VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNIK XLt. CELOVEC, PETEK, 2. MAJ 1986 ŠTEV. 18 (2274) Pred nedetjsho volilno od!eči!vijo V nedeljo bo avstrijsko prebivalstvo izvolilo novega predsednika republike in tako se izteka volilni boj, ki je kakor verjetno še nikdar po drugi svetovni vojni v vsej razsežnosti in globini razkril slabosti družbenopolitičnega ustroja Avstrije o katerih smo bili prepričani, da so že davno bolj ali manj preživete. Tako globokega prepada smo se doslej spominjali pravzaprav le iz leta 1934; tisti, ki so nedeljske volitve proglasili za glasovanje o patriotični zrelosti Avstrijcev, zato prevzemajo nase odgovornost pred zgodovino, da so v letu 1986 ponovno klali prebivalce naše države na dva tabora, med katerima bo verjetno le težko in le z velikimi napori spet uspelo zravnati jarke, ki sojih iz strankarskega oportunizma potegnili neodgovorni politični šarlatani. To zlorabljanje patriotičnih čustev je zaskrbljujoče še toliko bolj, ker je v konkretnem primeru zgrajeno na obrambi človeka, katerega življenjska pot je neposredno povezana s tisto preteklostjo, ki jo v Avstriji že desetletja baje premagujemo, ne da bi jo uspelo tudi res premagati. Saj je 40 let negovana legenda o prvi žrtvi nacizma vendar v kričečem nasprotju s stvarnostjo, kakršna se je pokazala med letošnjim volilnim bojem. Pa to še nikakor ni vse: omenjene legende ne postavljajo na laž le „male ribice", kot južni Tirnici polivajo Avstrijo noj podpre njihov boj :a avtonomijo Bolj ali manj neprikrite zahteve po odcepitvi od Italije, ki jih je bilo slišati na nedavnem deželnem kongresu južnotirol-ske ljudske stranke, so vprašanje Južne Tirolske ponovno ..aktualizirale" v takšni meri, da je avstrijski zunanji minister Gratz na ponedeljskem sestanku s predstavniki južne in severne Tirolske v Innsbrucku ponovno izrazil zaskrbljenost Avstrije, ker Italija še vedno ni izpolnila vseh določil sporazuma o južnotirolski avtonomiji- Najbolj glasne zagovornike heimatbundovskih zahtev po samoodločbi za Južno Tirolsko je sicer doletel „ukor" strankinega vodstva, toda SVP je bila na svojem kongresu kljub pomirjevalnim nastopom njenega predsednika Magnaga prisiljena, nasloviti na Avstrijo nov poziv, naj podvzame vse možne politične korake, da bo prišlo do izpolnitve še odprtih vprašanj „paketa". Zaskrbljenost, ki jo je na innsbruškem sestanku izrazil minister Gratz, je prvi korak v to smer. O nadaljnjih korakih se bodo menili na prihodnjem srečanju, ki naj bi bilo še pred poletjem; še prej pa bo južnotirolska delegacija odpotovala v Rim, kjer naj bi proučila, kako daleč je Italija pripravljena izpolniti svoje obveznosti. Za kakšne „korake" v korist Južni Tirolski se bo Avstrija še odločila, trenutno še ni znano. Vsekakor pa bi bila ta njena prizadevanja moralno bolj upravičena in uspešna, če bi najprej sama poravnala dolg, ki ga ima do lastnih manjšin - ravno na to uho pa so avstrijski politiki slej ko prej še precej gluhi. sta na primer Waldheim in Scrinzi - z Avstrijo in njeno vtkanostjo v nacistično dobo so, in to v najslabšem pomenu, povezana tudi imena raznih Eichmannov, Kaltenbrunner-jev, Rainerjev, Lohrov, Globočnikov in mnogih drugih vodilnih predstavnikov zločinskega nacizma in merodajnih povzročiteljev njegovih grozodejstev. Zato je zelo nevarno delati obrambo posameznika pred razkrivanjem njegove vloge med zadnjo vojno za nacionalni problem vseh Avstrijcev. Pretežna večina prebivalcev naše države namreč ni obremenjena s takšno preteklostjo, nasprotno so bili številni Avstrijci žrtve nacističnega nasilja, ker so tudi v tistih časih ostali zvesti svoji avstrijski domovini in so očuvali svojo avstrijsko zavest tudi tedaj, ko je to pomenilo preganjanje ali celo smrt. Dvomiti danes o patriotizmu teh ljudi in jim določeno volilno odločitev zastavljati kot vprašanje vesti, to je skrajno neodgovorno, še več, je le dokaz neizgrajenosti lastne avstrijske zavesti. Nenačelnosti in dvojna merila, kot so prišla na dan med letošnjim volilnim bojem (že nevarno v bližino odkritega antisemitizma segajoči izpadi na eni ter „prijateljska" volilna pomoč na drugi strani), gotovo niso obetajoče izhodišče za bodočnost. Ali bo ta zavest imela dovolj teže tudi pri nedeljski odločitvi? Upajmo! Kajti sicer se utegne zgoditi, da bo svet še bolj prepričan, da v Avstriji nacistične preteklosti ne premagujemo, temveč jo branimo; da vloga Avstrije kot prve žrtve nacizma res ni nič več kot legenda. Tradicije OF so žive tudi danes Miihn Hartman in jože Pnrt! med ietošnjimi dobitniki :!ntegn Priznanja OF „Že dolgo ima praznik OF največji pomen v slovenskem narodu, prerasel je v simbol, s katerim se lahko identificira vsak pošten človek ne glede na svoje svetovno nazorsko prepričanje." Tako je dejal član predsedstva CK ZKS Jože Smole v govoru, ki ga je imel na tradicionalni svečanosti ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda prejšnji teden v Ljubljani. Letošnja svečanost je bila v znamenju 45-letnice ustanovitve te vsenarodne organizacije, pod katere vodstvom seje slovenski narod upr! fašističnim okupatorjem ter proti njim in njihovim domačim hiapcem vodil junaški narodnoosvobodilni boj. Z Osvobodilno fronto je slovenski človek dokončno stopil na pot svoje družbene in moralne preobrazbe, je naglasi! Jože Smole. Spomnil je, da sta že skozi stoletja naše narodne zgodovine bila odločilna obramba in razvoj slovenskega jezika in kulture. „V trenutku, ko je šlo dejansko za biti ali ne biti, je Osvobodilna fronta to naše globoko zakoreninjeno bistvo s povsem konkretno politično, globoko človeško in nacionalno akcijo vključila v tek naše slovenske in jugoslovanske, evropske in svetovne zgodovine. In kot smo se takrat, v trenutkih usodne odločitve globoko ovedeli svojih korenin, tako se tudi danes, v zapletenih gospodarskih in družbenih razmerah, ko si utiramo pota uspešnejšega razvoja, znova oziramo po prvotnih, izvirnih načelih Osvobodilne fronte kot množične vseljudske, politično-napredne organizacije vseh ljudi dobre volje." V okviru svečanosti, ki so seje udeležili številni vodilni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, med častnimi gosti je bil tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, so spet podelili zlata Priznanja OF. Med letošnjimi prejemniki tega najvišjega odličja slovenskega naroda sta tudi naša ožja rojaka Milka HARTMAN in Jože PARTL, katerima še posebej čestitamo k visokemu odlikovanju. Manjšine dobivajo na pomenu tudi v širšem prostoru Aipe-iadran Na zadnjem sestanku predsednikov vlad dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je bil prejšnji teden v Dubrovniku, je prišlo znova do izraza dejstvo, da problematika položaja narodnostnih skupnosti postaja vse pomembnejša točka skupnega dela v tem širšem alpsko-jadran-skem prostoru. O manjšinski problematiki so v okviru delovne skupnosti Alpe-jadran razpravljali že na lanskem zasedanju v Zagrebu in so prišli do PREBERtTE na strani 2 Delovni posvet ZSO: Vztrajajmo na skupnem pouku v skupnih šolah! 3 Razprava o pomenu dvojezičnega pouka 4 Glasbena šola se je predstavila tudi v Ločah 5 Simpozij o literaturi narodnih manjšin v Avstriji 6 Proglasi in stališča ob volitvah 7 Novo nadaljevanje: dr. Erik Prunč piše o problemih zgodnje-otroške večjezičnosti 8 Slovenski šahisti bodo igrali prihodnje leto v 1. koroškem razredu. IS0 b pFedsedniškim voiitvnm Na delovnem posvetu, ki je bil v soboto 26. 4. 1986 in ki so se ga udeležili tudi člani upravnega in nadzornega odbora ZSO, je bila v zvezi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v Avstriji sprejeta naslednja izjava Zveze slovenskih organizacij na Koroškem: V nedeljo 4. maja bo avstrijsko prebivalstvo volilo novega zveznega predsednika. Letošnje volitve stojijo v luči obračunavanja z lastno preteklostjo. Tako nastopa kot eden izmed kandidatov človek, ki se odkrito priznava k velenemštvu jn k nacistični preteklosti in ki si šteje v dobro, da je idejnopolitično pripravil kampanjo proti dvojezični šoli na Koroškem, da naštejemo le nekaj podrobnosti. Že samo dejstvo, da je dr. Scrinzi dobi! možnost za kandidaturo, kaže, da v naši državi vprašanja okoli nacizma, denacifikacije in predvsem idejnopolitičnega obračuna z nacizmom še zdaleč niso razčiščena. To pride do izraza tudi ob kandidaturi bivšega generalnega tajnika Združenih narodov dr. Waldheima, ki o svoji preteklosti kot nemški oficir na Balkanu ne ve povedati nič drugega kot to, daje izpolnjeval le svojo dolžnost. Preteklost torej dohiteva sedanjost. Na dan prihajajo okoliščine, s katerimi smo koroški Slovenci soočeni že nad 40 let: da so namreč žrtve nacizma manj priznane in vredne kot pa tisti, ki so menda izpolnjevali le svojo dolžnost v službi nacizma. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot nadstrankarska zbirna narodna organizacija je na svojem zadnjem občnem zboru sprejela akcijski program, ki zdaleč presega meje enih ali drugih volitev. Zato ZSO tudi ne smatra za potrebno, da hi ob letošnjih predsedniških volitvah izdala poseben proglas. Posamezniki znotraj in izven ZSO pa so se opredelili za dva kandidata, ki ju podpirajo. V našem glasilu smo tem tovarišem dali možnost, da to podporo tudi javno obeležijo. enotnega gledanja, da so manjšine tisti faktor, ki bogati sodelovanje in da jih je zato treba negovati in čuvati. Prav na osnovi spoznanja in priznanja tega pomena so lani - kakor smo v našem listu že takrat poročali - sklenili izvesti v vseh deželah članicah posebno akcijo „inventariziranja" manjšin in njihovega položaja. To naj bi bilo izvedeno s pomočjo ustreznih vprašalnikov in nato z anketiranjem o stanju manjšin, kar naj bi delovni skupnosti služilo za podlago pri sprejemanju določenih oklepov, ki bi se morali odražati na politični ravni. Na zadnjem sestanku v Dubrovniku so o teh vprašanjih baje govorili le bolj „ob robu", kajti v ospredju so bila predvsem vprašanja bodočega sodelovanja na tehnološkem področju. Kljub temu pa je za pomen, ki ga v delovni skupnosti Alpe-Jadran pripisujejo manjšinski problematiki, dovolj zgovorna izjava, ki jo je v tej zvezi podal koroški deželni glavar Wagner. Dejal je namreč, da „to temo spremljajo s preudarkom in pozornostjo, in sicer v vseh deželah delovne skupnosti". Njegova ocena pa je toliko bolj zanimiva in pomembna, ker bo Wagner letos jeseni prevzel predsedstvo v delovni skupnosti in ji bo torej predsedoval prav v času, ko se bo ta forum poglobljeno in kon-retno bavil z manjšinsko problematiko. V ostalem so v Dubrovniku s sprejetjem koncepta tehnološkega sodelovanja napravili korak v novo obdobje skupnih prizadevanj v prostoru Alpe-Jadran. Dogovarjali pa so se tudi o številnih drugih akcijah, ki naj bi še obogatile bodoče sodelovanje v tem delu Evrope. Posvet Zveze s!o venskih organizacij: Konstruktivna razprava o šoistvu! Na sobotnem deiovnem posvetu Zveze slovenskih organizacij, katerega so se udeležiti števitni odborniki, zaupniki in aktivisti ZSO, je bilo v ospredju vprašanje dvojezičnega šol-stva na Koroškem. Po izvrstnem referatu prof. dr. Petra Gstettnerja s celovške univerze, so delegati razpravljali o tem, kako je treba postopati vnaprej. Gstettner, znan aktivist Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, je uvodoma poudaril, da ima vsaka narodna skupnost, še posebej pa taka, ki živi v manjšini, štiri temelje svoje narodne identitete: svojo zgodovino, javni jezik, ekonomijo in vsakdanjo kulturo. „Če ji kdo odvzame ali pa ji ne dovoli samo enega od teh temeljev, narodna skupnost zgubi hkrati tudi svojo identiteto. Prav v tej nevarnosti pa se nahaja zdaj slovenska manjšina, saj ji hočejo odvzeti pravico javnosti jezika, odvzeti ji hočejo skupno dvojezično šolo." Gstettner je nanizal dogodke zadnjega meseca: v Šentjakobu je ravnatelj ljudske šole obžaloval, da dvojezičnost ne pride do izraza tudi v dvojezičnosti napisov na novi šoli - in to čeprav so se vsi učitelji šole izrekli za to; v Bekštanju občina noče dovoliti dvojezične skupine v svojih otroških vrtcih - čeprav bi celo država plačala stroške za vzgojiteljico; v Globasnici se VP zaganja proti dvojezičnemu krajevnemu napisu na običinskih avtomobilih; v Železni Kapli župan ne dopušča slovenščine pri občinskih sejah oziroma pravi, da mu je ni treba upoštevati,... Gstettner pa je spregovoril tudi o potrebi enotnega nastopanja za skupno, javno dvojezično šolo in zavrgel vsakršen uradni načrt delitve otrok v ločenih razredih: „Taka skupnost pod eno streho je ločevanje pod eno streho!" Veliko pozornost pa je povzročil tudi s svojo ugotovitvijo, da bi bilo privoljenje koroških Slovencev v ločene razrede oz. zagovarjanje takih načrtov - iz kateregakoli vzroka že tudi - v bistvu le prenagljena poslušnost željam protimanjšinskih politikov, konec koncev pa tudi potrditev načrtov, ki hočejo poriniti Slovence in vse demokrate v psihološki in socialni geto. „Geto pa ima vedno jasne meje med temi, ki so znotraj njega, in temi, ki so izven geta. Tisti, ki so zunaj, pa nočejo imeti s tistimi, ki so znotraj geta, stikov. Kvečjemu še kak socialni delavec, kak duhovnik in pa policija... Po konstruktivni diskusiji so udeleženci posveta ZSO sprejeli resolucijo o dvojezičnem šolstvu, ki jo objavljamo na tej strani. Tudi resolucijo ŽSO k volitvam zveznega predsednika objavljamo na tej strani. Že na začetku pa sta podala predsednik ZSO Feliks Wieser in poslevo-deči tajnik Marjan Sturm poročilo o delovanju ZSO v tem prvem letu nove mandatne dobe. Predvsem sta se ukvarjala z akcijskim programom Zveze slovenskih organizacij, pri čemer pa sta poudarila, da se bo ZSO v naslednjih mesecih predvsem zavzemala za ojačenje informacijske dejavnosti, reorganizacijo Slovenskega znanstvenega inštituta in da bo nadaljevala dejavnosti, ki jih je razvila na gospodarskem področju. „Zavrnite napade na dvojezične učitelje" „Strokovno združenje pedagoških delavcev zaskrbljeno opozarja na najnovejše razvoje v manjšinskošolskem vprašanju", to je razvidno iz najnovejše izjave tega nadstrankarskega združenja eno- in dvojezičnih učiteljev južne Koroške. „Od!očno zavračamo nekvalificirane napade na dvojezične učitelje, kot so bili iznešeni tudi na ovp-jevski „obmejni konferenci" ugotavlja združenje in opozarja, da so bili vsi učitelji, ki so zaposleni v območju veljavnosti manjšinskega zakona, usposobljeni za pouk na avstrijskih pedagoških akademijah. Zato poziva strokovno združenje pedagoških delavcev učiteljske organizacije strank, učiteljski sindikat in šolske oblasti, naj se odločno zoper- stavijo tem napadom. V občutljivem manjšinskem šolstvu dnevnopolitično motivirane spletke strank niso na mestu. Strokovno združenje zaskrbljeno opaža, da prevzemajo v vprašanjih dvojezičnega šolstva besedo predvsem te sile, ki hočejo obstoječo dvojezično šolo spremeniti iz kraja medetničnega sodelovanja in mirnega sožitja v kraj, kjer naj se bi uveljavilo apartheidu podobno razdvajanje. Preizkušanje šolskih modelov na strokovni ravni naj bi izboljšalo dvojezično šolo v korist obeh narodnih skupnostih, poudarja združenje. !n člani tega združenja so že izdelali tozadevne modele, zato pozivajo šolske oblasti naj končno resno preverijo te predloge. Haider igra upornika Konfrontacija Steger - Haider V ponedeljek zvečer je predsedstvo koroških svobodnjakov potrdilo Haiderjevo stališče in napovedalo v bodoče ..samostojno politično pot". Koroška FPO hoče po besedah Haiderja prekiniti sodelovanje z zvezno partijsko organizacijo. Tudi pri bodočih volitvah bo po teh napovedih koroška FPO nastopala samostojno. Kot najmočnejša deželna svobodnjaška organizacija gradi na svojem temeljnem mandatu pri teh volitvah in ga hoče v bodoče neodvisno upravljati. Po teh napovedih pa bodo zapustili koroški svobodnjaki vsa mesta v strankinih zveznih gremijih, prav tako pa tudi v državnem zboru, v katerem je do sedaj sedel Huber. Fer-rariju Brunnenfeldu, ki je v ponedeljek skupaj s sekretarjem Grabher-Mcyerjcm bil navzoč na seji koroškega strankinega predsedstva, pa prepuščajo odločitev ali še ostaja državni sekretar ali ne. Grabher-Meyer ocenjuje konflikt znotraj stranke kot zelo resen, govoril je tudi o možnosti, da Haiderja izključijo iz stranke, saj je prekršil statute. ,,/Va Hana/ ne Potrto več pc.š7//a// s voj//; /aakc/oaarjev", „na Korožkcm p n ne fronto več .sp rejen; n/; dnnnj-^k/k", tako podobno je konec nnnn-/egn tedna vodja koro.s'k;7; „aac/oaa/-n;7t" svobodnjakov /boder napovedo-va/ ponoven ..nporprod Danaja". Že večkrat so se pojav/jad načrtt po asta-novttvt Haiderjeve /astne stranke tn ptsa/o mnogo o njegovi zeiji prevzeti na /fnnaja vodi/na mesta itd. Gb zadnjik perzona/nib od/očitvab ni niti Ferrari-Rrannenje/d posta/ obrambni minister, niti Haider ni dobi/ kakega vodi/nega mesta, /n čeprav je ob vseb teb od/očitvab bi/ navzoč in mo/če v/eke/ svojo pipo" /.Steger), se je če/e doma v varnem kroga svojib najozjib sode/avcev spomni/, da se ne strinja s perzoaa/-nimi od/očitvami. Zato tadi zvezni predsednik svobodnjakov /Vorbert .Steger najprej tega ..ni moge/ verjeti". Tar/; nada//nji raz-p/et Motraa/e.straMkarAk//: dogodkov -v namaka ko pi.s'emr; te vrstice - če ni jasen. Tem bo/j pa postaja očitno, da ičče Haider spet in spet možnosti, premakniti avstrijske svobod/tjake na bo/j desno in acmško-aac/oaa/ao pot. Zg/eda, da stranka trenntno če ni tako enotna /na nede/jskem občem zbora prer/arksk/k svobodnjakov je odda/ svojo č/anstvo npr. svobodnjački deže/ni /ro.s/aaec /Irtbar 7'icjentba/cr, ker so strankini jnnkcionarji da/t .Srrinz;jn na razpo/ago stoja/a za /epa-ke/j. Oa pa stranka če ni enotna, ne moti Haiderja. Vsako razpoko izrabijo za premik na desno. Ob sobotnem zasedanjtt zveznega predsedstva svobodnjakov je prodr/o tadi v javnost, da se je če več /aakc/oaar/ev deže/nib jpo-jevskib organizacij se pride priprav/ja/o za apor proti danajski cen-fra/i. 7*o vrenje znotraj stranke skača Haider na eni strani podpihovati in na dragi strani izkoriččati za svoje /astne ci/je. Tadi ni s/ačaj, da je Haider obža/o-va/, da stranka v svojib vrstab nima več odbornikov kot je Trat/nigova /sestra tistega Haberja, ki je s ..svojimi" 23.000 g/asovi pripomoge/ .S'cri;;z;ja k 3. mesta na g/asovnici), kajti tedaj bi ma verjetno ne bi/o treba s „po/ovično paro" podpirati 3cr/az/ja. Mise/nost /1 vstrijcev, ki se kaže ob sedattjem vo/i/nem boja za mesto zveznega predsednika, daje Haiderja - zg/eda -apanja, da bi po/itično zase /abko če več iztrži/. Poseben jdktor v tej po/itični igri pa je vedno spet oportanističen značaj Haiderja. Kajti osebna kariera znotraj stranke in v avstrijski v/adt mn je verjetno če bo/j pri srca kot pa zgo/j ave-/javitev desnib po/itičnib nače/. To je verjetno tadi osnova njegovega nihanja med ekstremnimi prvotnimi sta-/iččt in poznejšim popaččattje/tt. Vztrajajmo na skupnem pouku v skupnih šoiah! izjava, sprejeta na aeiovnem posvetu Zveze siovenskih organizacij na Koroškem Odborniki, zaupniki in aktivisti ZSO in vkijučenih organizacij, zbranim na delovnent posvetu dne 26. apriia )986, so po resnem pretresu narodnopotitičnega trenutka, še prav posebno iz vidika vprašanja dvojezičnega šoistva, sprejeti nastednjo resotucijo: Koroški Stovenci izhajamo iz prepričanja, daje šotsko vprašanje, torej vprašanje vzgoje, ktjučnega pomena za narodnostni razvoj in obstanek stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Šota namreč nima samo funkcije, da posreduje znanje jezika, temveč ima tudi vtogo in natogo. da vzgaja mtadino k sožitju, strpnosti in sodetovanju med narodnostmi. Zato smo koroški Stovenci vedno poudariti, daje bita dvojezična šotska ureditev iz teta )945 še najbotj ustrezna zgoraj nakazanim načetont. V zadnjih tetih in še posebej mesecih smo priče nestvarnim in šovinističnim napadom na zadnje ostanke dvojezične šote. Site. ki stojijo za zahtevo po toCcva-n ju šotarjev. ne žetijo samo vpet jati na Koroškem apartheidu podobnega sistema, temveč hočejo predvsem vnesti narodnostne konflikte med najmtajše generacije. Ob tem že napovedujejo nastedji korak - namreč točevanje po jezikovni pripadnosti tudi v cerkvi. V tej tuči so odborniki, zaupniki in aktivisti ZSO ugotoviti, da v šotskem vprašanju gre za več kot samo za organizacijske spremembe v obstoječi šoti. Gre za vprašanje botj ati manj mirnega sožitja v dežeti ati pa permanentnega in zasotre-nega narodnostnega konflikta v posameznih občinah. Koroški Stovenci smo v pretektih mesecih s konstruktivnimi predtogi bistveno prispevati k stvarni razpravi o dvojezičnem šotstvu in s tem k pomiritvi potitičnega ozračja v dežeti. Ktjub temu moramo danes ugotoviti, da koroške stranke stedijo zahtevam nemških nacionatistov in kažejo resno pripravljenost ugoditi tem zahtevam. V času, ko je Avstrija zaradi svoje pretektosti v širši svetovni javnosti utrpeta upadanje svojega ugteda, in v času, ko ves svet odktanja rasistični apartheid, hočejo pri nas zahtevo sit od včeraj vpeljati sistem razdvajanja. Če smo koroški Stovenci v pretektosti s strokovnimi argumenti skušati dokazati koroški in širši javnosti pomen skupne vzgoje in so nas v tem podprti pomembni znanstveniki in strokovnjaki, potem moramo danes ugotoviti, da uradna Koroška te argumente strokovnosti in pedagogike ignorira in s kratkovidnimi potitičnimi ukrepi žeti spet enkrat na hrbtu manjšine ugoditi nemškonacionatnim sitam. Toda v tem vprašanju gre za več. Gre za ugted Avstrije in predvsem gre za mirno sožitje v dežeti. Zato se moramo koroški Stovenci z vsemi demokratičnimi sitami upreti tem načrtom. VZTRAJAJMO NA SKUPNEM POUKU V SKUPNfH ŠOLAH! Napravim« to v interesu naše generacije in predvsem bodočih rodov. V tem boju, v katerem nas podpira širša avstrijska in tudi mednarodna strokovna javnost, moramo ustvariti maksimatno enotnost vseh organiziranih koroških Stovencev. Minister za sociaino upravo Daiiinger: Naš internacionaiizem mora veijati tudi za tuje deiavce Minuli teden je minister za socialno upravo Daiiinger odprl na Dunaju nove prostore ..Društva za oskrbovanje tujcev" (Verein zur Betreuung von Auslandern). Ob tej priložnosti je napovedal tudi nekatere spremembe zakona o zaposlovanju tujih delavcev in s tem povezane olajšave zanje. Konkretno naj bi se v bodoče spremenilo pravno stanje za tako imenovano drugo generacijo tujih delavcev, ki so se ali že rodili ali pa svojo mladost preživeli v Avstriji, a do zdaj kljub temu ne uživajo istih pravic kot avstrijski delojemalci. Da ne govorimo o težavah prve generacije tujih delavcev, ki jih restriktivna avstrijska (zaposlitvena) zakonodaja do skrajnega diskriminira. Sodeč po minimal- nem obsegu pravic in socialne varnosti je mogoče trditi, da so tuji delavci v Avstriji brez dvoma najbolj zapostavljena in izkoriščena manjšina. Minister Daiiinger je v svojih izvajanjih dejal, da mora delavsko načelo internacionalizma končno obveljati tudi za tuje delavce, ne pa ostati zgolj prazna beseda (ob prvomajskem prazniku?). Društvo za oskrbovanje tujcev je na uslugo tujim delavcem za pravna posvetovanja, poklicna šolanja in za neposredne intervencije pri uradih. Razen tega skuša društvo javnost obveščati o položaju tujcev v Avstriji. Podobne ustanove socialnega ministrstva delujejo tudi na Tirolskem in Predarlskcm. Pestra dejavnost stovenskih študenmv na Dunaju Članice in člani Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju so po svojem zadnjem občnem zboru v marcu pričeli z novimi dejavnostmi. Vzdušje na odborovih sejah (odbor šteje trenutno 23 članov) je delovno in optimistično. Težišče klubske dejavnosti navzven bo še naprej šolsko vprašanje. Dunajski klubaši bodo skupno s Klubom slovenskih študentov v Gradcu in s študenti na drugih avstrijskih univerzah) organizirali na visokošolskih tleh akcijske dneve o problematiki dvojezičnega šolstva. Pripravljajo informativna predavanja, diskusije in osrednjo solidarnostno prireditev, ki jo načrtujejo za začetek junija. Sicer pa se v klubu nadaljujejo diskusije tudi o manjšinski politiki sploh, o vstopu v sosvete, o bodočih volitvah in o podobnih stvareh. Delo v krožkih postaja za marsikoga spet bolj privlačno: gospodarski in politično- informativni krožek se redno sestajata - morda bo kmalu ..od mrtvih vstal" tudi zgodovinski krožek/?). V zadnjih tednih so v klubu predavali A. Pittler (Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora) o nemškem nacionalizmu v Avstriji, N. Doron (Združenje židovskih mladinskih organizacij Avstrije) o problemskem žarišču ..Bližnji vzhod" ter prof. dr. K. Župančič in doc. dr. 1). VVcdam-Lukič (oba s pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani) o specifikah prava v SR Sloveniji. IS. aprila je bil na literarnem večeru v klubu slovenski pisatelj Drugo Jančar. Ansambel DRAVA jc nastopil na skupnem antifašističnem večeru KSSS/D in Socialistične mladine v dunajskem 5. okraju. Zadnjo soboto pa so klubaši organizirali spominsko komemoracijo za trinajstem selskih žrtev, umorjenih leta 1943 v dunajski Sivi hiši. Na prvo števitko tetošnjega letnika koroške kniturne revije „Die Briik-ke" smo čakati četo četrttetje. Čakanje se je vsekakor ..sptačato", saj imamo v rokah spet kvatitetno izdajo tako po vsebini kot po grafični zasnovi. Urednik Ernst Gaver je spet zbrat in uredit vrsto zanimivih prispevkov, ki zajemajo vse zvrsti umetnosti in s tem spet pritegnit zanimanje širokega kroga bratcev. Na prvi pogted bratec vidi, daje pričujoča števitka pretežno posvečena arhitekturi in tikovni Izšta je kulturna revija: „Die Brucke" umetnosti, čeprav je, kot že omenjeno, na votjo tudi drugega čtiva, ztasti izvirna titeratura, ocene knjig, razprave in potemika. Pri tikovni pritogi gre za deto našega rojaka, deželnega nagrajenca Rudija Benetika, ki se bratcem predstavna z „Orgio - 5. risbo (po Pieru Paotu Pasotiniju). K temu prideta še dve objavi mnenj o umetnosti Rudija Benetika. Nadatje je tu še ocena knjige Umetnost v Stoveniji, katero je napisata Dorothea Apovnik, prav-tako še predstavitev nove pesniške zbirka Janka Ferka, Napisi na zid zemtje, ki je pred kratkim izšta v sozatožbi Mohorjeve v Cetovcu in Zatožbe Obzorja v Mariboru. Torej branje, ki kaže, da novo števitko „Die Brucke" vzamejo v roke tudi naši bratci, kar jim priporočamo. Škofiče Dvojezični pouk za uspešno pot izobrazbe V petek so se v otroškem vrtcu zbrati starši, učitetji in drugi zainteresirani in diskutirati na temo „Starši-otroci-šota, eno- ati dvojezično". Uvodne besede je podat univ. prof. dr. Peter Gstettner. Poudarit je predvsem važnost emocionatnega odnosa do jezika, ker je emocionatna (čustvena) ptat botj stabitna kakor goto učenje jezika v smistu „gutjenja". Dvojezičnost je jasno podčrtat kot kvatiteto in prednost, ki pozitivno učinkuje na razvoj otrokove osebnosti. Otroci, ki jih zgodaj soočimo z drugim jezikom, drugo kutturo, so radovednejši, odprtejši in se botj zanimajo za stvari, ki se okrog njih dogajajo. Predpogoj za tak pozitiven učinek pa je. da otrok čuti dobrohoten odnos do drugega jezika tako v družini, kakor tudi v vrtcu in v šoti. Sovražnost, pa tudi brezbrižje in matomarnost takemu razvoju škodujejo. V diskusiji se je pokazato, da vsi -starši in učitetji - vidijo v aktu prijave k dvojezičnemu pouku največjo bariero. Podpisovanje dokumenta pojmujejo kot dektarativni akt, po katerem čtoveka uvrščajo, ga „kata-togizirajo". Pa tudi predsodki, da otrok, ki obiskuje dvojezični pouk, ne bo obvtadat ne nemščine in ne stovenščine, so ktjub nasprotnim rezuttatom žeto razširjeni. Tako so v škofiški občini tisti, ki so obiskovati dvojezični pouk, žeto uspešno nadatjevati svojo izobrazbo. Nenaraven odnos do stovenščine kaže dejstvo, daje od ca. 80 % dvojezičnih občanov k dvojezičnemu pouku prijavtjenih te 10 % otrok. Predavatetj je opozorit na to, da je bojazen staršev, da se otrok ne bi naučit ne nemščine in ne stovenščine čisto neupravičena, saj je dobro obvtadanje materinščine najbotjša osnova za učenje še drugih jezikov. Starši naj na noben način ne prenehajo iz strahu, kako se bo otrok zna-še! v šoti, z vzgojo v materinščini, ker s tem otroku odvzamejo važno podla-go- Na koncu je dr. Gstettner apetirat še na vse starše, da naj prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku, saj samo tako tahko dokažemo, da tako šoto hočemo, da se je hočemo postu-ževati. Nagradi Erich Fried, ki bo nocoj nastopit na titerarnem večeru v Cetovcu, je minuti torek iz rok ministra Moritza prejet avstrijsko državno nagrado za zastuge za avstrijsko književnost v tujini. Tudi Peter Handke je bit detežen titerarnega priznanja: dežeta Satz-burg mu je namreč priznata dežetno kutturno nagrado za književnost za teto 1986. Umetnikoma k visokemu priznanju iskreno čestitamo! Kuitumo pismo iz Slovenije Vetik založniški projekt CZ Največji zatožniški projekt - tako nekateri imenujejo odtočitev Cankarjeve zatožbe iz Ljubtjane, da bo v treh tetih ponatisnita zdaj že znamenito zbirko, ki jo je ta zatožba vrsto tet izdajata: zbirko „Sto romanov". Zasnovat jo je bit pokojni profesor primerjatne književnosti dr. Anton Ocvirk in uvrstit vanjo sto najpomembnejših romanopiscev svetovne hterature. Skupno je v zbirki t35 knjig 100 avtorjev, pri čemer gre za 29 angto-ameriških, 20 francoskih, 17 ruskih, tl nemških in 4 jugostovanske romane („Se)itve" Mitoša Crnjanskega, „Vrnitev Fitipa Latinoviča" Mirostava Krlc-že, „Travniška kronika" Iva Andriča in „Hiša Marije Pomočnice" Ivana Cankarja), oh tem pa še več romanov iz 8 drugih književnosti. Kot nova, 136. knjiga zbirke bo ob koncu - se pravi ob koncu tretjega tetnika - izšet še Rabetaisov roman „Gargantua in Pantagruet". Zares, to je vetik zalogaj Cankarjeve zatožbe: še tetos bo izdata prvih 45 knjig, tako še v nastednjih dveh tetih... Seveda beseditom ne bo nihče ničesar dodajat - izšta bodo te v drugačni sodobnejši knjižni obtiki - toda spraviti na trg totikšno števito knjig v razmeroma kratkem času je vendarte podvig, verjetno ne samo za naše, stovenske razmere; kotikor tahko sodimo, se pravi, tehtamo razmere v evropskem zatožništvu, podobna dejanja zmorejo te pomembne zatožniške hiše. Mikavnost ponatisa je, ktjub vsemu, tudi v ceni: posamezna knjiga tetošnjega tetnika stane 2.)()() dinarjev. Cetotno vsoto enega tetnika pa je moč odptačevati v obrokih, to pa je za kupca še kar ugodno (obrok je po 7.875 dinarjev). Zatožba bo sle-herni roman ponatisnita obenem s spremno razpravo, ki jo je za zbirko „Sto romanov" v prvotni obtiki vsakokrat napisat dober stovenski poznavatec izdanega avtorja. Prvi ietnik zbirke je začet izhajati pred 20 teti, v tem času pa se je „izšotata" nova generacija bratcev; ti bratci in morebitni kupci so tudi spodbuditi" zatožbo, da se je odtočita za ponatis izbranih, najvažnejših proznih det svetovne hterature. Prvih deset knjig bo na trgu že v začetku maja. J. Horvat Zbirko „Sto romanov" je možno naročiti tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Cetovcu. (op. ured.) Leva beseda za Avstrijo Sicer je že nekaj časa minilo odkar je izšel pri založbi Globus na Dunaju zbornik „Leva beseda za Avstrijo", toda ta zbrani literarni mozaik, ki vsebuje prispevke osemdesetih avtojev, ni nič manj aktualen. Saj združuje napredne pisce; sicer še dolgo ne vseh, kakor izdajatelj knjige Arthur West sam pravi v spremni besedi, kljub temu pa nudi reprezentativen izbor. Imena kot so to Helmut Oualtinger, Reinhart Sellner, Gernot Wolfgruber, Helmut Zenker, Peter Turrini itd. niso znana le ozkemu krogu literarno zainteresiranih, temveč tudi širšim množicam v Avstriji in po svetu. V zborniku so zastopani tudi trije koroški Slovenci: Janko Messner, Jani Oswald ter Kristijan Močilnik. V razgovoru s SV je povedal Arthur West, da bi bil zelo rad imel zastopane tudi druge manjšine v Avstriji, da pa mu to na žalost v tem prvem zborniku ni uspelo. Hkrati pa je West poudaril: „Slovenci pa so zame tudi najpomembnejša manjšina v Avstriji; in tisti, ki jih uradna Avstrija najbolj zapostavlja in diskriminira. Zato jih imam v tej knjigi kot primer. Predvsem zaradi tega, ker so zbrana v knjigi pretežno besedila proti nemškemu nacionalizmu. In prav najmočnejša, najbolj militantna fronta desnice je naperjena proti Slovencem!" Knjigo „Linkes Wort ftir Oster-reich" lahko kupite tudi v knjigarni ..Naša knjiga", cena posameznega izvoda znaša 145 šilingov. podobi škofa Rožmana O resnični A kot da so pozabili, komu in kako so prisegah še nedavno, da so iz dotedanjih sovražnikov (čeprav so nanje potiho računali že dolgo, toda dejstva so dejstva!) Angloamerikancev naredili .zaveznike'. A tega je toliko, da se moramo vrniti k škofovemu delovanju v teh dneh, kajti 3. maja 1945 so slovenski buržoazni politiki, škof in njegov krog tretjič izdali domovino, kajti v deželo so klicali tretjo tujo vojsko. Tito in NKO.I ah generalštab JA tega ni storil nikoli. Tudi tedaj ne, ko so oddelki Rdeče armade zaradi skupnega osvobajanja Srbije in Beograda prek Stalina morah podpisati pogodbo, da gre samo za občasno sodelovanje. Sicer pa bo svobodi, ki smo si jo priborih sami (nihče je nikoli ne prinese!), nismo imeli in nismo hoteli imeti v Jugoslaviji nobene tuje sile! Zakaj trdim vse to, to o tretji izdaji? Prvič: Narodni odbor je 3. maja 1945 ob škofovem sodelovanju sestavil nekak poziv vsem Slovencem, ki naenkrat govori o spravi, o partizan- skih oddelkih, o miroljubnosti in proti prelivanju krvi! Ker je poziv zelo zanimiv in kaj malo poznan (iz Šmajdovega arhiva), ga povzemam. ..Narodni odbor za Slovenijo poziva vse Slovence k obči spravi, da ne bodo skromne in oslabljene narodne sile vezane v notranji borbi, ko jih v tem zgodovinskem trenutku rabimo sproščene in enotne za uresničenje najvišjih narodnih koristi. Zato vahi partizanske oddelke, da tako ustavijo vse sovražnosti proti slovenski narodni vojski (domobranske oddelke so v teh dneh na hitro preimenovali v SNV - Slovensko narodno vojsko - op. I. J.) in vse nastope proti miroljubnemu slovenskemu prebivalstvu, da tako preneha strahotno bratomorno krvoprelitje." Ni da bi komentirali, a vendar: zdaj obča sprava, ko je tu konec, a prej ne škof ne drugi niso niti odgovarjali na partizanska prizadevanja? In še posebej: partizani naj ustavijo vse sovražnosti itd. proti izdajalskim domobrancem, mirnemu prebivalstvu? Torej v bistvu partizane v tem hinavskem pozivu še kar naprej imenujejo za nosilce bratomorilstva in sploh za pobijalce miroljubnih Slovencev! Kot da niso dolga leta oni sejah bratomorne vojne, namesto da bi skupno s partizani svoje moči uperili proti italijanskim in nemškim okupatorjem! Eno samo podtikanje in menjanje dlake. A volkovi so ostali volkovi! Tako sprevračanje zmorejo samo skrajno hinavski in pokvarjeni ljudje! In drugič: Narodni odbor je 3. maja 1945 na vrat na nos vabil v deželo zahodne .zaveznike' (ve se, čigave), a doslej je bilo sem in tja zapisano, da so poslali vabila na štiri zahodne naslove. Telegrame so poslali: kralju Petru II., britanskemu predsedniku Winstonu Churchillu, novemu predsedniku ZDA Harryu Trumanu ter ministru begunske vlade, voditelju SLS, dr. Mihi Kreku v Kairo. To drži. Toda v Šmajdovem arhivu sta odkriti še dve brzojavki (seveda kopiji). A prav ti dve sta prišli izpod peresa škofa Rožmana. Ena je bila namreč namenjena papežu, z naslo- vom: Njegovi Svetosti papežu Piju XII., druga pa - začudili se boste, kot sem se ob odkritju tudi jaz - samemu feldmaršalu Haroldu Alexandru v Gorico. Dobesedno piše: „Da se prepreči nadaljnje krvopre-litje in uničevanje slovenskega naroda, prosim hitre intervencije po Vaših oboroženih silah v Sloveniji. Ljubljana, 3. 5. 1945. Dr. Gregorij Rožman, škof" Se pravi: spet naj bi kri prehvali partizani, oni so tisti, ki naj bi „uniče-vali slovenski narod?!" Ah vam nekaj teh besed ne zazveni tako, kot tiste v pozivu Narodnega odbora? Ah vam ob tem klicanju novih, četudi zahodnih oboroženih sil, ne zazveni kot novo, tretje narodno izdajstvo? Ah je težko sklepati - če bi do tega res prišlo, da bi bila to nova okupacija Slovenije. Tedaj bi se res vnela prava državljanska vojna. No -saj to so želeli: škof in njegovi! In še malo o škofu -dobrem človeku Račun slovenskih narodnih izdajalcev, kolaborantov in netilcev brato- morne vojne se ni izšel. Morah so bežati - in bežali so skupaj s svojimi zadnjimi gospodarji, z nemškimi oblastniki in policijo! Prav gotovo večina ne bi bežala, če ne bi vedela, da je zakrivila toliko narodnega trpljenja in žrtev. Prav gotovo se je tega zavedal tudi škof Rožman. Ni bežal le pred pravično ljudsko sodbo, verjetno ga je v begunstvo pognal tudi strah pred tisto množico vernikov, ki jih je toliko let slepil in katerim je povzročil toliko težav. V veliki meri je sokriv tudi za padle in pobite belogardiste in domobrance, kajti če bi bila njegova beseda drugačna, veliko mož in fantov ne bi šlo na pot izdajstva! Da bi olajšal svojo vest in se vsaj malo opral pred svetom, je v emigraciji zapisal svoje spomine. Če je sam ah drugi še toliko govoril in pisal o dobroti in mehkobi, je vendarle treba našteti vsak nekaj dejanj, ki ga kažejo v drugačni luči. - Tisti, ki bi radi prikazali kot zelo dobrega in mehkega človeka, ponavadi naštevajo, kako je pomagal reševati ljudi iz taborišč in internacij. Tako na primer z Raba ah iz Gonarsa. (.se na&i//M)e) Gtasbena šo)a se je predstavita tudi v Ločah Kot že teden dni poprej v Ceiovcu, se je Giasbena šoia 23. apriia predstavita v interni prireditvi tudi v Ločah pri Pušniku. Kar 25 točk je obsegat spored ftavtistov, harmonikašev, ktari-netistov, kitaristov in ktavirskih virtuozov, ki so posamič ati pa tudi v skupinah nastopati. Razve-setjivo je bito postušati, dobremu nivoju zaigranih komadov kar je vsekakor pričato o močni prizadevnosti gtasbenih profesorjev in ne nazadnje vestnem ter martji-vem vadenju učencev. Zavzetost za gtasbo zrcati namreč neko nadpovprečno kutturno raven čto-veka in v čim mtajših tetih se on tej posveti, tem večji so izgtedi, da doseže čim višjo stopnjo kvahte-te. Še pred desettetji je bito takšno šotanje pretežno priviteg meščanskih, in to predvsem premoženjskih stojev, danes pa je s šte-vitnimi gtasbenimi šotami, vključno tudi naše stovenske, Slovenski zdravniki obiskati Ziijo V nedetjo je 90 zdravnikov iz Sto-venije obiskato Zitjsko dotino in si ogtedato njene zanimivosti. V Zahomcu so jih tamkajšnji narodnopolitični dejavniki prisrčno sprejeti in seznaniti s posebnostmi (gnezdo avstrijskih ortov) in probtemi tamkajšnjega kraja. Po ogtedu Zitjske dotine (spodnje Zitje) so se preko Mokrin in Kanatske dotine vrniti v domovino. tztet stovenskih zdravnikov je organizira) koroški rojak dr. Ivan Hribernik iz Kranja, po Zitji pa je iztetnike vodit Zahomčan Niko Krieg). od )eve prtdi desni: Franci VVie^eie jnn., Niko Krieg!, dr. Janko Wiege!e, predsednik %!) Zahome, podžupan Janko Zwitter in organizator iz!eta dr. !van Hribernik. OBJAVA Zveza koroških partizanov sporttča, da je muzej NOB pri Peršmanu nar) Žetezno Kapio od L maja naprej vsako soboto, nedetjo in na vsak praznik odprt. Vabimo Vas, da obiščete to zgodovinsko mesto in se podrobneje seznanite s potpreteko zgodovino koroških Stoveneev. Ker je ta kraj zgodovinsko pomemben in tudi romantičen, je žeto primeren za družinske in skupinske iztete. Ho sedaj je že nad !().()()() tjudi iz čete Evrope obiskato naš muzej; najbotj razvesetjivo pa je, da si gaje ogtedato več šotskih razredov iz raznih dežet Avstrije. Na podtagi zgodovinskih dokumentov in stik najbotj spoznamo pravo zgodovino korokših Stoveneev o borbi proti fašizmu. Ker uradne obtasti ne omogočajo, da bi ndadina spoznata potpretekto zgodovino v pravi tuči, je naša dotžnost, da mtadi generaciji mi posredujemo pravo stiko o naši borbi za obstoj na naši domači zemtji. Zveza koroških partizanov Cetovee zadoščeno tudi potrebam na podežetju. Sicer je nabava gotovih inštrumentov za marsikoga tudi danes nemogoča, vendar se v primeru resnične potrebe tudi tam najdejo kakršne koti rešitve. Prav ta nastop matčkov in tudi že nekaterih večjih v Ločah je enkrat več pokazat, da so tozadevne investicije v vsakem primeru vredne, včasih tudi večjih gmotnih žrtev. Pravo vesetje je bito postušati začetnika na ktavirju Tima Wusterja, čigar še majhni prstki so presenettjivo urno poskakovati po tipkah in izvabtjati gtasbitu veseto vižo. Večina je tako žeto korajžno opravita svojo natogo in verjetno je marsikatera mati botj trepetata za svojega otroka, kot nastopajoči sami. Tudi če je temu ati onemu morda kaj spodteteto, če je sicer dobro izvežban prijem izvabit vendarte nepravden gtas, potem je bito to samo potrdilo, da noben mojster ne pade z neba, marveč, da je potrebno še več truda, če več vadenja v kotikor spodrstjaj ni izktjučno te porojen iz trenutne treme. In prav javni nastopi so merito na kateri stopnji učenec s svojim znanjem stoji, so ati potrdito deta ati pa tudi opomin k resnejši dejavnosti. Zaktjučno je treba ugotoviti, da Gtasbena šota v potni meri izpot-njuje vsa pričakovanja; mtadim pa žetimo tudi v naprej še kar največ uspeha pri učenju in muziciranju. F. C. Koroški partizanski pevski zbor nastopi! v Kinder!andu Štajerski komunisti in čiani počitniške organizacije Kinderland so v nedetjo 27. apriia t. I. praznovati pomemben uspeh. Siavnostno so odprti dvojni paviljon v počitniški vasi Kinderland ob Zablatni-škem jezeru pri Šentprimožu. Ob tej pri-tiki je ob prisotnosti zveznega predsednika KPA Franca Muhrija in predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wut-teja-Luca poteg kabaretne skupine ..Rdeča gamsova brada" nastopil tudi Koroški partizanski pevski zbor. 400-gtavo občinstvo je z navdušenjem sprejelo partizansko, borbeno in narodno pesem. V svojem pozdravnem govoru je predsednik Muhri izrecno poudarit vetik detež Stoveneev za osvoboditev Avstrije in dotžnost vseh demokratičnih sil, predvsem pa KPA, da se skupno s Slovenci dostedno borijo za ipotnitev vseh državno-pogodbe-nih obveznosti, za popotno narodno enakopravnost Stoveneev in drugih narodnih skupnosti v Avstriji. Zveza koroških partizanov vabi na ŠESTDNEVNO TRAD!C!ON ALNO POTOVANJE PO SVETU Potovati bomo zopet z udobnim Sienčnikovim avtobusom, vozit pa nas bo naš izkušeni Hanzej. Da ne bo treba vsak dan raztovarjati in natovarjati kovčke, smo letošnje potovanje organizirati na drug način. Spored: 7. 6.1986 (1. dan); Podjuna - Cetovee - Ljubljana - Kočevje - Delnice-Bakar-Jadranska magistrala do Zadra - Nastanitev v hotetu Zagreb, kjer bomo spali do 12. 6. na bazi potpenziona (zajtrk in večerja) 8. 6.1986 (2. dan); Prosto za ogted mesta in njegovih znamenitosti. Po želji krajši iztet z avtobusom v okotico ati kopanje v morju 9. 6. 1986 (3. dan); Iztet z avtobusom v Šibenik in k stapovom Krke - Vožnja v notranjost dežele do Knina in povratek preko Obrovaca v Zadar 10. 6.1986 (4. dan): Iztet z tadjo na Kornate (skupina otokov) in Dugi otok (aperitiv in kosito na ladji) 11. 6.1986 (5. dan): Vožnja z avtobusom preko Nina. starega škofijskega sedeža in preko mosta na otok Pag do Navatje in povratek v Zadar 12. 6.1986 (6. dan): Po zajtrku vožnja proti domu preko Udbine - Ptitvičkih jezer - Karlovca - Zagreba - Cetja - Dravograda - Podjune v Cetovee Cena cetega aranžmaja je 2.980 šitingov za dvopostetjno sobo, za enopostetjno sobo je treba doplačati 250 šitingov Pismene prijave na Zvezo koroških partizanov, 9020 Ktagenfurt / Celovec, Tar-viserstr. 16 ati po tetefonu: dopoldne 0 42 22 / 51 37 52, popotdne 59 37 74 Načrtovani tridnevni izlet v Beograd od 17. do 19. 5. 1986 zradi nepredvidenih težav odpade in se pretoži na poznejši čas! Ponemčevanje imen V mojih imenostovnih oddajah sti-šite vedno spet tudi nemška imena. Navajam jih zavestno, da vidite, kako je ohtast in kako so uradi naša pristna stara imena žeto rada ponemčevata. Če si ogledamo geografske karte o srednjih Karavankah, so zapisana imena gora in hribov ter tedinska imena večinoma te v nemškem jeziku: zapisan je te Mittagskoge), Jepe ni; Petetin je te Huhnerkoget; gora Baba je samo Frauenkoget; Rožica Rosenkoget, Gobica le Kahtkoget, naš Stov je samo Hochstuht, Kozjak te Gaisberg, namesto Vrtače je napisano Deutscher Berg itn. Za Stov vemo, da ga je proti koncu prejšnjega stotetja spremenit ..Bergrat" Ludwig ČESTITAMO Na univerzi v Saizburgu je konča) svoje juridične študije Andrej FE! N!G iz Sveč v Rožu. Sponzija je hita 24. apriia 1986 v vetiki avti teotoške fakuttete. Obrobna opomba: promotor je bi) domačin = Bistričan, univerzitetni profesor dr. Frane Pototschnig, ordi-narius za cerkveno pravo na satzbur-ški juridični faku)teti. Novopečenemu magistru juriš iskreno čestitamo! (Tema diptomske natoge: Die ver-fassungsrechthchen Grundtagen des Schutrechtes der Karntner S)owe-nen.) Jahne v Hochstuht. Na staro ime nas te še spominja gostitna ..Stouhtitte" v Rutah - Barcntat. Staro domače ime Voretce, ki pride od orta, se že ne stiši več in piše vedno te Ktagenfurter Spitz. Pvazečje oz. Puzečje hrabn se je najprej spremenit v Zečji hraben, nato pa še v Hasengraben. Ko tam pud Hutico pravijo zdaj ..in der Win-ket". Temna jama je ..Finsteres Loch", Vortova peč je Adterwand, Strma peč je Steite Wand, Beta peč je Wei8e Wand, Črvič je Wurmriegt, Mvaka je Marchenwiese itn... Zeto bi bito prav, da bi naša stara avtohtona, pristna domača imena ne šla v pozabo in se ne spreminjata ati prestavtjata v nemški jezik. Domača imena nam morajo biti vsem sveta! Vsako preimenovanje je oskrunitev naših gora, naših gozdov, naših travnikov, ati kratko rečeno: oskrunitev in onečaščenje naše domače zemlje. Naši predniki so sete po dolgem opazovanju dajati imena. Gore so opazovali skozi stotetja, predno so spoznati njihov značaj in njihovo posebnost. Svetovnoznani gorski pisatetj in hribolazec dr. Julius Kugy pravi: „Zato je treba domača ljudska imena obravnavati s spoštovanjem in ljubeznijo, jih poiskati, kjer so zatonita v pozabo, ljubosumno paziti, da jih ne hi kdo samovotjno spremenit in izumetničeno popačil. Kajti s svojim posebnim zvenom in prvobitnostjo so postate det gorske osebnosti (Tei) der Berg-persdnhchkeit). Dr. A. Ecinig Prireditve SELE MATERINSKA PROSLAVA v nedetjo 11.5. [986 ob 15.00 uri v farnem domu v Selah Spored oblikujejo: Vrtnikov ansambel zbor predšolskih otrok učenci Glasbene šole zbor šolskih otrok dekliški zbor igralska skupina z igrico ..Sovica Oka" TtNJE !NE()RMAC!JSK! TEDEN ZA DANCE od torka 6. maja ob 18.00 uri do torka 13. maja 1986 ..Dvojezična Koroška-dežela in ljudje" Vodijo: Paul Kristiansen, Martin Pande! inMihaVrbinc. BRNCA Igra J. Gogoia „ŽEN)TEV* v soboto 10. 5. 1986 v Kulturnem domu na Brnci Gostuje: KUD ..Zarja" Trnovlje - Celje Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Dohrač" na Brnci OB1RSKO POMLADANSKI PLES pri Kovaču na Ohirskem v soboto tO. 5. t986 ob 20.30 uri Za ples igra: Agaton Trio Prireditelj: Alpski klub Obir PRIJATELJSKO SREČANJE PEVCEV v petek 2. 5. 1986oh 20.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu Sodelujeta: Mešani zbor Danica in moški zbor tz Pirmasensa (Zvezna republika Nemčija). Ob 80-letnici Slovenskega prosvetnega društva Srce ^SLOVENSKA GIMNAZIJA SE NAM PREDSTAATJA V PESMI )N BESEDI* v petek 9. 5. t986 ob 20.00 uri v Kulturnem domu v Dobrti vasi Nastopajo: Mladinski in otroški zbor Zvezne gimnazije za Slovence Pozdrav: dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Prireditelj: SPD ..Srce" v Dobrti vasi SMtHEL CVETJE HVALEŽNO ODKLAN JAMO (Barrash Moore) - premiera v soboto 3. maja t986 ob 20.00 uri v farni dvoranivšmihelu Nastopa: igralska skupina K!'D Šmihel Režija: Marjan Belina in Micka Opetnik Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel VELtKOVEC MATERINSKA PROSLAA A včetrtek8. 5. I986oht4.30urivdvorani Trgovske zbornice v Velikovcu Prireditelj: Prosvetno društvo ..Lipa" Velikovec Siovenska prosvetna zveza s pliher-škimi kuhurnimi društvi vabi na pevsko revijo „PFSEM NE POZNA MIJA* na hinkoštno nedetjo )8. maja i986 vpliherškem gradu oh 14.(M) uri povorka skozi mesto nagrad oh i4.3<) uri koncert v piiherškem gradu Sodeiujejo: pevski zbori iz Slovenije, ttaiije in Koroške oh slabem vremenu l"t koncert v glavni šoti ŠENTPRIMGŽ MATERINSKA PROS1AVA v četrtek 8. 5. 1986 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu Program oblikujejo: otroci iz vrtca šolska mladina glasbeni solisti mladinski zbor otroška oderska skupina Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v P. ŽVABEK V1GREDN! KONCERT pod geshun „Žc ptički žvrgolijo" vsohotolO. 5. I986 oh 20.00 urivfarni dvorani v Žvabeku Nastopajo: MePZ ..Podjuna". Pliberk ansambel Korenika. Šmihel oktet Suha pevsko-instrumentalna skupina iz Žva-beka Prireditelj: KPD Drava Bn.Covs MATERINSKA PROSLAVA v nedeljo H. 5. 1986 ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Spored oblikujejo: šolska mladina otroške odrske skupine učenci glasbene šole Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Bilka" v Bilčovsu PLIBERK EL-PLIBERK vabi v nedeljo 4. 5. 1986 ob [4.00 uri na družabno vigredno srečanje s kulturnim programom k Črčeju na Biatu Na predvečer I. maja postavljanje majskega jambora pri Brenerju na Blatu CELOVEC KU TI RNA 1ABERNA PRI JOK! NI V sredo 7. 5. 1986 ob 20.30 uri POZOR MEJA Figure v črnem in betem - literarno branje z Jeannie Ebner. PLAVALNI TEČAJ Ne znate plavati, pokličite na tel. 03/062/ 86)963 od t8. do ]9. ure Učim po najbolj moderni metodi, starost ni pomembna 100 % uspeh TINJE „RADOS! IN J EŽA MA! JR!NS!VA* (obhajanje materinskega dneva za matere santohranitke) na vnebohod 8. 5. 1986 od 9.00 do 17.00 urcvDomuprosvetevTinjah Referentki: dipl. inž. Gerhild Deisinger in mag.EdeltrautTschauko Prireditelj: Referat za družine. Kat. žen- skOgibanjetcrDomprosvetevTinjah Simpozij o literaturi narodnih manjšin v Avstriji Dunajski Buitzmann-institut za novejšo avstrijsko duhovno zgodovino ter društvo prijateljev dunajskih mestnih knjižnic sta pretekii teden vabiia na simpozij o hteraturi dunajskih Čehov, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in korokših Siovencev. Predava! je tudi univ. prot. dr. Matjaž Kmec! iz Ljubtjane. Povsod po Avstriji: Proti kandidaturi Scrinzija Vodja Ludwig-Bo!tzmann-instituta, prof. dr. Norbert Leser, je na otvoritvi simpozija raziožil zamisei in povod prireditve: institucija Ludwiga Boitzmanna proučuje novejšo duhovno zgodovino in duhovne tradicije Avstrije - in v tem sklopu niso pomembne le kulturnopolitične storitve na zunaj morda bolj vidnega nemškogovorečega avstrijskega lica, temveč tudi duhovna tradicija manjšin, saj so le te prispevale bistven delež za vseavstrij-ski duhovni razvoj. O identitetnih motnjah Avstrijca je spregovoril univ. doc. dr. Tarnaš Dngvari iz Budimpešte. V svojem predavanju o ideoloških zasnovah takoimeno-vanega .donavskega prostora' (Donau-raum) za časa cesarsko-kraljevske monarhije in poznejšega medvojnega obdobja je ugotovil, daje (jezikovna) nemost postala odločilni element v razvoju monarhistične Avstrije ob koncu 19. stoletja. Tako je npr. pisatelj Otto Musil imenitno znal opisovati identitetne motnje in temu sledeče razkrojne znake svoje takratne .Kakani-je'. Ravno tako tudi Jaroslav Hašek s svojim tipičnim junakom tedanjega časa Jose-fom Švejkom nakazuje osnovni problem države, v kateri prebivalstvo govori 12 jezikov poleg .avstrijsko-odrskega (državnega?) jezika'. Sovpadanje jezikovne prakse in realnega življenja ni bilo mogoče. V donavskem področju je v okviru teh 12-ih jezikov torej nastala literatura, ki se ni mogala posluževati skupnega jezikovnega medija, zato pa se je tem bolj posluževala skupnih vsebinskih (in narodnostnih) izpovedi. ,Kulturno farizejstvo' pri Siovencih za časa L repuhiike O slovenski literaturi in kulturnopolitičnih pogojih za njeno nastajanje v medvojnem obdobju je govoril dr. Franci Zwitter ml. Izpostavil je predvsem kulturnopolitične dejavnike, saj so le-ti bili odločilni za dokaj boren razvoj slovenske literature na Koroškem. Po plebiscitu je slovenska manjšina bila prizadeta, tako od stopnjujočega se nemško-nacionalnega terorja, kakor tudi od emigracije večjega dela svojih izobražencev. Medtem ko je bila Koroška s Celovcem za časa monarhije še važen center v vseslovenskem prostoru, je bila po plebiscitu skorajda odrezana od njega. Mohorjeva je svojo dejavnost preložila v Celje. Prelomnica je bila tolikšna, da nam vse do danes ne uspe pojmovati največjega koroškega pisatelja - Prežihovega Voranca - kot samoumevno .našega', (ker je bil pač doma v jugoslovanskih Ravnah na Koroškem...). Na Koroškem se je takrat vršila proleta-rizacija stnvcnskcga podeželja, narodnopolitično vodilna slovenska krščanska struja pa je bila nezmožna prilagoditi se takemu razvoju. Njena politična parola ,za boga in za narod' je postala vodilno načelo tudi za takratno kulturnopolitično delo. Dr. Franci Zwitter je s tem v zvezi omenil osebo Vinka Zwitterja, absolventa dunajske višje šole za svetovno trgovino, ki je bil v medvojnem obdobju osrednja oseba v kulturnem življenju koroških Slovencev in hkrati zastopnik laicističnega klerikalizma. Pod njegovim vodstvom se je vršila reorganizacija podeželskih prosvetnih društev v smislu katoliškega izobraževanja in šolanja - posledice so bile nacionalna borniranost ter nazadnjaško-mračnjaški profil kulturnega in političnega dela. Zwittrove kulturne smernice, tako referent, v taki obliki in vsebni niso mogle predstavljati prespektive ne v splošnem niti ne v krščanskem smislu, prej že kulturno farizejstvo. Koroška je dala prvo podlago za moderno slovensko literarno življenje To dejstvo je nakazal v svojem predavanju o slovenski javnosti in njenem odnosu do koroških slovenskih avtorjev univ. prof. dr. Matjaž Kmecl. V obdobju nacionalnega prebujanja narodov v Evropi so se ravno na Koroškem pojavile bistvene novosti: zametki samostojnega literarnega ustvarjanja, ideja po etnični združitvi Slovencev, politična publicistika. Pri tem je Kmecl zlasti poudaril vlogo Antona Janežiča in Mohorjeve družbe. Poglobil pa se je tudi v splošno problematiko odnosa Slovencev do Koroške. Le-ta je bila pravzaprav zibelka slovenskega naroda. Karantanija je imela sovje politično in kulturno središče v celovški kotlini, iz česar je mogoč sklep, da je bil tudi slovenski jezik, ki so ga govorili v karantanskem uprav- nem središču, centralnega pomena za ves tedanji slovenski selitveni prostor. Osrednji pomen je ostal še vse do konca srednjega veka. saj je upravni center ostal na istem mestu, čeprav zaseden od drugih oblastnikov, in jezik kot tak je še naprej imel pomembno vlogo. Sicer se je Koroška potem kaj hitro spremenila v slovensko obrobno področje in od sredine 19. stoletja je germanizacijski pritisk opravil svoje, toda Slovencem se je vse do leta 1920 zdela kot samoumevni sestavni del slovenskega prostora. Plebiscit, ki so ga mnogi slovenski izobraženci imeli zgolj za neko formaliteto, je slovensko javnost na neprijeten način zdramil iz sanj. Zdaj zgodovinsko jedro slovenstva ni bilo samo obrobno področje, marveč vrhu tega še z državno mejo ločeno od celote. Kmecl je poudaril, da so bile zato težnje po združitvi, ki so obstojale vse do leta 1945, razumljive in v luči tedanjih evropskih razmer celo z meščanskega vidika povsem normalne, za današnji dan pa da nimajo več pomena. Pač pa obstoja po helsinški konferenci težnja slovenskega naroda po idejno in geografsko odprith mejah ter težnja slovenske manjšine po priznavanju in spoštovanju svoje drugačnosti s strani večinskega anroda. Vsekakor ni bilo mogoče povzeti vsa predavanja, kar pa ne pomeni, da po vsebini niso bila ravno tako zanimiva in pomembna. Lojze Wieser, vodja založbe .Drava*, je predaval o kulturnopolitičnih iniciativah slovenske založniške politike na Koroškem; vodja dunajske slavistike prof. dr. Radoslav Katičič je govoril o gradiščanski hrvaščini in razmerjih do hrvaškega in srbskega jezika; dr. Herbet Gas-sner se je posvetil sodobni literaturi gradiščanskih Hrvatov. Peter Tyran gradišč.-hrvaškemu tisku; dr. Ferenc Galambos se je ukvarjat s problemi sodobnega literarnega in kulturnega ustvarjanja gradiščanskih Madžarov; Karel Mata! in Ladislav Mnačko pa sta govorila navzočim o literaturi češke manjšine na Dunaju. L Sch. Poročati smo že, da je bi) usta-novtjen začetek teta vseavstrijski komite proti oživtjanju fašizma, v katerem sodetujejo vsi antifašistični komiteji Avstrije. Ta komite si je zastavit predvsem dve natogi: preprečiti kandidaturo Otto Scrinzija in doseči prepoved NDP (nacionatdemokratske stranke Norberta Burgerja). Dcžetni oz. krajevni antifašistični komiteji so organizirati v ta namen vsepovsod po Avstriji prireditve, protidemonstracije, izdati mnogo tokatnih tistov in tetakov. V teh opozarjajo na rjavo ideotogijo teh desno-ekstremnih, protiavstrijskih in detoma tudi odkrito neofašističnih organizacij, hkrati pa dokumentirajo potitično stiko „kandi-data" Scrinzija. Cetovški antifašistični komite pa je temu ustrezno pripravit tudi diapozitivno predavanje na temo ..Kandidat in njegovi zvezni zavezniki". Predavanje, ki so ga sodetavci komiteja predvajati tako na Koroškem, kakor tudi na Dunaju in nazadnje v Gradcu. Prav pri predavanju v Gradcu se je tudi prvič zgodito, da se je kak zasoptnik votitnega biroja SPO jasno opredetjit proti kandidaturi Scrinzija, znanega zagovornika smrtne kazni, prepovedi sptava, aparthaida v Južni Afriki, rasne teorije in kajpada tudi toči-tve šotarjev na južnem Koroškem. V Gradcu je bita v ponede-tjek najprej napovedana protestna manifestacija na graškem gtav-nem trgu, morata pa je zaradi hudega nativa odpasti. Tako je graški mestni referat, ki je istega dne zvečer prirejat diskusijo z vodji volilnih komitejev (razen Scrinzijevega) ponudit možnost, da je zastopnik cetovškega antifašističnega komiteja Andrej Mohar pokazat diapredavanje kar v okviru te prireditve. Zeto razveseljivo je bito pri tem, da se vodja graškega votitnega biroja SPO Ficzko ni da) zmotiti od vodje diskusije, kateri je po končanem predavanju o Scrinziju hote) izktjučiti to temo iz nadalj- njega sporeda. Loczki se je solidarizirat z vsebino predavanja in kot prvi vidni zastopnik SPO jasno zanikat ustavnost Scrinzi-jeve kandidature, podprt pa je tudi zaključno miset referenta antifašističnega komiteja, da se je treba zdaj šete prav boriti proti rjavi drhalji - vse tja do tega, da bodo javne ustanove (predvsem šotske) obširno obravnavate ozadja in korenine fašizma in nacizma ter o tem osvečate predvsem mladino, in da bi vsi antifašisti skupno dosegli prepoved vseh neonacističnih organizacij, katerih najvidnejša je NDP. To sta-tišče je detoma podprt tudi Kitzmutter (komite za Meissner-Btau). medtem ko se je zastopnik OVP Lopatka te botj izmikat. Protest tudi v Celovcu Za ponedeljek pa je imet Scrinzi napovedano v Cetovcu votitno zborovanje, katero je najavit pri policiji sam inž. Stourac, dežetni predsednik NDP. To prireditev je celovška policija brez nadaljnjega dovotita-se pravi, da ni ravnata kakor njeni salzburški kotegi, ki so enako prireditev (tam je najavit prireditev sin salzburškega NDP-Fuhrerja Rebhan-dta) prepovedati. Iz protesta proti temu se je zbralo nad petdeset antifašistov pred Domom gtasbe, ki so s transparenti in skandiranje parol dokumentirati svoj odpor proti taki javnosti rjavega kandidata. ..Scrinzijevo kandidaturo je treba prepovedati - to dotgujemo milijonom mrtvih", „Star nacist hoče postati državni predsednik -ne hvala" ter „Avstrijska nacija -da, neonacizem - ne" so bite le tri izmed parot antifašistov. Govornik antifašističnega komiteja Jože Messner pa je med drugim povedat, da je več kot sramotno, da ščitijo avstrijske oblasti človeka, ki odkrito hujska proti avstrijski naciji ter proti nevtratnosti Avstrije; da torej avstrijska policija ščiti protiavstrijske hujskače. Franc Petek SPOMINI 59 Nove obtasti so priznate Prosvetno zvezo kot nekakšno zastopnico manjšine in z obtastmi naj torej govore tjudje, ki so za to tegitimirani. Osebno sem se žete) vzdržati javnih nastopov še posebno gtedc na to, da mi je gcstapo, ko sem bi) zaprt, očita) moje prejšnje intervencije in da so mi tedaj zagroziti, da me bodo zaprti, če ne bom takih poizkusov opustit. - Pri intervenciji Stovenskc prosvetne zveze pri Pawtowskcm seveda ni što za dejansko reševanje stvari, ampak za to, da se pač še obdrži fikcija kot da manjšina v Nemčiji obstoja naprej. Ta fikcija je bita potrebna tako nemški kot tudi jugostovanski strani. Gtedc čtanov detcgacijc Stovenskc prosvetne zveze omenjam, da je Wastl bit zastopnik posojitnice v Dobrti vasi, Vertič pa je bit znan kutturni detavcc v Borovtjah. Bi) je postovodja pri puškarju Borovniku in je vetjat kot zastopnik naprednih dctavcev v tem kraju. V tistem času je prišto tudi povetje, da se morata »Koroški Stovcncc« in »Mtadi Korotan« tiskati v Cetovcu, verjetno pač zaradi tažje cenzure. Pomemben dogodek v tetu 1939 je bito še tjudsko štetje )7. maja. Dejstvo, da je to štetje dejansko našteto več Stovencev na Koroškem kot vsa štetja v prvi avstrijski repu-btiki, je treba najbrž raztagati s težnjo novih obtasti, da bi na zunaj pokazate, da se Vetika Nemčija Stovencev ne boji. Tedaj so se širite govorice, da štetje pomeni nekakšno inventuro za tiste, ki jih bo treba pozneje izsetiti. Dejstvo je, da nacistom pri gtasovanju 10. aprita ni uspeto napraviti takega registra nezažetenih oseb gtede na taktiko, ki smo jo ubrati. Kajti, če bi obvetjata teza, da se morajo Stovencigta-sovanja vzdržati ati pa oddati nevetjavne gtasovnice, bi nacistične obtasti seznam takih Stovencev imete na dtani. Z gta-sovanjem za Nemčijo Stovencev ni bito mogoče izdiferenci-rati. Verjetno so z ljudskim štetjem skušati doseči na drug način podoben namen. Sicer pa je tjudsko štetje bito izvedeno po istem načinu kot stara avstrijska štetja. V mestih je što s pomočjo tako imenovanega samostojnega štetja, to se pravi, tjudje so dobiti v kuvertah formutarje, ki so jih sami izpotniti, kuverto zatopili in oddati. Na podežetju pa so tjudsko štetje izvajati komisarji, ki jih je imenovata občina, v resnici pa so biti že vnaprej strogo dotočeni. Tik preden se je začeta svetovna vojna je odstopit krški škof Hefter. Okotiščine njegovega odstopa mi niso znane. Sptošno sc je tedaj govorito da sta on in Kadras vpisana čtana nacionatsociatistične stranke. Za njim je prišel dr. Roracher, ta, ki je danes nadškof v Satzburgu. Roracher je potem napravit še tisto dejanje, s katerim se je tudi cerkev postavila na stran nacističnih oblasti proti koroškim Stoven-cevm, namreč razgtasit je prepoved rabe stovenskega jezika v cerkvi. Pozneje je nekje pisat, da se je za to odtočit s težkim srcem, t o njegovo opravičito se je seveda dosti ironizirate. Proti koncu vojne je bit Roracher že imenovan za nadškofa v Satzburgu, za njim je bit postavtjen na hitro roko Kdstner. Z njegovim imenovanjem za škofa v Cetovcu so menda žeto hiteti zato, ker so se bati, da bi nacisti, če tukaj škofa ne bi bito, zasedti prostore škofije. Postopje novega bogostovja, ki so ga zidati za časa stanovske države z držav- nim denarjem, so že tako zasedti. To postopje stoji zunaj na Lentu in tam je pozneje bita angteška komanda. 16. aprita je bit novi škof že imenovan in verjetno stoji v ozadju vsega tega kot gtavni akter stari Lemisch. Ko je Nemčija napadta Jugoslavijo, je prišto tisto, kar smo že ves čas pričakovati. Še 5. aprita zvečer smo se sestati v društvenih prostorih v Mohorjevi hiši, 6. aprita ob 11. uri dopoldne pa so te prostore še zapečatiti, in ob 3. uri popoldne je prišet gestapo v Št. Rupert, kjer sem stanovat, po mene. Tudi vse stovenske funkcionarje v Cetovcu so zaprti brez raztike. Mene so sicer kmatu za tem izpustiti na intervencijo tukajšnjega »Kreisteiterja«, s katerim sva si bita osebno nekotiko btiže, ampak v 14 dneh sem bit že spet v zaporu z obtožbo, da sem tihotapit devize. Očitati so mi, da sva s Kupperjem zaradi Zadružne zveze tihotapita devize iz Jugoslavije. Nato sem bit v Cetovcu zaprt 3 mesece, kakor tudi vsi drugi. Dr. Tischter teta )94t ni bit zaprt, ker ga v Cetovcu ni bito več, saj je bit že nekaj časa poprej prestavtjen v Bregenz zaradi spora z Maier-Kaibitschem. V zaporu so se tjudje pač pokazati takšni, kakršni so biti v resnici. Potožaj je bit seveda kočtjiv in naši tjudje so pri zasti-ševanju govoriti, da so pravzaprav samo podrejeni ustužbenci, ki so izvrševati navodita, da niso biti potitično odgovorni in podobno. Edino Vinko Zwitter je tedaj bit pri-pravtjen prevzeti nase tudi potitično dogovornost. Prav možato se je postavit in medtem ko so me drugi pustiti na ceditu, je bit on pripravljen zavzeti se zame. Saj poznata sva se že prej, ampak od tistega časa vtada med nama prijateljsko zaupanje. Resje, daje Vinko globoko veren človek in v tem smistu tudi potitično zavzet, zraven pa je osebno poštena k. (se * ! FA C ! FA<^> PreMsičite pom!ad! Morda še ne veste... ...da usnjeno pohištvo in usnjene predmete morate včasih zdrgnti s koščkom limone. ...kako korenčkov sok neverjetno osvežuje ten. Korenje na drobno zrežite in mu primešajte tanoiin. Dobili boste zmes, ki je po gostoti podobna testu za palačinke. Po 20 minutah se umijte z mlačno vodo. ...da podplati novih čevljev ne bodo drseli, če jih natrete s surovim krompirjem. ...da bodo roke nežnejše in bolj bele, če jih boste enkrat na teden oprali v dobro osoljeni vodi. ...da madeže laka lahko odstranite, če jih namažete z acetonom, pritisnite nanje pivnik in potem postopek še nekajkrat ponovite. Hokuspokus z jajci Pijana jajca 6 jajc, 6 rezin prekajenega svinjskega želodca, 2 čebuli, pol litra rdečega vina, 2 stroka česna, sol, poper, 30 g moke, maslo, 6 rezin toasta ali belega kruha, začimbna mešanica (timijan, drobnjak, peteršilj, bazilika...). V ponvi prepražite na slabem ognju rezine prekajenega želodca in jih zatem predenita na drug, ogret krožnik. Na preostanku maščobe zarumenite drobno zrezano čebulo, zatem prilijte vino in začinite s soljo, poprom, dišavnicami in strtim česnom. Kuhajte kakšne pol ure, da se sestavine razpuste, potem pretlačite omako skozi sito in jo vežite z masleno kroglico (30 g moke in prav toliko masla dobro pognetite). Medtem pripravite zakrknjena jajca (v ponev nalijte okisano vodo - na liter vode žlica kisa - in zavrite. Potegnite od ognja in ubijte v vodo jajca. Med kuhanjem se ne smejo dotakniti. Ko voda ponovno zavre, posodo odmaknete in pustite jajca v kropu še 4 minute. Poberete jih s penovko in predenete v mrzlo, malo osoljeno vodo. Lahko jih pripravite že dan poprej in jih pred uporabo ogrejete v vroči vodi), ter opecite kruh. Na vsako rezino toasta položite po eno jajce in ga prelijte z omako. Jajca po gozdarsko 4 jajca, 400 g gob, olje, strok česna, peteršilj, 1 limona, maslo, sol, poper. Očistite gobe, na hitro jih splaknite pod tekočo vodo in pokapajte z limoninim sokom, da ne potemnijo. Medtem sesekljajte česen in peteršilj in primešajte gobe. Vse skupaj na hitro zdušite na olju; ko izpari vsa voda, začinite mešanico s soljo in poprom. Posebej specite na maslu jajca, predenite jih na topel krožnik in obložite z dušenimi gobami. Pomlad je čas, ko se krepi volja do življenja. Srce hitreje utripa, ne samo zaradi krvnega obtoka, tudi zaradi hrepenenja po erotičnih doživetih. Spomladi pa človek teh izgovorov nima, zato mu ne kaže nič drugega, kot da pomete pred svojim pragom, in si prizna, daje sam kriv, če ima težave, če ga trapijo razni strahovi in če ni dosegel, kar Se vam nič ne ijubi? Ukrenite kaj, čas je že! 1. Pogreznite roke do srede nadlaktov za 30 sekund v mrzlo vodo. Nekajkrat ponovite. 2. Tableto vitamina C raztopite v kozarcu vode, osladite jo z žlico medu. 3. Dve minuti tekajte na mestu ali naredite nekaj počepov, toda ne do tal, ampak samo tako, kako da bi smučali. 4. Pri odprtem oknu se nadihajte svežega zraka. 5. Popijte kozarec sadnega kisa, ki ga razredčite z vodo. 6. Zaprite oči, nato pa sproščeno krožite z glavo. 7. Prosite dobro dušo, naj vam nekaj sekund krepko masira mišice tilnika in ramenskega sklepa. si je bil zastavil. Zgodi se, da se zaradi vsega tega kdo tako grize, da se prižene na rob obupa. Število samomorov spomladi seže vrhunec. Statistični podatki pravijo, da so za ljudi, ki so naveličani življenja, najnevarnejši lepi dnevi z modrim nebom, s čistim ozračjem in prvimi toplimi sončnimi žarki. Niti ni treba, da bi bil tak človek v depresiji, pa začuti, s kakšno težavo se organizem prebuja iz zimskega spanja in se preusmerja k pomladni dejavnosti. Skoraj pri nikomer to doga-njanje ne teče gladko, brez pretresov. Kateri človek pa kdaj ni mračne volje, kdo včasih ne občuti notranjega nemira, koga ne muči potrtost? Pojavu pravimo spomladanska utrujenost. Poloti se veliko ljudi, na srečo pa z boleznijo nima nikakršne zveze. Dolgo so si jo razlagali s pomanjkanjem vitaminov, češ pozimi jemo hrano, v kateri manjka sveže zelenjave in sadja. Zdaj imamo za ta živila hladilnice, v katerih se vitamini ohranjajo, a kljub temu so ljudje, ki si vitamine lahko privoščijo in oni, ki si jih ne morejo, spomladi enako mlahavi, če so nagnjeni k pomladni utrujensoti. Nemara je organizmu potreben daljši čas za to, da se preusmeri. Kako dolg naj bi bil, je odvisno od posameznika. Res je, ni nam v prid, da imamo pozimi premalo svežega zraka, da prebijemo večino časa v ogrevanih prostorih, da se do delovnega mesta vozimo. Nič več nismo utrjeni, organizem ni več tako odporen. Prav zato je večina ljudi prav na začetku pomladi glede zdržljivosti na najslabšem. Z medicinskega stališča je hvale vreden zimski dopust. Potrebuje ga tudi človek, ki se redno ukvarja s športom. Med zimskim dopustom, ki naj bi bil aktiven, se organizem oboroži za čas, ki prihaja, tako da je na začetku pomladi že pripravljen na burne spremembe. Tek na smučeh je čedalje bolj priljubljen šport, in to ne brez razloga. Nikar naj kdo ne reče, da mu pihamo na dušo, češ naj bi se za vsako ceno zagnal na smuči. Če se prej ni ukvarjal s športom, si ne sme zastvaljati previsokih ciljev. Kdor se bo prehudo naprezal, ne bo postal čil in zdržljiv, ampak bo utrujen, vse ga bo bolelo, minila ga bo sleherna volja do športa. Pravzaprav je bridko res, da je treba že po desetih dneh, ki minejo v brezdelju, brez telesne vadbe, vse utrjevanje začeti znova. Spomladi bo tek na smučeh zamenjal jogging. Najprej prehodite progo, ki jo nameravate preteči. Tempo stopnjujte iz dneva v dan, dokler ne boste tako utrjeni, da jo boste lahko s kratkimi počitki brez hujšega napora pretekli. Nabirali si boste zdržljivost in naposled boste zmogli pravilno in brez počitkov preteči vso progo. Drugim bi bolj prijal drugačen režim: vsak dan, takoj ko vstanete, si privoščite deset minut telovadbe ali poluren sprehod, na katerem se pošteno segrejete. Potem zlezite pod prho in se prhajte izmenoma s toplo in z mrzlo vodo, vmes pa se krtačite -vsi gibi naj bodo usmerjeni proti srcu. So izjeme, ki s športom ne marajo imeti opravka. Spomladansko krizo jim bo pomagalo premostiti troje ukrepov: obiskujte prijatelje, naložite si veliko dela, kadar pa je zadeva res brezupna, vas morda izvleče nova ljubezen. S!ovenska študijska knjižnica priporoča sledeče knjige s področja zdravi!os!ovja KANCLER K Pot do zdravja: rastlinski priročnik iz bogate zakladnice ljudske medicine. -Mb: Obzorja. -251 str.: barvne ilustr. - (Slovenski dom; 6) MESSEGUE M.: Narava ima vselej prav: skrivnosti o zdravju in lepoti. - Lj.: Cankarjeva založba. -198 str. MESSEGUE M.: Zelišča za zdravje: zeliščarski vodič za vsak dan. - Lj.: CZNG. - 342 str., ilustr. NEUTHALER H : Zdravilna zelišča: opis pravilnega zdravljenja z zdravilnimi rastlinami. -Trst: Založništvo tržaškega tiska. -485 str., barvne ilustr. PRAPROTNIK N.: Zdravilne rastline: obširen pregled zdravilnih rastlin. - Lj.: Prirodoslovni muzej Slovenije. - 130 str., barvne ilustr. SMERDU F : Zdravje iz rastlin: kratek pregled o delovanju in uporabi zdravilnih rastlin. - Lj.: Prešernova družba. - 195 str., barvne ilustr. VIDMAJER .!.: Zelišča, čaji in kozmetika: knjiga o zeliščar-stvu in zdravilnih rastlinah. -Lj.: Cankarjeva založba. - 325 str., barvne ilustr. WE1SS R F : Sodobno zdravljenje z rastlinami. - Lj.: Državna založba Slovenije. - 247 str., ilustr. WlLLFORT R : Zdravilne rastline in njih uporaba: leksikon ljudskega zdravilstva. - Maribor: Obzorja. - 507 str., barvne ilustr. SOCIALISTI TER STRANKARSKO NEVEZANI. PRIPADNIKI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI ZA dr. Kurta Steyreqa Podpisani podpiramo ob letošnjih predsedniških volitvah kandidata naprednih demokratičnih sil, dr. Kurta Steyrerja. Toše toliko bolj utemeljeno, ker je dr. Steyrer v dosedanji dejavnosti pokazal široko privrženost načelom demokracije, enakopravnosti in antifašizma. Ponovno pa je izpričal tudi razumevanje za norodnostne manjšine. Na obisku na Južnem Koroškem je dejal, „da zanj toleranca-predvsem v manjšinskem vprašanju - ni samo fraza". Štern Franc. Miklavčevo. Ojster Georg. Ohirsko. Železna Kapla. Osojnik Vera. Lepena. Železna Kapla. Osojnik Franc. Lepena. Železna Kapla. Osojnik Katharina. Lepena. Železna Kapla. Blajs Ernst. Lepena. Železna Kapla. Blajs Karolina. Lepena. Železna Kapla. Blajs Marija. Lepena. Železna Kapla. Rozman Albert. Lepena. Železna Kapla. Osojnik Fridi. Lepena, Železna Kapla. Ošina Wi)li. Železna Kapla. Župane Breda. Železna Kapla. Kachting Lottc. Železna Kapla Haderlap Silvija. Železna Kapla. Černe Irma, Železna Kapla. Boštjančič Rezi. Bitčovs. Einspieler lozefina. Zg. Vesca. ttedenik Robert. Velinja vas. Ogris Manzi ml.. Bilčovs. Ogris Kati. Bilčovs. Kropivnik Rina. Bilčovs. Maierhofer Maria. Kajzaze. Reichmanu Joscf. Moščenica. Reichmann Agnes. Moščenica UrschitzTraudi. Kajzaze. VVeher Miha. Želuče Stamtman Irmi. Moščenica Bister Ana. Moščenica. Ogris Magda. Bilčovs. Schdnlieh Rudi. Bilčovs Kruschitz Luni. Moščenica. Benetik Vili. Podjuna. Preschern Brigitte, Železna Kapla, inž. Kuchar Peter. Železna Kapla Kucltar Bojan. Železna Kapla Ogris-Martič, Angela, Bilčovs. Jesenko Marija. Bilčovs. Ogris Tomi. Bilčovs. Blatnik Hubert. Kajzaze. Ogris Hanzi. Bilčovs. Boštjančič Joško. Bilčovs. Lesjak Thomas. Ruttnig Walter. Einspieler Marjan Male Michael. Selc Zg. Kot. Mlečnik Zdravko. Sele Zg. Kot. Mlečnik Traudi. Sele Zg. Kot. Bradač Blažcj.Sele Sr. Kot. Oraže Jožef. Selc Zg Kot. Oraže Jožefa. Sele Žg. Kot. Vavti Valentin. Pliberk. Germ Herman. Nonča vas / Pliberk. Gernt Marta. Nonča vas / Pliberk. Pirker Eva, Drveša vas / Pliberk. Pirker Karl-Heinz. Drveša vas/Pliberk Wulz Claudija. Pliberk. Wieser Maria. Zg. Rute / Radišc. dr. Ogris Igor. Celovec. Walter Franc-Joscf. Lipica / Radiše. Povše Neži. Tuce / Radiše. Povše Rudi, Tuce / Radiše. Schiemann Ani. Tuce / Radiše. Pichler Simon. Kozje / Radiše. Ogris Martin. Kozje / Radiše. Ogris Simon. Kozje / Radiše. Ogris Anisia. Kozje / Radiše. Pisjak Bartl. Tuce/Radiše. Pisjak Elisaheth, Tuce / Radiše. Hribernik Janez. Tuce / Radiše. Hribernik Johann jun . Tuce / Radiše. Wicser Nuži. Zg Rute / Radiše. Pisjak Janez st., Veroucc / Radiše. Pisjak Janez ml.. Vcrouee / Radiše. Rugaunig l.amhcrt. Radiše. Lampichler Thomas, Rute / Radiše. Ogris Tomaž. Celovec. ZSO ne daje posebnega proglasa Zveza slovenskih organizacij, katere osnovna naloga je združevati pripadnike slovenske narodne skupnosti v delovanju za dosego narodnostnih pravic, ne smatra za potrebno, da bi ob letošnjih predsedniških volitvah izdala poseben proglas za enega izmed kandidatov. Posamezniki znotraj in izven ZSO so se opredelili za dva kandidata, ki ju podpirajo (med drugim tudi s proglasoma na tej strani). tzjavo ZSO ob predsedniških volitvah preberi na L strani. PODPISANI, PRIPADNIKI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI NA KOROŠKEM. ZA Fredo Meissner-Blau Predstavniki avstrijske oblasti prav v manjšinski politiki kot tudi v drugih vprašanjih, ki zahtevajo značajnost in osebni angažma, vedno bolj opuščajo demokratična in napredna načela politike. Freda Meissner-Blau predstavlja angažirano in odločno protiutež tem nerazveseljivim tendencam. Mihu Pasterk. Kokjc. Rudi Vuuk. Dnini.i Makounig. Sveče. Milku Mmlolmik. Nunča vas. Maria Dohernigg, Srejc. Annemarie vas. Gabi Gruhlacher. Reka. Emil Krištof. Kropiunik. Slovenji Piajbcrk. Neva Brc- Celovec. Emil Wieser. Čahorčc. Helga znik, Celovec. Herta Kienreich, Celovec. Mračnikar.Plešerka. Vinko Wie.scr.Cahor-Gcrda Jacger-Amcnitsch. Celovec. Franci če. Franci Tomažič. Šentvid v I' Marija Rulitz. Kotmara vas. Franc-Jožcf Smrtnik. Zeichen. Dunaj. Regina Smrtnik, Ohirsko. Korte. Šimcn Lauseggcr. Slovenji Paljberk. Hanzi Tomažič, Šentvid. Marko Wieser, Slovenji Piajbcrk, Matevž Koroška enotna tista o votitvah V zaključnem poročilu Koroške enotne liste o njenih pogovorih s predsedniškimi kandidati (dr. Kurtom Steyrerjem. dr. Kurtom Wa!dheimom in Fredo Meissner-Blau) lista ugotavlja, da je kandidate informirala o zahtevi po javnih otroških vrtcih, o boju za skupno šolo ter o problemih juinokoroškega prostora. Koroška enotna lista zaključno ugotavlja, da so posamezni pripadniki narodne skupnosti demonstrativno pristopali volilnim komitejem večinskih kandidatov in pravi ..Zavedni koroški Slovenci imajo izbiro te med tremi kandidati". (Kdo je tretji? Ured). Med mlajšimi in mobilnimi volilci v vrstah slovenske narodne skupnosti pa uživa po oceni KEL Freda Meissner-Blau velik ugled, kar je pokazala tudi zadnja razprava na deželnem posvetu KEL. Zaključno pravijo: ..Dosedanje volitve so pokazale, da so koroški Slovenci zreli volilci, ki se v vedno večji meri želijo otresti varuštva večinskih strank. Sprejemljivi so za tokove novega časa. ki jih želijo sooblikovati. Iz tega vidika in iz vidika odnosa do manjšin, ki ga imajo posamezni kandidati, bodo volilci tudi 4. maja potegnili konsekvence." DPK: ,,Neve!javno a!i sptoh ne vo!iti..." ..Vsebina volilne agitacije je razvrednotila letošnje predsedniške volitve. Zato brez ozira na lastno strankarsko povezanost ali nevezanost pri teh volitvah ne bomo podprli nobenega kandidata, darovati bomo ali neveljavno ali pa se teh sramotnih volitev iz protesta sploh ne bomo udeležili", ugotavlja večina uredniškega kolektiva ..Društva prijateljev Kladiva". Pravijo, da ne vidijo nikakršnega vzroka podpreti kandidata ene teh strank. - ki skupaj s FPO in heiniatdienstom pripravljata nacionalno in jezikovno ločitev otrok v ljudskih šolah, ki se ne ograjujeta od nacistične preteklosti na podlagi antifaši-stično-avstrijskih stališč. Tudi ne podpirajo alternativne kandidatke. V izjavi ugotavljajo: ..Čeprav se je F. Meissner-Balu izrekla proti Scrinzijevcm političnem profilu Wa!dhcim in Steyrcr o tem molčita -. velja za vse tri. da nobeden izmed njih ne osporava Scrinzijcve kandidature, čeprav se Scrinzi sam odkrito postavlja proti avstrijski naciji, proti pravicam narodnih manjšin, in se opira na neonacisitčne sile in skupine." Dr. Pm/ič l Problemi zgodnjeotroške večjezičnosti 0/?E/:ova/c^ai /7. Djro.fD/; /jfJaa/a/i J/;evoi' ie v sp o//a'a a Jvo/cfa/ Ea&a, A/y'c brez težav govor;'/ s/oveo.s/:o, ArvaiAo m ae/a-i/ro. Z ofrosbo /a/;&o/aospo o? /gr/vo,sVjo je prevaja/ t/.st/ za .s voja /eta o/?//ti/ jez/Aova/ za/t/aJ /z enega jez/Ara v c/ragega. Z v/t/eo-t/o/:atnenfac;jo je na/nrečpret/a vate/j Jr. Er/A: Prane na prepr/e/j/v ;;ae/n preJ.sfav// pra/:t/ene /zba.svpe z veejez/čno vzgojo otroka. .S preJavanjent o ..pro/Jena/t zgoJnjeotros/:e večjez/čnost/", /r/ ga je za objavo v .*s/oven.s/:e/n vestn/Aa se ne/to///co prec/e/a/, pret/-v.sern raz.s/rjeno prar//7co o „iA:oJ/j/vo.st/" večjezZčno.st/. V zaA.7jaeA:a svoje razprave, /a' jo /?onto o5jav/ja// v nac/a/jevanj//;, agotav/ja Prane met/ Jrag/m, „t/a je b//a prav večjez/enost et/en ot//oč//n//! t/ejavn;Eov za sorazmerno /a/er /togn/t/vn/ jams/t/j /n jez/A:ovn/ razvoj otroka." Uredništvo 0. Uvodne misii V tako imenovanem javnem mnenju, točneje, v zavesti povprečno izobraženega evropskega čioveka so štej ko prej razširjena razna negativna mnenja o dvojezičnosti, ki bi jih iahko strniti v nastednje ugotovitve: dvojezični otroci - so preobremenjeni s tem, da se morajo istočasno učiti dva jezika - se niti prvega niti drugega jezika ne naučijo kot je treba - zaostajajo v osebnem jezikovnem razvoju - zaostajajo pri razvijanju inteli-genee in kognitivnih sposobnosti - jezikovno in tudi sicer niso kreativni - nimajo fantazije in so čustveno zavrti - so brez orientacije, labilni in pasvini v svoejm obnašanju - so površni - niso odkriti, so zahrbtni, preračunljivi in lažnivi - imajo manjvrednostne komplekse - pogostjo jecljajo, so levični in nerodni - so osebnostno razcepljeni, neuravnovešeni, nagibajo k shizofreniji - nimajo maternega jezika - so izkoreninjeni in nimajo domovine. Podobna stališča so - kajpak v potencirani obliki - prisotna tudi v ocenah (zgodnjeotroške) večjezičnosti. Večino navedenih „ugotovitev" bomo že na prvi pogled lahko spoznali kot predsodke, ki izvirajo iz ata- vistične sfere strahu pred tujim in neznanim, dobršen del je pogojen v raznih nacionalizmih in poskusih izključno večinsko usmerjenih držav, da nivelirajo vsako individualno, predvsem pa kulturno in jezikovno fiziognomijo svojih občanov. (Najbolj tipična in najmanj prikrita je bila v tem pogledu teorija ameriške jezikovne in kulturne politike, ki seje kaj rada posluževala krilatice „melting-pot of nations". Dejansko pa se je za to krilatico skrivalo stremljenje ameriške države po uniformiranju državljana, po njegovi instrumentalizaciji, kar naj bi državi nudilo boljšo osnovo za izgrajevanje svoje civilizacijske, obenem pa seveda tehnološke, vojaške in politične nadmoči. Cena s tem doseženega, zgolj civilizacijskega napredka pa ni bila samo nivelizacija vseh imigracijskih, ampak tudi domala popolno uničenje ali vsaj marginalizacija vseh predkolumbov-skih kultur). Žal pa je nekaterim teh rpedsodkov botrovala in jim sledila tudi znanost. Predvsem v znameniti diskusiji o vplivu dvojezičnosti na kognitivni razvoj otroka. V pogojih globalnega sosedstva, v katerih v enem dnevu s splošno dostopnimi prometnimi sredstvi zlahka prepotujemo dve, tri ali celo več jezikovnih področij in se z razpo- ložljivimi komunikacijskimi sredstvi v nekaj sekundah lahko povežemo skoraj z vsako točko naše zemeljske oble, v pogojih časovno omejenih (predvsem turizem in delavci, začasno zaposleni v tujini) in časovno neomejenih (socialna in politična emigracija) mednarodnih migracij doslej neznanega obsega, v času, ko so tudi doslej bolj ali manj enojezične družbe nenadoma konfrontirane s konfliktnim potencialom socialno neobvladane in jezikovno neurejene večjezičnosti, se - vsaj v razvitejših družbah -tako s političnega kot tudi z jezikoslovnega. predvsem pa s sociolingvi-stičnega vidika postavlja vprašanje večjezičnosti povsem drugače: Spor o tem, ali dvojezičnost pozitivno ali negativno vpliva na človekov emotivni, kognitivni, jezikovni in osebnostni razvoj, ki je bil dolgo v ospredju diskusije o dvojezičnosti, so danes zamenjala naslednja spoznanja: 1. Vprašanje, ali je dvojezičnost za neko jezikovno skupnost smotrna ali slaba, je vse bolj porinjeno v ozadje. Spričo komunikacijskih potreb globalnega sosedstva je dandanašnji najti le malo družb, ki bi lahko izhajale brez dvojezičnosti. Edina alternativa vse večji stopnji dvo- in večjezičnosti v svetu je namreč jezikovna hegemonija enega, Dr. Erik Prunč je docent na graški univerzi. v najboljšem primeru dveh ali treh jezikov, kar pa se zaradi povezanosti informacijskih sistemov z osnovnim človeškim medijem sporazumevanja, jezikom, lahko sprevrže tudi v usodno neravnotežje na področju informiranja. Država, ki na vseh nivojih daje prednost enojezičnosti, se sama onesposablja za mednarodno menjavo informacij in dobrin. Tudi znotraj držav povzroča izključno uveljavljanje večinskega, po navadi obenem tudi ..državnega" jezika zaradi zgoraj navedenih razlogov po eni strani vse bolj številčne, po drugi strani pa zaradi zgrešene jezikovne politike vse bolj porinjene na obrobje socialnega in političnega dogajanja, se s tem ustvarja dodatni konfliktni potencial. Ec HaJa//'u/'e) AVSTRIJA 1 ! ^ * H Petek, 2. 5.: 9.00 Poročila -9.05 Biro, biro - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV-10.30 Kaj se je zgodilo na gradu VVildberg -12.05 Pionirji tujskega prometa - 13.05 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Levo od pingvinov - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva Modna revija z reklamo - 21.25 To so bili časi - 22.05 Peeping Tom / Oči strahu - 23.50 Poročila. Sobota, 3.5.: 9.00 Poročila-9.05 Angleščina-9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Karolina pteše iz vrste - 12.15 Nočni studio -13.20 Poročila - 14.35 Epilog - 15.55 Stvarstvo: četrti dan -16.00 Niis Hotgersson -16.25 Obiskovalci -16.55 Mini-ČVS -17.05 Risanje -slikanje - oblikovanje -17.30 Mr. Merlin -17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Najboljše iz serije „Weana Gmuat" - 18.50 Župnik Josef Toriser odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.3Q Čas v sliki in šport - 20.15 Večkrat se zgodi nepričakovano - 21.00 31. evrovizija Song contest 1986 - 23.30 Poročila. Nedelja, 4. 5.: 11.00 Vzhodni studio - 12.00 Orientacija - 14.00 Mož za Milijo - 15.25 Tao Tao - 15.50 Mizica pogrni se - 16.15 Bravis-simo - 17.00 Volitve za zveznega prezidenta -17.10 Tom & Jerry - 17.35 Volitve zveznega prezidenta -18.05 Slike iz Avstrije -18.30 Volitve zveznega prezidenta -19.25 Govori župnik dr. Martin Boitz - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Slovesnost v divjini - 21.50 Volitve zveznega prezidenta - 22.20 Tako imenovani slučaj - 23.05 Nočni studio -0.10 Poročila. Ponedeljek, 5. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro. biro - 9.30 TV kuhinja -10.00 Šolska TV -10.30 Drug mož, druga žena - 12.40 Živalski raji - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Calimero -17.30 Heidi - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport -21.08 Kuharski mojstri-21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Vojna bombnikov - 23.45 Poroči- Torek, 6. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro - 9.30 Angleščina - 10.00 Šolska TV -10.30 Avstrija II - 12.00 Pelikani - 12.05 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Čebelica Maja * 17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za iahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.15 Dallas -22.00 O filmu - 22.45 Petrocelli - 23.30 Poročila. VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Tel. (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Sreda, 7. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Biro, biro - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Lunino tele - 12.10 Inozemski report - 13.00 Poročila - 16.30 Fundament -16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka - 17.30 Kamen Marka Pola- 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dekliška leta kraljice - 22.05 Formula smrti - 23.40 Sydney Pollack - 0.35 Poročila. Četrtek, 8. 5.: 14.35 Smejoči dediči - 15.50 Risanka - 16.15 Teci, Rebeka! - 17.30 Luč iz palete -18.15 Mož. ki kuka skozi okno -19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori msgr. Josef Ei-chinger - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Dunajski gizdalini-22.20 Formula smrti-23.45 Poročila. AVSTR!JA 2 ! Petek, 2. 5.: 16.20 Poidark - 17.10 Zgodovina pomorstva - 18.00Tedenski pregled-18.30 Naša mala farma - 19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Seksualno zapeljevanje - 21.00 Novo v kinu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport in poročila. Sobota, 3. 5.: 15.20 Dva x sedem - 15.45 Računalniški tečaj - 16.15 Domaše počutje v velemestu - 17.00 Poti divjadi - 17.45 Kdo me hoče? -18.00 Panoptikum -18.25 Nogomet - 19.00 Traiier - 19.30 čas v sliki -19.55 Novo v znanosti - 20.15 Kagemusha - senca bojevnika - 22.50 Šport - 23.25 Columbo - 0.35 Poročila. Nedelja, 4. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Puccini -11.25 V senci palač -11.30 ORF stereo koncert -14.30 Športni popoldan - 16.15 Produkcija predarlskega studia - 17.00 Volitve zveznega prezidenta - 17.10 Robert Schumann - pevska runda op. 39-17.40 Klub seniorjev - 18.30 Okay - 19.25 Novo v kinu - 19.30 čas v sliki in šport - 20.15 Zaklad iz Sierra Madre - 22.20 Dinastija - Denverski klan -23.05 Sedem dni športa - 23.25 Solid Gotd -0.10 Poročila. Ponedeljek, 5.5.: 17.30 Mi ljudje -18.00 Cesta LindenstraBe - 18.30 Naša mala farma - 19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 100 karatov - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal-21.45 Šiling - 22.05 Nostalgija - 0.05 Poročila. Torek, 6. 5.: 17.00 Šolska TV - 17.30 Orientacija -1 8.00 Policijska inšpekcija 1-18.30 Naša mala farma - 19.15 Najlepša otroška leta - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vstajenje ali korektni mož - 21.00 V senci palač -21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal -21.45 Klub 2 in poročila. Sreda, 7.5.: 17.00 Vedno ta televizija... -17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Zaupna divjina - 18.30 Naša mala farma - 19.15 Najlepše otroške pesmi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet - 22.00 Kulturni žurnal - 22.10 Dokumentacija - 22.55 Down in the valley - 23.50 Poročila. Četrtek, 8. 5.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Zakaj to življenje? -10.30 Iz maneže - 18.00 Sto mojstrovin - 16.15 Robert Schumann - pesnikova ljubezen - 16.50 The Big beat II- 17.35 Kapitan Nemo - 19 )5 Najlepše otroške pesmi - 19.25 Bavarske dragocenosti - 19.30 Čas v sliki - 19.50 Nepolnjena vinska klet-20.15 Kamp-22.15 V senci palač-22.20 Nastop - 23.50 Poročila. JUBLJANA ! ^ ^ Petek, 2. 5.: Poročtia - 9.05 Zvezdica zaspanka, predstava lutkovnega gledališča Ljubljana - 10.15 Maček Muri, otroški musical - 11.05 Divje in lepe, francoski mladinski film - 12.30 Poročila - 12.35 Rezerviran čas - 14.45 Beli delfin, francoska risana nadaljevanka - 15.00 Merlin, konec nemške nadaljevanke - 15.25 Zagorski biues, dokumentarna oddaja TV Zagreb-16.10 Poročila-16.15 Našapesem-Maribor 86. reportaža -16.45 Tito od blizu, TV Sarajevo -17.15 Južnjak, ameriški film -18.45 Risanka -19.00 Danes - Prvomajski nagrajenci - 19.30 Dnevnik - 19.53 Vreme - 20.00 Avto-manija: angleška dok. nanizanka - 20.30 Ber-gerac, angleška nanizanka - 21.30 Idealni par, ameriški film - 23.20 Poročila. Sobota, 3.5.: 8.00 Poročila - 8.05 Moj dedek je bil partizan - 8.25 Na črko, na črko. nanizanka TV Beograd - 8.55 Regrat lučka - 9.10 Slovenske ljudske pravljice: O mladeniču, ki je grah pobiral - 9.25 Ex libris M & M - 10.25 Naša pesem - Maribor 84 - 10.55 Slovenski ljudski plesi: Primorska - 11.25 Na poti v inovacijsko družbo: Organizirano ustvarjalno delo in inovacije - 11.55 Avtomanija: ponovitev angleške dokumentarne serije - 12.20 Poročila - 15.55 Poročila -16.00 Bustrov svet, danski mladinski film - 17.25 Tito od blizu, TV Sarajevo - 18.25 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - turistični globus -19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Cerro torre. reportaža - 20.55 Bergen: Izbor popevke evrovizije, prenos -23.45 Poročila. Nedelja, 4. 5.: 8.55 Poročila - 9.00 Živ žav - 9.50 Merlin, nemška nadaljevanka - 10.15 A. Ivanov: Večni klic. sovjetska nadaljevanka - 11.25 Čez tri gore: Mariborski oktet - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila - 13.50 Nikola Tesla, nadaljevanka TV Zagreb - 15.00 Prenos iz hiše Cvetja - 16.00 Tito - beseda in slika neke dobe, dokumentarna serija TV Zagreb - 16.50 Poročila - 17.00 Lipica: svetovni pokal v konjeništvu - dresura, prenos - 18.40 Risanka -19.00 Danes - ko še ne boli - 19.30 Dnevnik - 19.53 Vreme - 20.00 Gandhi, angleški film - 23.10 Športni pregled TV Titograd - 23.55 Poročila. Ponedeljek, 5. 5.: TV Mozaik - 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Cukrarna, dokumentarna oddaja - 16.00 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila - 17.30 Moj dedek je bil partizan -17.50 Na črko, na črko - nanizanka TV Beograd - 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Gajde - 18.45 Risanka -19.00 Danes - Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka - 21.00 Aktualno - 21.40 Glasbeni večer: Slovenski glasbeni dnevi -22.30 Dnevnik. Torek, 6. 5.: 9.00 TV Mozaik - Šolska TV -Poklicno usmerjanje: Sadjarstvo - Človek: Možgani in računalnik - Slikarstvo: Barve in človekova usoda - 16.00 TV Mozaik - Šolska TV, ponovitev - 17.25 Poročila - 17.30 Plesne domislice - skupina Packa iz Celja - 17.45 Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo -18.45 Risanka - 19.00 Danes - Gorenjski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Pravica vasi Brezje, drama -21.15 Mednarodna obzorja: Indija - prava pot v 21. stoletje-22.00 Dnevnik - 22.15 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža s prve etape Ljubljana-Portorož. Sreda, 7. 5.: TV Mozaik - 9.00 Sence pod ostrim vrhom, TV drama - 10.10 Naselbinska kultura na Slovenskem - 15.40 TV Mozaik -ponovitev - 17.25 Poročita - 17.30 Naslikam tičko - 17.45 Ko se korenin zavemo: Boj izza žice in mej. dokumentarna serija - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Zasavski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Shakespeare na TV: Rihard II, drama angleške TV - 22.50 Dnevnik - 23.05 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža z druge etape Porto-rož-Pordenone. Četrtek, 8.5.: TV Mozaik - 9.00 Sanje, življenje in smrt Filipa Filipoviča, jugoslovanski film - 15.40 TV Mozaik - ponovitev -17.20 Poročila - 17.25 Slovenske ljudske pravljice -17.35 Čiru le - čarule: Čarobne kocke - 17.45 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda - 18.15 Delegatska tribuna - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Dolenjski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Tednik-21.10 Oppermannovi, nemška nadaljevanka - 22.20 TV Dnevnik in kronika kongresa ZK Makedonije. SLOVENSKE ODDAJE AVSTRUSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00 O (0 N C <1) O) -*-< O >o (D > e o (3 E i- o *+- c Petek, 2. 5.: Literarno-glasbena oddaja Teden slovenskega filma Sobota, 3.5.: Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop, žpk. v Škocijanu Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 4. 5.: 21.30 - 22.00 Predsedniške volitve Ponedeljek, 5.5.: Globaški teden ----------------------------------- Torek, 6.5.: Otroška oddaja: Ptice selivke in ptice stalnice Sreda, 7. 5.: 110-letnica rojstva Ivana Cankarja (I. Virnik) Četrtek, 8. 5., Vnebohod: Praznična: Ob koncu vseh romanj bomo na novo zaživeli (P. Zunder) Petek, 9.5.: Nove knjige Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a); (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina P. n. SLOVENSKI VESTNIK Postfach/poštni predal 408 9021 Ktagenfurt/Ceiovec --^ ^ Stovenski šahisti bodo napredovati r rVBKR SMOI iz drugega v prvi razred F;Te Franc; Ru/dz ŠPORTNI VESTNIK Stanje v sredo 30. aprita 1986. Za 100 dinarjev dobite 3.75 šil. Za 100 dinarjev plačate 4.75 šil. Za 100 tir dobite 1.00 šil. Za 100 tir plačate 1.06 šil. Za 100 mark dobite 694.00 šil. Za 100 mark plačate 710.30 šil. pošta Obvezujem se, da bom naročnino redno p)ačevat(a) in prosim, da mi poštjete račun in potožnico. (kraj in datum) (podpis) SLOVENSKI VESTNIK 40 LET V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Stovenski vestnik" in prosim, da mi iist pošitjate na nastednji nasiov: ime in priimek__________________________________ nasiov Nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov Ena izmed 10 vetikih nagrad je športna oprema (na izbirko je zimska ali poletna) iz ..ŠPORTNE TRGOVtNE - TOPSPORT", Ptiberk Prefekte nedetje se je uresničita največja žetja igralcev šahovskega društva Stoven-ske športne zveze: s prvim moštvom smo postati prvaki v 2. razredu-vzhod koroškega šahovskega prvenstva. S tem smo stovenski šahisti prvič osvojiti nastov prvaka in bomo v nastednji sezoni igrati v t. razredu, kjer šahirajo tudi že Kapetčani (SSK ..Obir")- Prvenstvo do zadnje minute ni bito odločeno. Po ..vohunih", ki smo jih postati v Šentvid na tekmo med prvouvrščenimi domačini in tretjeuvrščeno ekipo iz Gospe Svete, smo zvedeti, da se je to srečanje končato s (z naše strani težko pričakovanim) porazom Šentvidčanov. Za prvo mesto nam bi torej zadostovat vsak izid, s katerim premagamo Raiffeisen. Tedaj pa je stalo še)e2:2.Lojze Gattob je proti bivšemu igralcu državne tige spregtedal kvaliteto in se je mora) kaj kmatu vdati. Še hitreje je končat Branko Kotter: v i4. potezi je zagrozit nasprotniku z matom, nakar je te-ta takoj klonit. Ivan Lukan in Gorazd Živkovič sta po hudem boju končala svoji partiji z remijem. Z ravnatetjem Ivkom Fermom pa sva še igrata: Fermu se je obetat gotov poraz, saj je imet dva kmeta manj; jaz pa sem za totatno btokado kmetov čakat na zanestjiv remi. Samo po) točke pa bi bito za zmago tekme premato, padti bi četo nazaj na tretje mesto! Torej sva se z fvkom priborita do kon-trote časa in po petdesetih potezah ter petih urah igranja prekinila najini partiji za poiurno anatizo. V moji partiji sem z zadnjo potezo pred prekinitvijo žrtvoval lovca, da sem po nadaijevanju partije prodrl z damo v nasprotnikov tabor. Rezultat te akcije: pet potez pozneje mi je nasprotnik čestitat k potnemu uspehu... Čudežne stvari pa so se dogajale v ravnateljevi partiji - naš trener in mentor, bivši koroški prvak MK Jurij Deisinger je po temeljiti analizi našel zanesljivo pot do remija! Razočarani naprotnik tega ni in ni mogel verjeti in je igra) tako dotgo, dokter PRVAK) V DRUGEM RAZREDU SO POSTA).) [URALU) SSK: (stojijo) Branko Kotter. sek-cijski vodja )van [ ukan. )vko Perm. Eranci Rtditz: (sedijo) Gorazd Živkovič. Tončka Einspieter. Lojze Uaitot). DRUUO MESTO V TRETJEM RAZREDU SO OSVOJtL) (desna stika): (Stojijo) Eranei Rniitz. Mirko t auMegger. Peter M aidhauser. Joži Amruseh; (čepita) Joško Pack in Herbert Ruhtz: vodi jih tvan Lukan (stoji zadaj). Mnogostranski SŠK Obir Ob navzočnosti okrajnega zastopnika ASKO Vetikovec g. Gottfrieda Haffnerja in zastopnika Stovenske športne zveze, domačina Francija Sterna, je bil v soboto 19. 4. 1986 v Žetezni Kapti občni zbor Slovenskega športnega ktuba ..Obir". Novi in stari predsednik mag. Mirko Oraže je nakazal pomembnost SŠK-ja za slovensko narodno skupnost in za občino. S skakanjem, sankanjem, namiznim tenisom. šahom in karatejem vsi aktivni čtani na tekmah širom Avstrije nosijo s sabo gesto ..Dober večer sosed - Guten Abend Nachbar." Oraže je poudaril, naj so vsi člani ponosni na s/ovcn.sk; športni klub. ki ga na Koroškem povsod priznavajo, klub pa je pomemben tudi za narodno zavest. Tajnik dr. Avgust Brumnik je poročal, da je zagotovljena izgradnja 50-m skakalnice na zemljišču pri Boštelnu. treba je še komisionirati in poleti krepko prijeti za delo. Poročal je tudi o uspelih sankarskih prireditvah v Lobniku in o tem. daje SŠK pri Posojilnici zaprosil za uporabo prostorov. Blagajnik Joško Maloveršnik je dejal, da je pri teh številnih sekcijah, denar še vedno problem. Predvsem tekme skakalcev in sankarjev po Avstriji in v inozemstvu so finančno zahtevne. Zato je btagaj-nik upravičeno kritiziral župana, ki je klubu že večkrat obljubil podporo, a jo dohivlja še vedno le v višini I .()()().- šihn-gov. Temu nasproti dobi NK Železna Kapla vsote, ki grejo do višine 100.000.-šil. Treba se je vprašati kako je to mogoče. tz poročil sekcij je bilo razvidno, da je Štefan Hribar brani) naslov koroškega šolarskega prvaka, sankaši pa so imeti delne uspehe (Regina Smrtnik, ki je bita že v avstrijskem kadru, se je poškodovala in ža) ne bo več tekmovata). V namiznem tenisu in pri šahistih pa so zaradi odsotnosti študentov in pomanjkanja igratcev detoma probtemi. Razvija se sekcija karateja pod vodstvom Karta Juriča. Kritike je bito v zvezi z uporabo kombija. predtagati pa so razširitev snemanja z video-napravo na vse sekcije. (Po zapisu OJC). ČLAN! PODJUNSKEGA RtBtŠKEGA KLUBA so se minulo nedetjo zbrati na občnem zboru v Kulturnem domu v Šent-primožu. Njih največji probtem je pomanjkanje tastnega ribolovskega področja. Za predsednika je bil izvotjen Mitan Wutte, za podpredsednika Franci Koncitija, tajnik je Jože Krasnik, njegov namestnik Andrej Mitsche. btagajniške poste pa vodi Beno Kraut. Občnega zbora se je udetežil tudi predsednik ribiške zveze Stovenije Jože Hartman. # Vzhodna spodnja )iga: Velikovec proti Selc OB!R 3:2 (2:1). Vrba proti Šmihel 0:3 (0:2) ). razred C: Kriva Vrba - Bilčovsu 0:7, (Bilčovs jc na 3. mestu). Kotmara vas - Vctrinj 0:0. ). razred D: Globasnica-Sinča vas 0:0. Žitara-St. Stefan 2:1, Ktopinjsko jezero -Železna Kaplat:l():0). *A)pski klub..Obir" na Ohirskcm vabi na pomladanski ples. v soboto 10. 5. 1986 oh 20.30 uri pri Kovaču na Obirskcm. Za pies igra ..Trio Agaton" # Biijard: Gusti Serajnik, ki seje kot edini član Siovenskega bitjardskega kluba / Cartrans udeležil tekem za koroško hiljardsko prvenstvo posameznikov.seje kvalificiral med tiste igralce.ki hodovnaslcdnjih tednih borili za naslov prvaka. SAK: Važna zmaga proti ASK 4 gole v zadnjih dveh igrah je prispevat Vetik (na stiki: tekma proti Ptiberku). Nevaren je z gtavu in z nogo. Odličen je bit tudi Ratajec. ki je dobro podajat. Z uspehom proti eetovškemu ASK-ju (2:0) je Stovenski attetski klub nekohko izboljšal skromno vigredno bilanco: v šestih tekmah je dosege) 5 točk in razmerje gotov 9: tO. Toda v derbijih (sem štejeta tekmi proti Pliberku in ASK) je SAK dosegel zadovoljive rezultate (4:2 in 3:3 proti Ptiberku ter3:0in 2:0proti ASK-ju). Izhodišče pred sobotnim derbijem je bilo stedeče: zadnjeuvrščeni ASK je nujno potreboval točke, zato je napovedat neusmiljeno borbo. SAK pa ni smel izgubiti, ker hoče doseči mesto za CUP. Za ta važen spopad je trener Jagodič s samim seboj vred spravi) na noge komaj enajst nogometašev. Miha Kreutz in Mario Pihorner sta zaradi prekrškov morala pavzirati. medtem ko je Mladen Jovičevič poškodovan. Med tekmo se je poškodoval še tvan Ramšak, tako sta pri-šta do prvega nastopa v koroški tigi izmenoma tudi Miha Štern in Jurij Perč. Vendar SAK se je v stiski dobro znašet. Igral je brez tveganja, kajti v skrajnem primeru je bi) citj neodločen izid. Domačini so po sili napadali, a povsem neučinkovito. Predodločilnega pomena je bil odstop njihovega najnevarnejšega napadalca Hanserja - zaradi poškodbe. Do tega trenutka je bila igra izenačena. V 30. minuti: točna podaja Jagodiča Ratajcu, ta preigra svojega nasprotnika in centrira Veliku na glavo - gol. kajti Marjan Veiik take priložnosti ne izpusti. 1:0za SAK in veseli obrazi v slovenskem taboru. Po odmoru so se Sakovci v pravem smislu razigrali. Predvsem napadalci so bili zelo dobro razpoloženi. Marjan Velik in Zlatko Ratajec sta po volji preigravala nasprotne branilce. Kmalu sta odtočila tekmo, na isti način kot pri prvem golu. Ratajec je ponovno..eksplodiral", preigrat vse in žogo poda) visoko v kazenski prostor. Velik je že čakal na pravem mestu in nato premišljeno in neubranljivo posk- rbe) za odločitev. 2:0 in njegov drugi gol z glavo v tem spopadu. Marjan Velik je v super-formi. Načelno pa je treba pohvaliti celotno moštvo, ki se je borilo taktično pametno, disciplinirano in nenazadnje požrtvovalno. Druga zmaga vigredi je bila vsekakor zaslužena. Postava: Rauscher; Woschitz, Štern, Lampichier. Sadjak: Ramšak. Jagodič, Preschern: Ratajec. Vetik. Polanšek (menjava: M. Štern in J. Perč). XXX Včerajšnje tekme SAKa proti Šmohoru seveda še nismo mogti upoštevati. Prav tako tudi ne drugih nadomestiinih tekem iz ostalih razredov. Pismo bratca Že!ezna Kap!a tokrat osvetljena z drugo tučjo Kot navadno sem prebral tudi prejšnji pcick najprej Stovenski vestnik. Pa sem koj zagledal zanimiv nasiov „FPO / EL / KPO v skupni luči". Prva mise! ob takem naslovu: a!i se ijudem že popolnoma blede? Z začudenjem pa zagledam podpis Mihe Kuharja. Jc to mogoče? Podpis mojega prijatelja, tako si pač mislim, saj sva pred 32 ali 33 leti (skupno z njegovim bratom Petrom in drugimi) obnovila SPD Zarjo in od tistega časa naprej tudi oba pojeva v Zarjincm zboru. Zato si skoraj ne morem predstavljati, da bi bile te ugotovitve oz. trditve popolnoma njegove. Sumim, da jc to le sad njegovega strankarskega šefa. župana Železne Kaple in njemu podobnih, za katere pač v občinskem odboru slovenščina ni dopustna, kajti drugače hi Juvan ne bil sikal ..Amtssprache ist dcutsch". ko sem zahteva! prisego v slovenščini! In ko sem kritizi ral prepozno dostavo vabil na občinsko sejo. je sledil tisti znani odgovor „Aut die Frage brauehe ieh nicht zu antwortcn, da sic in slowcnisch gcstcHtwurdc! ' Kje jerazlikaod tistega reka ..Karntncr sprieh deutseh - die Sprachc ist Aus-druek deiner Gcsinnung"? Od kot ta nenadna sprememba župana, saj so na prvi seji občinskega sveta lahko prisegli slovensko. saj jc bil župan sicer proti predlogu KPA po enakopravnosti slovenščine v občinski hiši, obljubljal pa jc, da bo lahko vsak goboril v katerem jeziku že hoče. Kako se glasi naša narodna? „Čcj so tiste stezice?" - mi bomo morali pač peti: „Čej so tiste obljube, ki jih daje župan, minulo jc leto, spomini ostali so nanj." Morda je vzrok njegove spremembe upokojitev, saj je bi! delojemalce v tovarni Obir in se zaradi tega ni upa! s pravim obrazom na dan? Žalostno! !n to še bolj. ker je gospod Juvan po rodu Slovence. Da pa zdaj še Mihaužiga po nas mijc nerazumljivo. Pa še v taki stvari. Smo mogoče odborniki KPA in EL (samo ker smo glasovali za predlog EP po izgradnji i)svctljavc)žcvtTircžcnivtis!i protislovcnskivozEP, KUD, ahpakarna kratko kijroškcgatristrankarskcga pakta, katerega sadove mi vsi (in upam, da tudi ti Miha) poznamo. Kar pa zadeva osvetljavo ceste, bi moral pa sam najbolje vedeti - saj prihajaš iz tiste doline-,da seje tam že nekaj ljudi neprostovoljno kopalo v mrzlem lepenskem potoku. Izgovor, da za osvetljavo ni denarja, bi sc da! pač tudi enostavno rešiti: občinski zastopniki dobijo manj, zato pa lepenska cesta osvetljavo. Miha.tebi pa še en nasvet: Hodi karznami, kajti župan ne bošnikoli, še tisti drugi vice jc splava! po vodi. Kaj imaš torej še zgubiti?Pri družim sc pa tvoji ugotovitvi, da sta zdrava medse bojna kritičnost navzntiter ter vsklajcn in strnjen nastop navzven močna garanta za naš nadaljnji obstoj. Dajmo sc pribiti do tega. Jurci Pastcrk občinskiodbornik. izvoljen na listi KPA na šahovnici nista bila samo še oba kralja in skakač: neodločeno in končni izid 3,5:2,5 za SŠZ Cartrans L Ob devetih zjutraj smo tekmo začeli, ob pol štirih popoldan smo bili prvaki! Končna uvrstitev v 2. razredu-vzhod Koroškega šahovskega prvensta 1985/86 L SŠZ Cartrans I 11 91164.5 2.SCAŠentvid!ll H 91163,5 3. Gospa Sveta H 11 10 0 1 62,5 4. BSG Raiffeisen ) t 7 0 4 54 itd. l akote so točkovati za prvo moštvo SŠZ: Franci Ruhtz 8,5 točk iz enajstih partij na tretji deski. fvkoFerm7,5(f0)/4.deska, Gorazd Živkovič 7,5 (11) / 2. deska. BrankoKotfer7(10)/5. deska. LojzeGat-iob 6,5 (10) / 1. deska. Ivan Lukan 6 (10) / 6.deska. Po enkrat so na 6. deski igrah tudi Mirko LauSegger (t), Herbert Ruhtz (1), Joži Amruseh (0,5) in Robert Hedenik. Šah: Poraz Obirčanov 2,5:5.5 so podlegli stovenski šahisti iz Železne Kaple v zadnjem kolu prvega vzhodnega razreda proti Wictersdorfu H. ..SŠK-jcvci" so petkrat remizirali - Ramaš(l. deska). Jammer (3.). StoBicr (4 ). Haderlap (5.) in Hanseho (6.) - in sc trikrat vdali. Manjkala sta Justin Polanšek in Mirko Osojnik, tako ni bilo izglcdov niti za remi. Koroška liga Senzacija na vrhu lestvice. V derbiju kola je novinec ObervcUach natrijem pred 1500 (!) gledalci presenetil Oblakovo ekipo z 2:1 (0:1). Hartlieb je z dvema goloma v dveh minutah uničil vse upe Tržanov. Z zmago nad Magda-lenom je Matrei še zmeraj v vodstvu. SAK je popravi) položaj na lestvici za eno mesto, ker so Breže remizirate. Ptiberk je ponovil rezuttat prejšnjega tedna, ker je v zadnji minuti izenačil proti Brežani (3:3)! Vrstni red zadnjih treh je ostal nespremenjen (SCA Šentvid. Magdalen in ASK) ker so vsi izgubili. Izidi 19. kota: Trg : Obervellaeh 1:2 (1:0). Magdalen "Matrei 1:2 (1:1). Lienz : SCA Šentvid 9:0 (2:0). ASK : SAK 0:2 (0:1). Pliberk: Breže 3:3 (0:1). WAC : Mostič 1:1 (1:0). Irschen :Šmohor2:0(l:0). NOGOMETNI TERMJNt v nedetjo 4. maja 1986 ob 16.00 uri Sete - Ruda ob t7.00 uri SAK - Lienz (ASV igrišče) ob 15 )5 SAK pod 23 - Lienz pod 23 ob 17.30 Šmihet - Treibach Kratke športne vesti - Termini MENJAVA DENARJA