Petrograd; pravi se, da je to v zvezi s prizadevanjem z novo balkansko zvezo. TURŠKA NESPRAVLJIVA. Carigrad, 2. februarja. Turško zunanje ministrstvo je Izjavilo, da so Carlo Marcuzzi Trst, via S. Lazzaro 12. Delavnica klrurgičntli instrumentov, ortope-dlčnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine. Češki (Osežki) kosovni premog, češki in šleziiski briketi, višek vsega kurila špecijelno za to kruto zimo, priporoča prodajna« pisarna J. PAULIN Ljubljana, Nova ulica št. 3. IPozoi 1 Fozoil 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9'—. Radi plačilni)) težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod Izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9‘—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakovo 28, Sw. Stanislav 2. Zganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v Life! JScala Hehcdcrc St. 1 (prihod Iz ulice Mlramar). P.iporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. i. ua jt,i;:>ra lutaraa dtoko.ez «r r i b u ti a" j tirnica, 'liraika 0**01 št. Sr. j-fti pivovar fln-j«}«' Velika ekaportna talon« dvokoles. Aiv«!rii» in kmetijskih strojev, j ramnfonov, otrio-slrijonov Itd. itd. IE"1. 33 a, tj @1 Gorica, Stolna ulica štev. si—J, Prodaja na obroko. Ceniki franko. , SANATORIUM - EMONA BOLEZNI. J | LJUBLiiANA • iraMENeraoMJUCAA \ SE F-ZDRAVNIK: PRMAFft J ■ DR FR. DERGANC Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini -------- tvrdke R. MIKLAUC --------- S1 »Pri Škofu" 3S Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Fceeten cdd.elelc v pivem nadstropjvi. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. ulica. Ya~ : I :f=J »Učiteljska tiskarna - v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam Jn drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk in vseh drugih tiskovin. —- Delo izvrši priznano solidno,, natančno in po naj nižjih cenah. Trst! Naznanilo! Trst! Naznanjam vljudno p. t. občinstvu, da sem zopet otvoril svoj buffet v ulici Melin fiiccolo štev. 9 | ter se vsem cenjenim gostom priporočam A« Dekleva. /r -"N Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-' . * . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. v= Telephon 132. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejfih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z manjšajočimi se vplačili. Rezervni 58,461.432*60. — Izplačane edškodnine Ju apikalije K 123.257.685-77. vzajemno „1* JLA Vl«» A« zavarovalca VM-poJa««11*