Gospodarski vestnik It 1. V Gorici, dne 1. januarja 1924. Leto II. Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 10 lir. Posamezna številka 1 L. Uredništvo in uprava v Gorici, Via Giosue Carducci št. 7./I. OB NOVEM LETU. Izdali smo v preteklem letu 1923 tri številke našepa lista. Uverili smo se, da je bil list na splok dobro sprejet, iz cesar sledi, da je bil tudi potreben. Z novim letom smo listu dali večjo obliko, kar nam omogoči pisati sproti in obsežnejše o vseb zadevab, ki se bodo nanašale na naše narodno gospodarstvo, posebno pa o predmetih, ki se tičejo našega kmeta in njegovega napredka! Pozabili ne bomo tudi naših zadrug, teh temeljev naše gospodarske organizacije. Prepričani smo, da je ravno dober razvoj kmetijstva in vedno večji razmah našega zadružništva najboljše jamstvo za našo neodvisnost na gospodarskem polju. Želeč vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem obilo božjega blagoslova in mnogo sreče v novem letu, vabimo svoje prijatelje, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče in da nam pridobijo novih. Uredništvo in uprava »Gospodarskega vestnika". Slovensko kmetijsko društvo ima v svojem skladišču v Gorici Via Carducci št. 6 drugo dvorišče še vedno na razpolago nekaj stotov prvovrstne Tomaževe žlindre po 45 L za 100 kg. V tvojem interesu je, umni gospodar, da si jo nabaviš in raztrosiš po svojih travnikih, ker je skrajni čas za to. Poskusi, in se ne boš kesal! Nove »Kaj bo, kaj bo? Zaslužka nič, dela nič, denarja malo, vino se ne proda, krompir gnije, žganja ne smemo več km bati, davke moramo plačati, otroci morajo jesti. Kje naj dobim, od kod naj vzamem?« Tako tarna Vipavec in Bric, naš Kraševec in Gorjan. V obupu vije roke *in z grozo gleda v temno bodoč* nost, od kod naj mu prisije žarek nove* ga upanja. Istina je: težak je naš gospo* darski položaj. Svetovna vojna ni samo porušila prestolov, razbila držav, uniči* la na milijone človeških bitij, ona je tu* di razkrojila vse gospodarske enote, omajala in razgnala povsod temelje, na katerih so slonele gospodarske stavbe po celem svetu in dosegla, da je še da* nes gospodarstvo povsod, pri premagancih in pri zmagovalcih, v težkih sponah. S tem dejstvom računajo drugod, so za* čeli računati naši sodeželani in mora* ramo računati tudi. Samo vojna odškod* nina nas ne bo rešila. In slabo zida, kdor stavi svoje upe na odškodnino, in priča* kuje le od nje odpomoči za razmajano lastno gospodarstvo. Treba je, nujna potreba je, da tudi mi premagamo svoje ozkosrčne nazore, da opustimo brezhas* no tarnanje in da s korajžnim očesom pogledamo preko plota domače vasi. Le s spominjanjem nekdanjih lepih in do* brih časov, nam ne bo pomagano. Mi ži* vimo sedaj in gledati moramo, da si omogočimo življenje za sedaj in za bodočnost. Mnogo je še ljudi v deželi, premno* go, ki trmasto vztrajajo pri gospodar* skih sestavih in se držijo načel, ki so se izkazala v dobi naših dedov in očetov. Ti pozabljajo, da pomenja petletna voj* na doba v razvoju človeške družbe cela desetletja. In od tod naša starokopit* nost in malodušnost in kvarne gospo* darske posledice. Še vedno hoče Vipavec, — in ne sa* mo on, — da pride kupec po vino na njegov dom, v njegovo klet. Ne vidi pa, da istočasno, ko se njemu suši in kvari vino smeri. v kleti, dirjajo avtomobili po deželi in privažajo vinsko kapljico kupcem na dom. Posamezni naš vinorejec ne zmore tega. Zato pa v vinarske zadruge in v skupne zadružne kleti v Gorico, Trst in drugod po deželi. Vinarska zveza v Go* rici je početek te nove orijentacije v pinski kupčiji. Naj uspe! Posameznik mo5 ra izginiti in skupnost naj pride v velja* vo, da bo imela skupnost in posameznik koristi. Če bomo še vztrajali pri svojih starokopitnih nazorih, pojde posamez* nik in skupnost k vragu. Letošnja kupčija s krompirjem se ni prav obnesla. Ne bomo iskali krivcev in vzrokov. Poraja se vprašanje, ali bo krompir še tvoril isti dobri, veliki in gotovi vir dohodkov, kakor prej. Nekateri zmaja* jo z glavo. Torej, s čine naj nadomesti* mo to izgubo? Prizadeti naj preudarijo, ali ne bi kazalo začeti gojiti bolj zelen* javo: paradižnike, fižol, grah, kumarce itd. Potem pa ustanoviti zadružno tovarno zelenjadnih konzerv in pričeti pra* vilno trgovino z zelenjadjo. Vsled prepovedi žganjekuhe in iz* gube raznih trgov preti sadna kriza in tudi vinogradnik je tem prizadet. Ali bi ne bilo mogoče dobiti načina, da bi se naš sadni pridelek doma in dobro vnov* čil? Je nismo, ali le malo smo jo poznali pred vojno: marmelado. V tistih vojnih časih pa smo videli, da marmelada ni le za otroke in za site želodce, da tudi odraslemu prav dobro zaleže. Ali bi bilo torej tako neumestno, da bi začeli priza* deti misliti na. tovarno sadnih konzerv in marmelade. In tudi zadružna žganjar* na nam ne sme izpred oči, ako hočemo dobro izrabiti tropine in slabo sadje. Naši sodeželani Furlani so se začeli prav resno pečati z novimi smermi, ki jih bo treba zavzeti v kmetijstvu in go* spodarstvu na sploh. Saditev tobaka, re* ja sviloprejk v povečani izmeri, saditev sladkorne pese, nam to jasno kaže. Imeli so v Červinjanu že posvetovanje za ustanovitev sladkorne tovarne in vse kaže, da bb ta misel kmalu dejstvo. Udarimo se na prša in priznajmo si odkrito, ali bi se res ne dalo izboljšati in temeljito preurediti mlekarstva in sirarstva v naših hribih? Mislimo namreč, da bi dobili izdelki enotno trgovsko ob# liko, itd., da bi se postavila ta važna veja naše živinoreje bolj na praktično, trgov# sko podlago. Ali je to neizvedljivo? Ne! Toda proč ozkosrčnost, izgini posamez# nik in skupnost pridi do veljave, tukaj kakor povsod drugod. Z a d r u ž Dr. K. M. Posujilnice. Svaki čovjek širom naše uže domo# vine znade za ime posojilnica. Maine svaki je imao u njoj posla: ili je uložio' novac, ili je molio i dobio zajam, ili je pošao susjedu za garanta, poruka. No tek je vrlo malo njih, ko ji bi potanje znali, što je to posujilnica, kakva je to ustanova, kakvo je njeno ustrojstvo i od kake je koristi za malog .čovjeka, to znači za malog posjednika#selj.aka. Zato mislim, da ne. če biti s gorega, pozabavi-mo li se malko, sa tim pitanjem. Nije torne ni 40 godina, kad se naš seljak nije mogao da inače zaduži nego kod bogatih trgovaea i posjednika u najbližcm gradu. Tu je pkičao silne ka# mate (interese), često puta i po 25—30%, naravno unaprijed. Osim toga morao je d.a daje i razne dače: piliče, jance, grož# dje itd., morao je da vjerovniku ore i ko# pa, da samo kod njeg kupuje skupu i slabu robu, Neprestano je plačao i da# vao na račun, a dug je uvijek rasao ili u najboljem slučaju ostao vazda jedna# kim. Stariji naši ljudi to dobro pamtc i kažu, da je onda bilo vrlo zlo. Od prilike kao- i kod nas, bilo je to i u drugim krajevima. I tu je bio seljak vezan jedino na gulikožu i lihvara. I on se je riješio njih. kao i mi, samo putem posujilnica. Razlika je bila samo u torne, Nanizali smO' le par misli, a to1 v res# no razmotrivanjG našemu ljudstvu in njegovim gospodarskim organizacijam. Ali bo kaj zaleglo? Krivo je, ako čaka# mo pomoči le od drugod, od vlade. Dvig# nimo se sami in pokažimo, da se nam res hoče življenja. Brezbrižno čakanje ob strani in brezuspešno tarnanje v stran! Zavihajmo rokave, udarimo v dlan in pogumno na delo. Kajti pomni vedno in povsod: Pomagaj si sam in Bog ti bo po# magal. Ta pregovor naj ti bo geslo in vo# dilo v življenju. n i Š t V O . da je u kulturnijim i naprednijim kraje# vima došlo do tog prije i da je brže išlo. Pitat če ko, kako to, da nije i prije do tog došlo, što nisu mogli i prije da se utiču posujilnicama — za koje mi tvrdi# mo, da su spasile bjednika •— mjesto da se dadil izrabljivati od gulikoža? Ta lju# di. su bili ljudima onda kao i kasnije. Ne, nisu mogli, j er do pred približno 70 godina nije bilo uopče nijedne posujil# niče. Te su nastale tek onda, kad je bi-jeda postala največom, kad su se našli veliki, učitelji i prijatelji prostog i neu# kog naroda, koji su mu otvorili oči te mu pokazali, da ima pomoč i spas u svo# jim vlastitim rukama. Jedan taki veliki dobrotvor i učitelj prostog naroda živio je pred neko 70 go# dina u Njemačkoj. Bio je to Raiffeisen, inače manii siromašni činovnik. Opažao id i vidio dobro svu tadanju bijedu svo« jih siromašnijih zemljaka, malih obrtni« ka, a osobito Seljaka. U želji, da doskoči bjedi, rodila se mu namisao, da započne sa osnivanjem posujilnica, a to po uzoru zadruga, koje su več tada opstajale. Več je naime desetak godina prije bila u Engleskoj osnovana prva zadruga, t. j. maleno društvo, gdje je svaki od ta« dan jih malobrojnih članova uložio male« nu svetu novca za društven kapital te se ujedno obvezao, da če sve svoje pos trepštine kupovati u društvenoj trgovin niči, koju si je društvo odmah otvorilo. Ti su članovi vodili sami i besplatno sve poslove: kupovali robu za trgovinu, predavali ju članovima, vodili knjige itd. To društvo od 7 malih obrtnika je domala vrlo ojačalo, silno mu se povečao broj članova, a pomalo je i obogatilo. Počela su se silnom brzinom dizati jednaka društva u bližnjoj okolici, pa u cijeloj Engleskoj, a napokon po cijeloj Evropi i drugdje. Bile su to konsumne zadruge. Raiffeisen je to znao, vidio je njihovu dobru stranu, pa odlučio, da po uzoru tih konsumnlih zadruga osnuje i kreditne, t. j. takve, koje če svojim članovima pri? skrbljivati kredit, u potrebi davati na posudu novac i to uz malo formalnosti i poteškoča, a i jeftino, uz što manj e ka? mate. Po njegovoj se je namisli imala da udruži večina seljaka jednog sela, maje Opčine ili župe. Svi bi dali več unaprijed odredjen, manji iznos kao zadružni dio. Ti bi dijelovi tvorili početni kapital, s kojim bi se počelo raditi. I tu imadu sa? mi članovi, da vode poslove: primati i izdavati novac, voditi knjige, odlučivati, kome i koliko da se posudi, naravno sve besplatno. Sretstva, što ne bi ih društvo dobi? valo samo od zadružnih dijelova, narav? no, da su bila premalena. Trebalo je mi? šiiti na to, kako da se tih dobije.u dosta? noj mjeri, e bi se na taj način moglo što izdašnije pomagati potrebitim članovima. Tome se je doskočilo na taj način, da su se članovi obvezali, da če odgova? rati za sve zadružne dugove i obveze so? 'idarno sa svim svojim imanjem t. j. uve? Jo se je neograničeno jamčenje: svaki je član garantiran sa svim vlastitim iman? jem. Uzmemo li za primjer' da se ic u nekom selu udružilo 100 seljaka i da je svako od njih imao do 2.000 maraka (da kako ondašnjih, koje su vrijedile nešto više od austrijske krune) posjeda, to je sveukupna garancija pretstavljala iznos od 200.000 maraka te je zadruga odgova? rala za svoje dugove sa zadružnim dije? lovima, a povrh toga i sa spomenutim velikim iznosom. Na taj je način dobila kredit, vjeru. Onaj, koji je dao takvoj zadruzi novac, učinio je to bez straha. Znao je, da če mu novac biti sigurno povračen ili pak da če se moči naplatiti na samom imanju članova. (Dalje.) UGODNOSTI ZADRUG PRI ODME? RITVI DAVKOV ZA LETO 1924. Pri odmeritvi davkov za leto 1924 imajo pravico zahtevati zadruge v smislu zakona z dne 24. avgusta 1877. čl. 7, da se jim odbijejo od vsote, ki se ima obda? čiti: odrezki državnih papirjev ter obre? sti posojil, ki se jih zadruge podelile ob? činam, deželam in dobrodelnim zavo? dom. Ravno tako' imajo pravico^ v smislu zakona od 29. marca 1906 št. 100 žahte? vati ugodnost za tista posojila, ki so jih dale svojim članom za nakup umetnih gnojil, kmetijskega orodja, za obdela? vanje polja i. t. d. Seveda morajo pri tem dokazati, da se pri podelitvi takih posojil drže točno onih odredb, ki so določene po zakonu. Opozarjamo, da so zadruge z neo? mej eno zavedo dosegle pri davčni ageh? ciji v Trstu, da so se jim' izplačane in kapitaliziranc obresti vlog ter obresti pasivnega tekočega računa obdačile po točki B (to je krog 18%). Vsled tega naj se zadruge z neomejene zaveze v drugih okrožjih, če bi se jim hotele obdačiti o? menjene obresti po točki A (to je krog 26%) sklicujejo na odmeritev tržaške a? gencije. Zadružna zveza v Trstu. Ušaj Just: Najvažnejši predpisi za žganjekuho. V letu 1909 je bil objavljen zakon, drugačen. Visokost pristojbine pa je bila ki vsebuje vse predpise za žganjekuho, tudi pozneje večkrat izpremenjena. Zad? Ta zakon je bil v letu 1913 nekoliko pre? njič v juliju preteklega leta na 15 lir za liter čistega (100%) špirita. Po tej določbi se plača za vsak odstotek 'alkohola v žganju 15 stotink. Za 42 odstotno žganje se plača torej 6 lir in 30 stotink za liter žganja. Glede na tvarino, iz katere žganjar* ne izdelujejo špirit oziroma žganje, loči zakon žganjame v dve vrsti. V prvo spa* dajo žganjarne, ki izdelujejo žganje iz škrobovih tvarin, tako iz žita, krompir* ja, itd., v drugo vrsto' pa obrati, ki izdelu* irio žganje iz sadja, vina, tropin, drožja, itd. Predpisi za obrate teh dveh vrst se v marsičem razlikujejo. Nas zanimajo sa* mo oni, ki veljajo za obrate druge vrste. Koliko pristojbine plača ta ali ona žganjarna, določa finančna oblast (Uffi* cio tecnico di Finanza), ki se nahaja v glavnem mestu vsake pokrajine (pri nas v Vidmu, odnosno v Trstu, odnosno v Pulju) na dva načina. Za obrate, ki ne izdelujejo' več kakor 10 hi alkohola, naj-sibo v žganju ali špiritu, določa finančna oblast visokost dnevne pristojbine po davku na 100% alkohola, po velikosti ko* tla, število kotlov na dan in z ozirom na tvarino, iz katere se izdeluje žganje. Pri* mer: Imamo kotel, ki drži 100 litrov. Fi* nanca določi, da gre vanj 50 kg tropin in da se ta kotel napolni dnevno (24 ur) de* setkrat. Torej se skuha z njim dnevno 5 stotov tropin. Za to tvarino določa za* kon, da se z uporabo kotlov od 50—70 1 pridela iz enega stota 2.7 1, pri kotlih od 75—150 1 2.8 1 in pri uporabi še večjih kotlov 3 1 čistega 'alkohola. V našem slu* čaju torej 5 krat 2.8, kar znaša 14 1 čistega alkohola dnevno. Za to množino alko* hola bi se plačalo torej 12.2 krat 15, kar znaša 180 lir dnevno. Po zakonu odbije financa 15% od te svote za morebitne iz* gube alkohola vsled neprevidnosti in vsled morebitnih zamud časa pri kuhan* ju s popravo destilacijske naprave, itd. Torej se plača 153 lir za 24 ur žganjeku* he. Če je žganjarna last zadruge vsaj de* setih posestnikov, pa odbije financa mc* sto petnajst, osemnajst od sto. Večje žganjarne, ki izdelajo letno več kakor 10 hi čistega alkohola, najsibo v močnem ali šibkem žganju, pa morejo imeti od 11. novembra 1924 naprej mehanični števec, ki meri količino izdela* nega alkohola. Za take žganjarne odbije financa 30 lir od izračunjene pristojbine za 100 litrov alkohola, če so žganjarne last zasebnika in 30—45 % celokupne pri* stojbine, če so last zadruge vsaj 10 po* sestnikov zemljišč. Prvo število velja za tropine, drugo za vino. To je za zadruž* ne žganjarne zelo važno, ker je s tem onemogočena konkurenca zasebnih o* bratov. Zato je potrebno, da se čimprej ustanovijo tudi pri nas take zadružne žganjarne z namenom, da omogočijo zadružnikom čim boljše vnovčevanje nji* hovih tropin, drožja, pokvarjenega vina in sadja. V to svrho bi take zadruge pre* vzele od svojih zadružnikov tropine ozi* roma druge tvarine. Plačale bi jih po iz* vršenem letnem obračunu z ozirom na svojo letno bilanco. Do 11. novembra 1924 je dovoljeno posestnikom kotlov, da skuhajo ono ko* ličino žganja, ki jo je bivša avstrijska oblast določila na vsako osebo družine, po polovični pristojbini, to je 7.50 L za liter alkohola. Od goriimenovanega dne* va naprej, se to ne bo več dovolilo. Važno je tudi, da se bo od tega dneva dalje smelo kuhati žganje le v vzidanih oziroma nepremakljivih kotlih. Konečno omenjam, da po zakonu od 15. aprila 1918, štev. 316, določajo pre* fekti posameznih pokrajin v sporazumu s finančno oblastjo in s strokovnjaki kmetijskih uradov (Cattedra ambulante agiicola) vsakoletno dan, do katerega smejo držati vinogradniki svoje tropine, ne da bi jih prej prijavili za žganjekuho, ali pa denaturirali, to se pravi, napravili neporabne za žganjekuho. Od tega dne naprej (lansko leto prvotno do 10. de* cembra pozneje pa do 31. decembra) mo* rajo tropine biti prijavljene za žganjeku* ho in so podvržene nadziranju finančne oblasti, ali pa morajo biti denaturirane. Kot denaturirane smatra oblast posolie* ne, ali močno skisane tropine. V slučaju, da se ne ravna ta ali oni vinogradnik po tej naredbi, zapade občutni kazni. Zamenjava terjatev nasproti^bivšijjpoštni hranilnici. Glasom min. odlok-a z dne 28. no? vembra, objavljenega v »Gazzetta Offb ciale« z dne 10. decembra 1923, se bodo vse terjatve nasproti bivši avtrijski poštni hranilnici na Dunaju zamenjale po ključu 60 lir za 100 kron. Zamenjave bodo deležne vse terjatve, ki izvirajo iz vložnih knjižic, iz tekočega računa (če? kovnega prometa), i. t. d. Zamenjava, se'bode izvedla na sle? deči način: Lastniki bodo predložili ital. poštni upravi vložne knjižice oziroma druge listine v dokaz, da obstoja njihova terjatev nasproti avstrijski poštni hra? nilnici na Dunaju. Na podlagi teh knjižic in listin (zadnji izvleček tekočega računa) bo italijanska poštna uprava vpisala dotičs ne .terjatve v nove vložne knjižice in sicer po 60% tnem ključu. Na ta način se bodo zamenjale vse terjatve nastale do vključno 26. marca 1909 z vsemi naraslimi obrestmi. S temi terjatvami, zamenjanimi in vpisanimi v nove vložne knjižice itali? janske poštne uprave, bodo lastniki smeli prosto razpolagati šele po preteku šestili mesecev, računši od dneva, ko je bila terjatev ali vloga vpisana v novo knjižico. Za ta čas pa bo italijanska poštna uprava plačala predpisane o-bresti. Vse te terjatve se morajo prijaviti o roku od 1. januarja do 15. februarja 1924. Prijave se bodo sprejemale pri poštnih uradih. Poleg vložnih knjižic oziroma izvlečkov iz tekočega računa morajo zasebniki predložiti sledeče listine: L Potrdilo o italijanskem državljan? stvu, ki ga izdaja občina. 2. Potrdilo, da je lastnik prebival v novih pokrajinah nepretrgoma od 26. marca 1919 do dneva prijave. Toza? devno bodo zasebnikom pri poštnih u? radih posebne tiskovine na razpolago. 3. Odstopna listina, v kateri lastnik izjavlja, da odstopa italijanski poštni upravi svoje terjatve nasproti bivši po? štni hranilnici na Dunaju z vsemi naras? limi obrestmi pod pogojem, da se mu istočasno otvori odgovarjajoči kredit pri italijanski poštni hranilnici po 60% ključu. Tudi ta izjava se bode napisala na posebni tiskovini, ki jih bodo izda? j ali poštni uradi. Zadruge morajo predložiti sledeče listine: Zadnji izvleček iz tekočega ra? čuna s poštno hranilnico na Dunaju, nadalje: 1. Odlok, s katerim je zadrugi pri? poznan italijanski značaj (Priporočamo zadrugam, da ne predložel izvirnika, ki se lahko na kak način izgubi, temveč notarsko ali sodno overovljen prepis.) 2. Na mesto potrdila, da so- imele nepretrgoma svoj sedež v novih pokra? nah, kakor se zahteva od zasebnikov, bodo zadruge predložile izvleček, iz za? družnega registra v dokaz, da je bib zadruga vpisana pred premirjem. 3. Odstopno izjavo, kakor zasebniki. Ker je rok za prijavo določen od 1. januarja do 15. februarja 1924, in se isti ne bo podaljšal, priporočamo za? drugam, da si pravočasno priskrbijo potrebne listine in sicer odlok O1 priz? nanju italijanskega značaja in izvleček iz zadružnega registra. Zadruge, ki so že vložile prošnjo za priznavo italijan? skcg.a značaja, a niso še prejele toza? devne rešitve, bodo morale predložiti začasno le potrdilo, da so vložile prošnjo. la potrdila izdaja »Urad za mi? rovne pogodbe« (Ufficio Trattati di Pa c e) pri prefekturi v Trstu. Zadruge, ki so še vpisane v zadružnem registru v Ljubljani in niso bile še- prepisane v zadružni register kr. trgovsko?pomor-skega sodišča v Trstu oziroma kr. ci? vilnega in kazenskega sodišča v Gorici, morajo predložiti začasno potrdilo, da so izročile vlogo za vpis v italijanski zadružni register. Ta potrdila izdajajo dotična so? dišča. V teh primerih bodo terjatve šele tedaj pripoznane, ko bodo prizadeti predložili končno vel javne listine (od« lok o priznavi italijanskega, značaja in izvleček iz zadružnega registra). K on« Živin Ing. Podgornik KRMLJENJE IN OSKRBA PLEMENSKIH BIKOV. Dobrega plemenskega bika moramo pravilno krmiti in oskrbovati, ako ga ho« četno kolikor mogoče dlje časa ohraniti sposobnega za plemensko rejo. To je to« liko bolj potrebno, če bik svoje dobre lastnosti gotovo prenaša na svoj zarod ali potomstvo. Toda le redki so* bikorej« ci, ki svoje bike res prav krmijo in oskr« bujejo. Največkrat se ne dela nikaka razlika med krmljenjem bika in ostale goveje živine. Bik dobiva ista krmila, kakoršna se pokladajo kravam, kar pa je popolnoma napačno. Kravo držimo in krmimo radi dobave mleka, bika pa radi tega, da nam ostane čim dlje časa sposoben za plemenite v. Recimo, da nam daje krava na dan povprečno 7 kg mleka, v katerem je 3% tolšče. Vsa tolšča v 7 kg mleka znaša na dan 0.21 kg ali 21 dkg in na leto okrog 75 kg. Približno toliko ali pa še več tolšče nastavi bik v lastnem telesu, če ga krmi mo istotako kakor k ra« vo. Razlika je torej tukaj ta, da se pri kravi izločuje tolšča z mlekom iz telesa, uri biku pa ostane v telesu. Bik se pita in postane kmalu pretežak za spuščanje in mora oditi mnogo prezgodaj v k lav« nico v veliko škodo govedoreje. Neka« teri bikorejci celo delujejo na to, da ima« jo kolikor mogoče dobro rejene bike, češ da se ne bo moglo pri tej ali oni pri« liki očitati, da pustijo svoje bike strada« ti. Plemenski bik ne sme biti ne predo« bro, pa tudi ne preslabo rejen. Tu je naj« bolje, držati se zlate srednje poti. Pri krmljenju bika se je treba izog« niti takšnim močnim krmilom, ki povzročajo nastavljanje telesne masti ali pi« tanje. Takšna krmila so n. pr. razne vr« čno opozarjamo, da bodo zamenjani tudi oni zneski, ki so ob polomu bili pravilno vplačani za račun poštne hranilnice na Dunaju, a ji niso bili dostav« Ijeni. Zadružna zveza v Trstu. o r e j a. ste pogač, turšiea in otrobi. Pa tudi pre« več rezanice in otrobovega ali drugega napoja ne sme dobivati plemenski bik, da ne postane preveč vam past. Bika je treba tako krmiti, da ostane krepak, gib« čen in vitek ter sposoben za plemcnitev. Najbolj primerni krmili za plemenskega ika sta dobro seno in oves. Za napa« jan j e bika pa je najboljša čista voda. Po« leti mu lahko pekiadamo tudi nekoliko zelene krme, s katero obenem deloma nadomestimo oves. Vsega ovsa pa ne smemo biku nikdar odtegniti, posebno ne takrat, ko ga mnogo rabimo za ple-menitev. Oves je namreč ona krma, ki zelo ugodno upliva na bikovo plemensko moč. Ovsenega zrnja pa ne smemo ne kuhati, ne mleti in ne drobiti, pa tudi ne namakati v vodi. Bik naj dobi vedno le celo ovseno zrnje. Poleg dobrega travni« škega sena pokladajmo biku po IV2 do 2M> kg celega ovsa na dan. Če krmimo biku poleg sena tudi nekoliko suhe de« telje, potem zadostuje tudi 1 kg ovsa na dan. V zimskem času. ko ni zelene krme, je priporočljivo pokladati biku včasih tudi nekoliko korenja ali krmske pese. Krmljenje naj se vrši redno in točno ob določenem času, napajanje pa potem, ko je krmljenje večinoma ali pa že popol« noma končano. S pravilnim krmljenjem mora biti vedno tudi združeno redno oskrbovanje bika. Kakor druge živali je treba tudi bi« ka vsak dan snažiti in očistiti s čohalom in ščetjo. Da bik ne postane hudoben in nevaren, je treba z n jim že iz mladosti nnjazno m prizanesljivo ravnati. Vsako .°, m surovo ravnanje napravi bika maščevalnega in zavratnega. Ako ima« mo dva ali več bikov v enem in istem hlevu, ne smemo morda dajati! prednost enemu pred drugim, temveč jih moramo menjaje ali po vrsti pripuščati. Drugače lahko postane zapostavi j ani bik nevaren svojemu gospodarju. Nič pa ne vpliva na bika tako blagodejno' kakor gibanje. To pa manjka veliki večini naših ples menskih bikov. Skoraj vsak bik je obsojen preživeti vse svoje življenje v hlevu, iz katerega pride le, kadar se ga pripusti, večkrat pa tudi takrat ne. Da kaj taks snega ne more vplivati v.nobenem oziru dobro na bika, je popolnoma jasno. Bik trpi na zdravju, postane boječ, se preveč opita, vsled česar postane prezgodaj pretežak in prelen za skok. Pa tudi tn mastega, hudobnega in nevarnega napni' vi bika nepretrgano bivanje v hlevu. Zato naj vsak bikorejec skrbi, da se bo bik vsak dan zadostno gibal. Najbolje je, da ga še pred končanim drugim letom priučimo na jarem in vožnjo in opravs Ijamo z njim vsa lahka dela, kakor so n. pr vožnja zelene krme in drugih njivs skl h pridelkov, razvažanje gnojnice na travnike itd. Na vsaki kmetiji je več ali manj takšne vožnje, ki jo lahko opravi bik. Ako nimamo za bika nobenega taks šnega opravila in dela, je treba, da ga vodimo vsaj po 1 do 2 uri na dan na sprehod. Bik, ki se redno vsak dan zadostno giblje na prostem in v svežem zraku, ostane zdrav in krotak, se privadi - na svojo okolic*o in ljudi, ne postane preš hitro pretežak in ostane dlje časa sposos ben za plemenitev. V starosti okrog enega leta denimo biku, ki je namenjen za plemensko rejo, nosni obroček. V navedeni starosti je namreč najlažje storiti to operacijo zas tegadelj, ker je takrat nosni hrustanec še mehak in se ga z lahkoto prodre. Vendar pa lahko denemo nosni obroček tudi starejšim bikom. Da se Lahko in brez strahu vodi bik, kamor hoče, naj se nabavi tudi vodilna palica. Ta je tako napravljena, da jo lahko primerno pritrs dimo ali pripnemo k nosnemu obročku. MIGLJAJI KUNČJEREJCEM. L Ne puščaj plemenjakov svobodno kretati med seboj. Drži jih lepo vsaks sebi, ako hočeš veljati za umnega kunčs jerejca. 2. Skrbi, da so hlevi dovolj pros storni. Pomni, da se morajo živali gibati ter da mora posebno samica ža mladiče imeti potrebnega prostora. 3. Pazi, da so kunci vedno na suhem. Mokri hlevi po* spešujejo razne bolezni, posebno pre* hlad, povzročajo obolelost nog in očesno vnetje ter' j ako slabo uplivajo na barvo nog. 4. Krmi raje večkrat kot premalo krat, a no pokladaj preveč krme naen* krat. Ako imajo živali mnogo krme, jo veliko pokvarijo in onesnažijo, ne da bi jo potem več použile. 5. Varuj svoje hle* ve pred podganami, ki so največje so* vražnice kunčjereje. 6. Samic ne pusti oplojati pred sedmim mesecem pri navadni pasmi, pred devetim mesecem pri velikih vrstah. Ti roki veljajo tudi za samce, 7. Želiš imeti lepe, velike pasme, smeš pustiti samici le 3 do 4 mladiče. Tu* di pri samici, določeni za zakol, ne pu* ščaj več kot 7 mladičev, ostale podloži, ako so krepki in življenja zmožni, drugi samici v dojitev. 8. Oplojeni samici po* kladaj dnevno že ose-m dni pred skotit* vijo nekaj prekuhanega mleka; ponavljaj to tudi takrat, ko mladiči sesajo. 9. Pri velikih športnih pasmah puščaj mladiče vsaj osem tednov pri samici; čim dalje sesajo, tem lepše in krepkejše se razvi* jajo. Za zakol določeni mladiči naj se od* stavijo po petem tednu; k doječi samici pa pripusti samca vsaj 14 dni po skotit* vi. 10. Dolivaj kuncem v vročem polet* nem času, vsaj enkrat na dan vode. Tudi po zimi, ko je pomanjkanje krme, dajaj kuncem vode. Žeja je velika muka! Žej* ne živali ne jejo rade in se vsled: tega slabo razvijajo. PRAVILNO PODAJANJE ZDRAVIL ŽIVINI. Moralo bi biti splošno znano, da je nepravilno podajanje zdravil bolni živi* ni v stanu roditi najhujših posledic. Iz vsakdanjih slučajev pa se lahko dožene, da se nri tem poslu še vedno hudo greši. Ako ti je živinče obolelo in si mu prisiljen vlivati potrebna zdravilna sred* stva, poslužuj se pri tem vedno in edino le kositrne steklenice. Nikdar ne rabi lonca, vrča, ali druge take posode. Kosi« trna steklenica naj se nastavi le ob str a« ni, na brezzob nem kraju gobca, nikdar od spredaj. Prav posebno previden mo« raš biti pri vlivanju ostrih (dražilnih) sredstev, kakor milnate vode in sličnih, ker povzročijo, ako pridejo vsled malomarnega ravnanja v sapnik, hudo vnetje, ki lahko postane usodeponlo za bolno Sadja Kofol Franjo, okrajni ekonom: NEKAJ O DEBLU. Kakor pri hiši zid, tako^ naj bo tudi deblo pri sadnem drevju. Zdravo, čvr« sto, gladko in vstrajno naj bo, da vzdrži mraz in vihar, leta in leta, celo svoje dolgo življenje. Tudi na dolgouhatega sovražnika ne smemo pri tej priliki po« zabiti. Vse te in še druge prednosti nam nudi edino le divje deblo* (lesnika, drob« n in c a, itd.). Kar se tiče visokosti debla, je za drevesničarje predpisana, za praktične' sadjarje bolj postranska stvar. Stvar o« kusa in slučajnih krajevnih razmer in želj posameznika je, da si vzgaja raz* lično visoka drevesa. Za naše kmečke razmere kaže gojiti visoko debclnato drevje (1.80 m visoko), ker so naši sad« jarji temu vajeni in tudi imajo tako drevje najrajši. Ni glavna napaka pri deblu, ako je 1.60 ali 1.80 m visoko. Ne! Temveč, napake je iskati pri poznejši vzgoji drevc« sa na stalnem mestu. Redki so sadjarji, ki izgajajo višje veje, predvsem vrh ali drugi venec, drugih pet vej, ki so) vsaj Vz m višje od najvišje veje prvega ven« ca (prvih 5 vej.) O vzgoji tretjega ven« ca ni govora. Pri vrstah z visečimi veja« mi se morajo prej ali slej spodnje veje odrezati, bodisi da se izrodijo ali pokva« rijo, bodisi da ovirajo spodaj prehod, pa tudi če je deblo nad 1.80 m visoko. Da naše sadjarstvo* ni napredovalo tako, kakor bi bilo želeti, je krivo pred« vsem: živinče. Glava živali naj se ne dvigne previsoko, jezik se ne sme trdo držati ali, kakor se večkrat dogaja, celo na polovi« co potegniti iz gobca. Vlivanje zdravil naj opravi vedno le izkušena in zaupna oseba, kajti tudi žival predstavlja zaklad, ki ga ne smeš dati vsakemu v varstvo, ako nočeš trpeti škode. Ravnaj se po« tem, da; ti ne bo kedaj žal! r s t v o . 1. Dvakratno cepljenje s takozvani« 'm deblotvorci (zlata parmena, celini itd.). 2. Vedno iskanje in propagiranje mnogoštevilnih in zanemarjenje oziro« ma omalovaževanje maloštevilnih trpež* nih domačih vrst. Seveda ni bilo to mogoče pred 30 ali 40 leti trditi, ker so nam manjkale tozadevne dolgotrajne izkušnje. Brez mnogega dokazovanje in de« batiranja je bila in ostane lesnika, drobi niča, oziroma gozdni divjak najboljša, najtrpežnejša, najnaravnejša in naji vstrajnejša podlaga sadnemu drevju. Narav sadnega drevja zahteva (ako so smem tako izraziti): Čim bolj divja podlaga tem boljša. To ni predsodek, ampak stara izkušnja, kateri bo treba obrniti vso pozornost. Stvar osebne sposobnosti posameznika je, to staro izkušnjo v praksi čim lažje in uspešneje izpeljati. Naši stari sadjarji so to sicer okorno in počasno, pa prav dobro zadeli. Gospod Levstik (v pred« zadnji številki Sadjarja) je začrtal pra« vo pot, po kateri pridemo do cilja. Tre« ba pa to pot le izjednačiti in razširiti. Želeti in upati je, da bodo vsi naši vrli drevesničaiji in napredka željni sadjarji1 obrnili vzgoji divjih debel največjo pažnjo, da jo bodo izboljšali in vobče u« peljali sebi in našemu bodočemu sad« jarstvu v prid. Načelo* naj bo: »Razmno« žujmo le malo vrst z enkratnim cepljen* jem na divji podlagi in deblu«. C. R. NAJVAŽNEJŠA OPRAVILA V SADOVNJAKU. Ko je drevje popolnoma golo, odst ra* nimo vse listje, ki ga porabimo za steljo ali pa sežgimo, da tako uničimo vse trose listnih bolezni. Odstraniti je treba vsak obviseli gnili ali pokvarjeni sad, ter Ib stje, zapredeno v mešičke. Tu in tam najdemo po vejicah zlatničevoi zalego in prsteničarjeva jajčeca t. j. kupčke jajčec, nekrite z nekako zlatorjavo volno. Take vejice je treba odrezati in sežgati. Z drevesno ščetjo osnaženo drevje moramo namazati z drevesnim karbolinejem, ali vsaj z apnenim beležem. Posebno pažnjo pa moramo obrniti mlademu sadnemu drevju s tem, da mu gnojimo' in ga zavarujemo proti zajcem. Kako gnojimo mlademu sadnemu drevju, je opisano v 2. številki lanskega letnika v članku »Skrbimo za sadno drevje«. Starejšemu sadnemu drevju gnojimo tako, da raztrosimo hlevski gnoj tik pred dežjem ali snegom. Z umetnimi gnojili gnojimo enako kot travniku. Proti zajcem zavarujemo mlado Mleka /ng. Podgornik Anton: O SESTAVI MLEKA. Mleko prištevamo med najbolj po« polna živila, kar jih imamo. V njem so vse redilne snovi, ki jih potrebuje člo* veško ali pa živalsko telo za svoj prvi razvoj in raščo, navadno v zadostni meri in tudi v pravem razmerju. Zato pa je mleko glavna hrana za vsako človeško bitje, ki se rodi, in pa za vsakega mladi? ča onih domačih živali, ki spadajo k se? savcem. Ako govorimo splošno o mleku, imamo navadno v mislih le kravje mle< ko* ki se največ uporablja za neposred? no človeško hrano ali pa se podeluje v maslo in sir. Od ostalih domačih živali pridejo za dobavo mleka posebno v po? štev še koze in tudi ovce. sadno drevje s slamo ali pa, da pritrdi? mo ob deblu trnje ali pripravne deske. V tem času najlažje zatiramo krva* vo uš in malega in velikega pedica. Krvava uš je ena najhujših sadnih zajedalk, ki živi skoro samo po jablanah, je pokrita z belo, volni podobno tvarino, sestavljeno iz samih belih ni. katere jo varujejo mokrote in sovražnkov. Ako jo zdrobimo, se pocedi iz nje rdeč, krvi po? doben sok. Živi navadno v kupčkih ali vrstah na zelenih, nežnih mladikah, kjer zajeda rane in spušča v nje poseben strupen sok, vsled katerega nastajajo gomoljasti obronki in brazgotine po vseh delih drevesa. Škodljivko zatiramo najuspešnejše jeseni, ako živalice zmečkamo, jih močimo ali drevje škropimo z 15—20 % raztopino drevesnega karboli? neja (dendrina), n. pr. na 4—5 1 vode 1 liter dendrina. Staro in uspešno sredstvo je tudi močan lug. Tudi malega in velikega pedica lo? vimo v tem času najuspešnejše, ko brez? krila samica leze po deblu v krono in zalega na popje jajčeca. Opozarjamo, da teh neobhodno po? trebnih del nikakor ne smemo odlašati na pomlad. r S t V O. Mleko se praviloma začne tvoriti in izločevati iz mlečnih žlez (vimena) ob porodu ali skotitvi in je po naravi dolo? čeno le za prehrano mladiča. Prvotno so res imele tudi krave in koze le toliko ča? sa mleko, dokler se niso mladiči popolnoma privadili na druga krmila. Z red? nim molzenjem, itd. pa je človek dosc? gel, da mu posebno krava in koza dajata1 mleko tudi še po odstavi mladičev sko? raj do prihodnje skotitve. V mleku je voda, sirnina, mlečna beljakovina, tolšča, mlečni sladkor in rudninske snovi ali pepel. V mleku je potem še neznatna množina raznih drugih snovi, ki pa na splošno ne pridejo toliko v poštev pri sestavi mleka. Cc mleko toliko časa kuhamo, da iz njega izhlapi vsa voda, nam slednjič o? stanejo na dnu posode vse prej navede« ne mlečne snovi. Te imenujemo v raz« liko od vode, ki je v mleku, mlečne suhe snovi. M 100 ki< kravjega mleka je pov« prečno: „ 87.5 kg vode in 12.5 kg suhih snovi. V teh«le je: 3.5 kg tolšče, 3.0 kg sirnine; 0.6 kg mlečne beljakovine; 4.7 kg mlečnega sladkorja in 0.7 kg rudninskih sno« vi ali pepela. Čim več suhih snovi je v mleku, tem gostejše in boljše je in tem večja je njegova vrednost. Najbolj se menja v mleku tolšoa, manj sirnina in mlečna beljakovina, najmanj pa mlečni sladkor in rudninske snovi. Vsled tega je lahko v kravjem mleku: 80.0 do 91.0% vode, 2.0 do 8.0% tolšče, 2.0 do 4.5 % sirnine, 0.2 do 1.8% beljakovine, 3.0 do 6.6% mlečnega sladkorja in 0.6 do 1.0% rud« ninskih snovi (pepel-a). Prvo mleko po skotitvi ali mlezivo je po1 svoji sestavi zelo različno od navad« nega normalnega mleka. To nam naj bo« Ije pojasnujejo sledeči pod>atki o kemič« no preiskanem kravjem mlezivu, ki je bilo pomolzeno neposredno po skotitvi ter črez 10, 24, 48 in 72 ur po skotitvi. voda lolsča sirnina belja’ ovina sladkor pepel V °/o v % v °/o v °/o V 0/o V°/o 1.) neposredno po skotitvi 73.07 3.54 2.65. 16.56 3.00 1.18 2.) 10 ur po skotitvi 78.77 4.66 4.28 9.32 1.42 1.55 3.) 24 » » » 80.63 4.75 4.50 6.25 2.85 1.02 4.) 48 » » » . . 85.81 4.21 3.25 2.31 3.46 0.96 5.) 72 » » » 86.64 4.08 3.33 1.03 4.10 0.82 Zrelo mleko ' 87.80 3.20 3.00 0.50 4.80 0.70 Kakor vidimo, je v mlezivu v začet« sti že slično navadnemu ali zrelemu ku izredno mnogo mlečnih beljakovin in razmeroma tudi precej rudninskih snovi ali pepela. Toda od dne do dne postaja mlezivo po svoji sestavi vedno mleku. Tudi v sestavi mleka raznih doma« čih živali so precejšnje razlike. To lahko razvidimo najbolje iz sledeče razpredel« bolj podobno normalnemu mleku. Črez niče, napravljene na podlagi vestnih 6 do 10 dni je mlezivo po svoji kakovo« opazovanj po strokovnjakih: Kravje Kozje Ovčje Prašičje Kobilje Osličje mleko mleko mleko mleko mleko mleko Voda . . . 87.5% 87.6% 79.0% 79.47% 90.7% 91.0% tolšča . . . 3.5 »' 3.5 » 8.0 » 8.75 » 1.0 » 1.1 » sirnina . . . 3.0 » 2.8 » 5.5 » 7.34 » 1.2 » 0.9 » beljakovina .... . . . 0.6 » 0.8 » 1.5 » 7.34 » 0.8 » 0.6 » mlečni sladkor . . . ... 4.7 » 4.5 » 5.0 » 3.33 » 6.0 » 6.0 » pepel ... 0.7 » 100.0% 0.8 » 100.0% 1.0 » 100.0% 1.11 » 100.00% 0.3 » 100.0% P P o ^ it » Če primerjamo med seboj sestavine posameznih vrst mleka, opazimo, da je ovčje mleko najbolj gosto ker vsebuje največ suhih snovi,, in kobilje najbolj redko, ker vsebuje največ in najmanj suhih snovi. Nekako v sredini med ovčjim in kobiljim mlekom sta glede mleč« nih suhih snovi kravje in kozje mleko, ki prihajata za našoi vsakdanjo rabo v prvi vrsti in v naj več ji izmeri v poštev. 'Z ivi n ozd ravni k G.: Odlomek iz naše govedoreje. V vaseh naše dežele, katere so bile po vojni porušene, je bila naša živino* reja vnieena do zadnjega repa. Ko so se naši ljudje vračali iz begunstva, je bila koro njih prva skrb, nabava goveje ži* vinc. Preorati je bilo treba njive, brez delavne goveje živine si obnovo naše de* žele ne moremo niti misliti. V naslednji statistiki, katero je izdelal kmetijski urad deželnega odbora v Gorici, bodemo jasno videli primer, kako je vojna našo cvetočo govedorejo, za katero je deželna uprava lepo skrbela, uničila in kako so si naši živinorejci v kratkem času zo* pet opomogli. Oglejmo si statistiko, za politični okraj Gorica: 1 9 10 1 1 9 1 S 19 2 2 OBČINE J Telet pod enim letom Telet nad enim letom Krav in junic Bikov Volov Telet pod 1 enim letom Telet nad enim letom Krav in junic O •US m Volov Telet pod enim letom j Telet nad enim letom Krav in junic Bikov Volov Bilje . . . , . 32 43 119 3 50 2 3 30 10 40 30 98 1 20 čepovan. . . 03 135 285 3 29 2 2 24 8 130 90 218 3 16 Grgar .... 87 00 297 j 8 244 10 8 50 70 4 173 191 3 130 Gorica . . . 102 30 400 4 104 — — — — 90 25 123 3 102 Ločnik .... 74 9 230 1 116 2 1 9 10 72 35 105 25 Miren .... 10 109 — 41 4 22 — 10 30 19 104 1 30 Dornberg . . 70 28 283 2 193 6 2 45 22 40 4 127 2 60 Opatjeseio . . 81 38 252 1 207 — 2 4 20 32 92 2 <> Osek - Vilovlje Ozeljan-Sv. Mi- 59 40 178 r 133 94 6 5 09 32 48 60 158 45 hael ... 51 33 109 2 14 97 1 25 08 51 159 1 OO Podgora . . . 72 19 285 2 213 3 2 18 10 42 75 126 1 25 Prvačina . . . 42 17 .158 2 61 2 3 12 — 9 S 20 119 1 20 Renče .... ; 42 22 281 3 96 7 6 8'5 — 20 6 25 304 2 40 Solkan .... 90 28 378 5 160 - 6 18 5 13 52 40 100 3 32 Kojsko . . . 93 140 424 12 370 57 251 • 45 170 120 519 3 90 Šempas . . . 04 44 210 — 30 10 9 75 15 08 22 150 1 36 Šempeter . . 41 10 100 — 85 5 4 20 2 12 40 16 44 1 22 Šlandrež . . . 11 4 59 155 4 2 22 30 40 55 104 50 Sovodnje . . 58 23 198 1 75 . 4 20 * S 45 20 141 2 20 Trnovo . . . 89 48 250 8 92 1 4 45 14 12 90 23/ 2 25 Tribuša . 74 49 145 11 43 75 52 145 3 17 24 58 107 1 42 Vogrsko . . . 33 15 106 2 08 10 17 85 — 18 15 44 130 1 27 Vrtojba . . . 103 17 304 2 94 8 — 18 — 19 35 40 2Q2 1 70 Števerjan . . j 39 19 325 3 124 I 6 7 105 — 10 90 28 262 2 28 Skupno . . 1498 893 ,5743 77 |2943 || 243 ]33 |l267 | n 443 1201 1172 4035 3/ 1043 V letu 1910. je bilo po tej statistiki v političnem okraju Gorica v vseh vaseh skupno skoraj poldrugi tisoč telet, med* tem ko smo jih imeli v letu 1918. komaj pičlih dvesto in pol! Tudi leto 1922. ni še prineslo predvojnega števila. Kužni katar na spolovilih je silno mnogo ško* doval. Grgar, Prvačina, Renče ne izkazu* jejo' v letu 1922. niti števila desetih telet! Posebno pada v oči v letu 1918. pomanj* kanje bikov. Ni bilo ne krme, ne hlevov, ne denarja za nakup dobrih plemenjakov. Tudi danesi še vlada v naši deželi občutno pomanjkanje dobrih plemenja* kov. Število mlade goveje živine nad enim letom pa je sedaj že prekoračilo predvojno število. To dejstvo mm je po* rok, da bomo vsaj po številu kmalu stali na isti višini, kot pred porušen jem naše dežele. Po številu pravim — da bomo imeli pa tako pleme, kot je bilo v letu K m e t i j s PREUREDBA KMETIJSKE PROPAGANDE. Kakor smo doznali, preneha s 1. ja* nuarjem 1924 delovanje oddelka za kmetijstvo pri tržaški prefekturi. Dežel* nemu kmetijskemu uradu v Gorici, ki je zadnja leta pred vojno in takoj po skic* nitvi premirja z vso silo deloval za. po v* zdigo vseh vej kmetijskega udejstvovanja v deželi, je tudi zapečatena usoda. Mesto teh uradov, ki jih pozna naše ljudstvo, pa se preuredi kmetijska propagandna in poučevalna služba v zmislu predpisov, ki so v veljavi v starih po* krajinah države. Za furlansko pokrajino bo, kakor jc bilo že dosedaj, osredotočeno vse ura* dovanje v Vidmu, kjer se nahaja kme* tijsko ravnateljstvo. Gorica dobi kmetij* sko podravnateljstvo, čigar oddelki bodo še v Ajdovščini, v Tolminu in v Čer* vinjanu. V Gorici bo še poseben odde* lek za sadjarstvo in vinogradništvo. Za tržaško pokrajino se ustanovi kmetijsko ravnateljstvo v Trstu, ki bo imele še dva oddelka: v Sežani in v Ronkah. Za Istro niso še izdani tozadevno K I e t a KEDAJ PRIČNEMO S PRETAKANJEM VINA? Ako je mlado vino, napravljeno iz dobrega in zdravega grozdja, popolnoma po vrelo in če je jesen topla, se ni treba prenagliti s pretakanjem vina. Počakati je, da se vino ohladi, ali kakor pravimo, da občuti prvi mraz. 1918 —bo treba še obilo truda in dobre volje. Te pa našim živinorejcem ne manjka, vsled česar smemo upati, da se tudi to doseže. Dobra volja in odločen namen vse premagata. ki poduk. končnoveljavni ukrepi. Kaže pa, da bo tudi tam deželni kulturni urad1 odprav* Ijen. DRŽAVNA KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU. Letni tečaj grmske kmetijske šole se je zaključil dne 31. oktobra z do* brim uspehom. Ta tečaj je dovršilo 12 učencev in 6 vajencev. Od učen* cev sta 2 prejela spričevalo I. vrste in 10 spričevalo II. vrste. Novo upeljano jubilejsko pohvalno diplomo je v tem tečaju prejel učenec Martin Jerele iz O* srečja pri Šmarjeti na Dolenjskem. Novo šolsko leto se je pričelo s šol* sko mašo in z nagovorom ravnatelja na učence dne 8. novembra 1923. V zavod jc vstopilo skupaj 50 učencev, od tega 14 v letno’ šolo, 20 v prvi tečaj in 18 v drugi tečaj ljudske šole. Po narodnosti so vsi učenci Slovenci in sicer je 14 Dolenjcev, 13 Gorenjcev, 5 Notranjčev, 9 Štajercev, 9 Primorcev in Notranjčev iz italijan* skega ozemlja ter 2 Korošča. Starost u* čencev je 15 do 23 let, predizobrazba največ ljudska šola, le 2 imata po 2 raz* reda srednje šole, 2 sta dovršila že druge kmetijske šole, 6 pa letni tečaj grmske šole F S t V O. So pa tudi slučaji, v katerih jc treba nospešiti pretakanje. Taki slučaji so bili letos ponekod tudi pri nas. Mlada vina, napravljena iz gnilega grozdja, katero je vsled bolezni ali dolgotrajne suše gnilo, ah ker ga je toča potolkla oziroma nal čela, je treba takoj, ko je glavno vrenje Umni kmetovalec! Če hočeš dobro sebi in svojim potomcem pristopi k Slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici ali k Tržaški kmetijski družbi v Trstu, na vsak način pa naroči se na Gospodarski vestnik, ki stane 10 lir letno! Vrtna BOJ VRTNEMU BOLHACU! Po naših vrtovih nam dela ta nemili gost, posebno v sušnih letih, ogromno škodo. Ko se mu približamo na korak, poskakuje ta drobni stvor z našega mla* dega zelja, kolerab, ohrovta in drugih nasadov, kakor prava bolha. Čeprav je tako droben, nam lahko uniči vse imj= boljše nasade, ker se pojavlja v velikan« ski množini. Za pokoneavanje se pripo« roča močno zalivanje gredic, ker mu mokrota ne ugaja, posipanje s pepelom, žveplom in tobačnim praškom. Ker pa pepel odnaša veter, žveplo je drago in tobačni prašek se težko dobi, se je poskusil boljši način zatiranja, in sicer: Vprašanja i Št. 1. — V. D. iz J. — Vprašanje: Sli« šal sem, da je v goriški deželi obstojal poseben urad za zavarovanje živine. Prosim, da mi blagovolite naznaniti, ali ta urad še deluje. Ako ne, kako je ure« jeno drugod med našim kmečkim ljud« stvom to vprašanje. Odgovor: Uprava bivše goriške de« žele je ustanovila že pred vojno »Deželni zavod za zavarovanje goveje živine«, ki jc> deloval potom številnih krajnih po« družnic skoro v vseh občinah dežele. V letu 1922, se je nameraval zavod popol« noma preustrojiti. Toda novembra tiste« ga leta je zavod ustavil svoje delovanje in stopil v likvidacijo. — Že prej pa so obstojale v nekaterih občinah samostoj« ne zavarovalnice goveje živine kot društva na vzajemni podlagi. Po razpustu deželnega zavoda pa se je število teh pomnožilo, tako da lahko rečemo, da je danes večina govedi med našim ljud« stvom zavarovana v samostojnih, doma« čili »društvih za zavarovanje goveje živine«. Tal društva imajo običajno svoj de« lokrog samo v eni občini, nekatera pa tu« di v več. Kaže, da stvar uspeva povoljno. Omeniti moramo še, da so posamezniki zavarovali svojo živino pri raznih zava« r S t V O. Na kolec, ki smo ga na koncu odža« gali, pribijemo z žebljem deščico, veliko za pol pole navadnega papirja. Na de« ščico pribijemo papirja in ga namažemo z lepilom za lovenje muh. Ako gremo, držeč to pripravo pred sabo takov da je namazana deščica kake pol pedi nad nasadom, se bolhači vzne« mirijo, poskačejo raz zelenjadi in se na« lepijo na namazani papir v ogromnem številu. Kdor bo to poskusil, se bo čudil, ka« ko more biti na eni sami gredici tolika množina tega mrčesa. Ako to večkrat ponovimo, bo bolha« čev vsak dan manje in kmalu popolnoma izginejo. C. n odgovori. rovalnih družbah proti požaru. A tudi ti razdirajo tozadevne pogodbe in pristo« pajo k domačim zavarovalnie-am. — V starih pokrajinah države je to vprašanje urejeno' s posebnim zakonom, o katerem bomo razpravljali v eni prihodnjih šte« vilk našega lista. Št. 2. — T. J. M. starešina v V. — Vi pišete: Prosim, da mi pojasnite sledečo zadevo glede občinskega jusa (deleža na uživanju skupnih zemljišč); Ako ob« činar, ki je bival od rojstva v ob« čini, sedaj proda vse svoje premoženje ter sc izseli, ali ohrani še ali ne pravico do svojega deleža ter ali lahko pooblasti drugo osebo, da ga nadomestuje toza« devno? Odgovor: Ako bi hoteli odgovoriti ' Vno na Vaše vprašanje, bi morali poznati dejanski položaj razdelitve skup«, nih zemljišč v Vaši občini. Predpostav« Ijamo, da zemljišča niso še razdeljena na podlagi posebnega razdelitvenega za« kona, temveč da so še vedno skupna last, na kateri imajo upravičenci le uži« tek. V tem slučaju velja glede vsaktere izpremembe pri načinu uživanja (dedo« vanje, prodaja, nakup, itd.) še vedno stara neizpodbijana navada v zmislu •§ 63. prejšnjega občinskega reda. Ta. za* konita določba pa je jako splošnega značaja, kajti, kar je nam znano, je bila ta stara neizpodbijana navada skoro v vsaki vasi drugačna. O tej navadi odlo* ča v prvi .stopnji starešinstvo, čigar sklep je vedno obveljal, ako ni bilo ute* melj enih pritožb proti temu. Če je v Vaši občini navada, da je pravica do deleža združena s posestjo gotove hiše ali gotovega zemljišča, tedaj bi prešla v slučaju prodaje, dedovanja itd., tudi pravica do dotičnega deleža na kupca, dediča, itd., ne da bi prodajalec moral dati komu še posebnega; pooblastila za užitek, ker se mora to urediti že v kup* no*prodajni pogodbi. Če pa je navada taka, da je delež združen z družino, dokler ta biva v občini, potem izgubi u* pravičenec svoj delež, ako se odstrani iz občine, ker ga ne more prodati. D o Iz tržaške okolice. — Ako obrne* mo pogled nazaj v predvojne čase, tedaj se spominjamo, da se je naše kmetijsko gospodarstvo lepo razvijalo in napredovalo. Veselili smo se takrat vsakega napredka, se zanimali za vsako novost in marljivo posnemali vzorne gospodarje. Po zimi smo pridno prebirali gospodarske knjige in časopi* se, obiskovali kmetijska predavanja in se vpisovali v razne kmetijske ustanove. Vse je kazalo dobro voljo po napredku Izglodalo je, kakor da nočemo zaostajati v kmetijstvu za drugimi narodi. Veselje je bilo opazovati to gibanje. Ali naše ve* selje je bilo prerano. Prišla je svetovna vojna, pobrala nam naše najboljše moči, naše krepke sinove — nekatere za vedno'— ponekod nam razdejala vse naše imetje, katerega smo si pridobili tekom življenja s potom svojega obraza. Po prevratu so se posledice svetovne vojne poostrile tako, da je naš gospodarski položaj prav žalosten. Mnogo naših vzornih kmetovalcev zapu* šča svojo rodno grudo, in odhaja v tuji* no. Na njihovo mesto prihajajo tuji lju* Našteli bi Vam lahko še celo vrsto ta=* kih možnosti, a za Vas bi bile brez pra** vega haska. Če želite popolnoma natančnega poi-jasnila, nam morate , tudi Vi povsem točno obrazložiti ves položaj. Veselilo nas bo, če to storite, ker je ravno vpra* šanje uživanja skupnih (občinskih) zem* Ijišč v naših krajih jako pereče. Št. 3. — V. P. iz G. — V odgovor na Vaše vprašanje glede izmenjave vlog pri bivši avstrijski poštni hranilnici, ki je1 bilo med tem končno urejeno. Vas opo* zarjamo na tozadevni članek v tej številki našega lista, ki v izčrpni obliki raz* pravlja tozadevne ukrepe. Prečitajte ga pazno, in imeli boste zaželjena pojasnila. Kakor pa boste videli, je glavni pogo j za dosego izmenjave italijansko državljan* stvo. Če dotična oseba tega nima, potem bo vse Vaše prizadevanje zaman. i S i. dje. Od nekdaj tako 'skrbno obdelanega polja in vinogradov, jih je ostalo mnogo neobdelanih in pustih. To puščobo je lan* skega leta izpopolnila še dolgotrajna suša. Svojih že itak pičlih pridelkov ne more* mo vnovčiti, ali pa jih moramo dati na trg pod ceno. Sličnih slučajev bi lahko našteli še mnogo. Kar pa je najbolj žalostno, je to, da se naši kmetovalci vkljub svojemu težke* mu položaju ne zanimajo več za kmetij* ske organizacije, niti za gospodarsko čtivo, Oni nočejo več pojmovati pomena kmetijskih udruženj, največ radi onih bo* rih par novcev, ki jih morajo tu prispe* vati. Izogibajo še kmetijskega čtiva žara* di istega vzroka. Ne pomislijo pa, da bi jim bila ona mala žrtev stotero povr* njena. Kmetijska društva in ustanove niso ustanovljene zaradi kakih osebnih koristi posameznika, temveč V korist splošnega gospodarskega napredka. Naša kmetijska društva in ustanove obstojajo zato, da. zastopajo naše na* iodne in gospodarske koristi, da potom svojega časopisja prinašajo poučne, stro* kovne članke, t ajajo navodila, nas sez? nanjajo z domačimi in tujimi gospodar* skimi razmerami, razširjajo nauk in idejo zadružništva in nas spajajo v gospodar* ske zadruge, da postanemo neodvisni 0(1 vseh izkoriščevalcev. Kajti le s skupnimi močmi lahko'dosežemo gospodarske ci* Ijc, kateri so posamezniku nedosegljivi, ter s tem dvigamo samozavest in zaupan* je vase. Ako hočemo izboljšati naš današnji žalostni, položaj, ako hočemo preprečiti izseljevanje naših ljudi, ako Vam ie mar Vaš lastni blagor, tedaj kmetovalci izpoh rinite svoje dolžnosti! Propast naših kmetijskih ustanov in njega časopisja, pomnite, je Vaša lastna propast. C. Iz Dornberga. Dne 23. decembra 1923 popoldne nam je predaval stro* kovnV uradnik deželnega kmetijskega urada gosp. Just Ušaj o potrebi ustano* vitve zadružne žganjarne. Priporočal nami je, da ustanovimo čimprej v ne* omajani slogi zadrugo med vinograd* niki občine; povabimo naj tudi ostale vinogradnike iz okolice, kakor tudi od drugod po Vipavski dolini, da pristopi* io k zadrugi. S tem se omogoči čim bolj* še vnovčevanje tropin, drožij. sadja in morebiti tudi vina samega. Zadruga bi prevzemala te tvarine od zadružnikov, predelala jih v žganje in jih plačala po končanem letnem obračunu z ozirom na skupiček za svoje izdelke. Ob prije* mu tvarin za žganjekuho bi lahko tudi dala kaj na račun bodisi v žganju ali v denarju. Gospod predavate!, nam je tudi obširno obrazložil koristnost take D r O Predelska železnica. — O izgraditvi te prometne sile, ki naj bi prinesla Trstu in s tem tudi celi naši pokrajini novega gospodarskega razvoja, se mnogo piše, a še več govori. Tudi na zadnjem trža* škem kongresu za razmah italijanske tr* govine so padle tehtne besede v prilog ite nove železniške proge. Ali bodo kaj zalegle? Mi želimo, da bi, kajti če druge* zadruge in prednosti, ki jih uživajo ta* Jcei zadruge od države. Vsi navzoči, bilo nas je okoli dve* sto, smo predavanju z zanimanjem sle* dili. Po končanem govoru smo enoglasno poverili nalogo pripravljalnega od* bora naši hranilnici in posojilnici ter vi* naiski zadrugi. Gospod predavatelj nam je obljubil, da bo v najkrajšem času izdelal pravila, ki jih bo predložil pripravljalnemu odboru. T a pravila se bodo prečitala na ustanovnem zboro* vanju; obenem se bode začelo tudi vpi* sovanje članov. Škoda, da nismo ustanovili že lani zadružne žganj arne ker letošnje tropine smo morali zavreči. Nekateri so izrazili željo, da naj se žganjarna ustanovi, če le mogoče, še te pomladi, da bi mogli spraviti v prid vsaj drožje. Vsi smo pre* pričani, da nam bode zapričeto delo tu* di dobro uspelo1 in pripomoglo olajšati gorje, ki ga nam prizadeva vinska kriza. Dornberžan. Iz Skednja pri Trstu. — Naši plavži. To podjetje, ki je prenehalo z obratom kmalu po izbruhu svetovne vojne, vstaja zopet iz dolgega mrtvila. Obrat se sicer ne prične takoj v predvojnem obsegu, a vendar tako, da bo imelo pri' tem krog 600 delavcev zaslužka. Proizvajal sc bo plin za tržaško mestno občino, ker je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih vendar do sporazuma z že obstoječo tržaško pli* narno. Obrat prične najkasneje tekom dveh mesecev. Upamo, da bo značil ta korak nov napredek po predolgem počitku. Želimo, da bi se premagale še vse druge težkoče, ki ovirajo početek redne* ga in prepotrebnega dela v tovarnah. b i ž. ga ne, bi vsaj nar stotin naših ljudi dobilo zaslužka pri tej gradnji. Brezposel* nost je velikanska, in vsak najmanjši oddih prinese nekoliko upanja na izbolj* šanje prežalostnih razmer na tem polju. Vinska kriza. — Kljub vsem mno* goštevilnim korakom od najuglednejših vinorejskih organizacij in kljub po* sredovanju poslancev in senatorjev, je vlada izjavila, da ne more znižati vozni* no za prevažanje vina po železnicah in. izpremeniti vinskega davka. Glasni so bili posebno sicilijanski vinorejci, kjer je kriza najhujša. A zaman vsi njih na* pori. Dalmatinsko vino. — V Dalmaciji upajo da se cena vinu dvigne. Zato drže pa visoke cene, s katerimi trgovci niso zadovoljni. Prodajajo vino le tisti, ki uujno rabijo denar. Pomanjkanje goto* vine tudi močno ovira kupčije, ker sc vino na upanje ne daja, temveč le proti gotovini. Kakovost vina je dobra, količi* na za 30% večja od lanskega pridelka. Odstotek alkohola znaša pri belem vinu 12, pri črnem 13. — Na sploh vlada tudi v Dalmaciji vinska kriza. Izseljeniška šola v Gorici. — V fur* ski pokrajini bo otvorjenih, kakor se razglaša, krog dvajset posebnih šol za izseljence. Najbrže dobi tudi Gorica ta* ko šolo. Ni prijetna ta vest! A ker si morajo naši ljudje drugod iskati kruha — v domači deželi ga ni več — je umest* no, da dobijo od nepristranskih činite* 1 jev navodil, kako naj postopajo pred iz* selitvijo in med bivanjem v tujih krajih. Zniževanje delavskih plač v Ameriki. — Ravnateljstva velikih rudokopov za baker so pred kratkim razglasila, da nameravajo svojim nastavljencem zni* žati mezde. Po nekod bo znašalo to zni* žanje 10% dosedanjih prejemkov, drugod se odtrže za enkrat delavcem od njihovega zaslužka 50 cent. na dan. Nekatere tovarne so sploh zatvorilc svoje obrate in odpustile delavstvo s prozor* nim namenom, da ob novi otvoritvi sprejmejo samo delavske sile s skromni* mi zahtevami. V posameznih okrajih so podjetja skrajšala delovni urnik na ško* do delavstva; Razni veleobrati so si v zadnjih letih nagromadili ogromnih do* bičkov, zato lahko zapirajo svoje tvor* niče, ker pričakujejo z gotovostjo novih dohodkov od znižanja delavskih dnin. Druge tovarne so zopet bogato založene s svojimi proizvodi, ki jih je treba spraviti na trg z velikimi dobički. Med tem pa naj delavec počiva in strada, da bo potem bolj pripravljen dajati mozeg za nenasitne žepe amerikanskih mihio* nar jev in sicer za majhen denar. — l ak je danes gospodarski položaj delavca tam preko morja, Pri nas pa vlada še vedno mnenje, da je Amerika ona de* žela, kjer se cedi med in mleko delov* nemu ljudstvu. Resnica pa je baš obrat* na, ker tudi ameriški kapital je brez srca za delavca in njegovo družino. Ureditev dolgov in terjatev v- kro* nah napram Nemški Avstriji. — Svoje* časno so se ustanovili v področju trgov* sko*obrtne zbornice v Prstu posebni od* bori dolžnikov in upnikov v kronah na* pram Nemški Avstriji v svrho, da skupno ščitijo svoje koristi. Ker ^ se vprašanje ureditve vendar le prepočasi rešuje, so se prizadeti zbrali dne 18. de* cembra 1923 v Trstu, kjer so po' zašli* šanju poročil uglednih strokovnjakov sklenili pozvati kr. vlado, naj pospeši razvozlanje tega porečenega vprašanja. Pri tem gre za lepe milijone, ki jih mora dobiti naša dežela. Vprašanje je velike gospodarske važnosti, vsled cesar sme* mo pričakovati, da bodo meredajni kro* gi s pravim razumevanjem podvizali zahtevano rešitev... Odlok proti alkoholizmu. — V Urad* nem listu z dne 26. oktobra 1923 je bil objavljen poseben odlok, ki zasleduje namen omejiti pijančevanje. Bistvena njegova vsebina je: 1. Na vsakih tisoč prebivalcev j el dovoljena le ena gostilna, v kateri se sme točiti vino, pivo in žga* ne pijače; 2. Gostilne sc ne bodo smele odpirati ob delavnih pred 10. uro, ob ne* deljah in praznikih pred 11. uro; 3. Go* stilne se bodo morale zapirati v času od 15. maja do 31. oktobra najkasneje ob 23. uri, v času od 1. novembra do 14. maja pa ob 22. uri. Odlok predvideva pa take izjeme, ki so bolj prehodnega značaja, da ostane za enkrat skoro vse pri starem. Vinski pridelek v južni Franciji v letu 1923 znaša na podlagi uradnih po* datkov 25.773.265 ht. Leta 1922 je Francija pridelala 26. 417.317 hi vina. Torej ie v letu 1923 pri vinskem pridelku na* zadovala. Gedefarski vestnik. Dt , Bobič Leopold: GOSPODARSKI POMEN ČEBE, LARSTVA. Čebelarstvo je bilo od pamtiveka u; va/evano v gospodarstvu. Čebelarstvo se je gojilo in se še dandanes goji ali radi veselja in opazovanja čebcl.nega življenja ali radi gotovih ddhodkov, ki se v gospodarstvu pričakujejo od eebe* larstva kot stranske pridobitne panoge. V Ameriki in v Nemčiji se je doprinesel dokaz, da more umno čebelarstvo po* stati ne samo glavni temveč tudi edini vir dohodkov za omogočcnje obstoja čebelarja in njegove družine. Pri nas se to menda še ni preizkusilo. — Ali pri nas imamo mnogo čebelarjev, ki imajo iz čebelarstva tolikoi dohodkov, da iz* polnijo z njimi gospodarski primanj* ki ja j. Dandanes, ko postajo življenje radi brezposelnosti in velike draginje od dneva do dneva težje, bi utegnil marši* kateri duhovnik, učitelj, uradnik, kmet, delavec, invalid najti v čebelarstvu tisti vir dohodkov, ki mu primanjkuje v kritje njegovih življenskih potrebščin. Čebe* larstvo se lahko postavi poleg vrtnar* stva in perutninarstva kot stranski vir dohodkov na prvo mesto in to radi te* ga, ker zadošča le začetna glavnica iri ni posebnih vzdrževalnih stroškov. Seveda zahteva čebelarstvo, temeljitega po* znanja čebelnega življenja in marne pa* žnie pri oskrbovanju panjev. Kdor ima dobro voljo, si pridobi v par letih po* trebno znanje. Ni pa dovolj to znanje o negovanju čebel, treba ie, da imaš vese* ' m nagnjenje do čebelarstva. Drugače ne loti se ga! V naši deželi so klimatične in cvet* ne razmere prilično dobre in s sedanjo množino, panjev ni izkoriščen niti peti del cvetnega nektarja. Brez dvoma se rosuši vsako leto velika množina nepo- branega sladkega cvetnega soka — na škodo narodnega gospodarstva. Evo ti, migljaja! Kdor čutiš veselje in nagnjenje do čebelarstva, začni čebe* ' kriti! ŠKODLJIVCI KORISTI ČEBELARJEV. Kdo so ti škodljivci? Čebelarji sami. To so tisti čebelarji, ki nimajo zadruž* niškega duha ter Zpadružniškega smisla in ki prodajajo med po sramotno nizki ceni in ki oddajajo vosek rajši drogi* stom in drugim trgovcem, nego naši če* belarski zadrugi. Predno je začela naša zadruga na* kupovati vosek, so ga čebelarji ponujali drogistom in drugim trgovcem skoro za vsako ceno, to je po L 5 in L 6. Zadruga ; j lani in predlanskim prevzemala vosek po L 7 do L 9 za kg in je na ta način dvignila ceno vosku v trgovini do L 10, ker je na trgu voska primanjkovalo radi ".kupljanja voska pri čebelarski zadrugi. V letu 1923 je naša zadruga nastavila ceno vosku do L 10 za kg. In kaj smo doživeli? Da so šli nekateri čebelarji z voskom k trgovcu in mu ponudili vosek po L 10.50, češ, da drugače ga nesejo v zadrugo, ki jim ga plača po L 10. Seveda je trgovec, ki je vosek potreboval, plačal po zahtevani ceni. In posledica je ta, da zadruga ne dobiva voska za izdelovanje satnic in da ostane mnogo čebelarjev brez satnic. Velika je nehvaležnost in kratkovidnost takih čebelarjev, da ne uvidijo, da se morajo zahvaliti zadrugi, '■' r le ona je dvignila ceno voskaj in ker ima namen ceno vosku še dvigniti. Za nekaj borih stotink izdajajo korist za* "ge, ki je koncem koncev korist1 čebe* larjev. Načelstvo »Slovenske čebelarske zadruge« je svojoas sklenilo, in ta sklep m bil tudi objavljen, da naj bode cena medu v drobni razprodaji po L 10 do L 12 za kg in s tp ceno je zadruga stopila na trg. In kaj smo videli? Da prodajajo čebelar ji med na drobno po L 7, po L 6 in celo po L 5.50! Zgodilo se je nekaj dni pred božičnimi prazniki, da so nekateri obrtniki prašali za večjo količino medu. Zadruga jim je nastavila ceno po L 8 na debelo. In kaj se je zgodilo? En obrtnik se je obrnil na nekega čebelarja in je od njega dobil med po L 6.50 im drugi obrt* nik je dobil od drugega čebelarja po L 6. In koliko je takih slučajev, ki nam niso in ne morejo biti znani! S takim postopanjem škodijo čebe* larji sami sebi in drugim čebelarjem. Najbolj neodpustljiv greh pa je ta, da pridejo taki čebelarji vprašat, kako vi* soko drži zadruga ceno medu in da ga potem sami prodajajo po nižji ceni. Dragi čebelarji, po taki poti ne pridemo daleč! — Kar se more opravičeno od vas zahtevati, je to, da se držite cen, kakor jih je nastavila zadruga in da ne greste pod te cene. Čebelarji, pokažite v lastnem interesu zadružniškega duha in ne delajte na lastno škodo in na škodo čebelarjev! VAŽNI SKLEPI »SLOVENSKE ČE* BELARSKE ZADRUGE«. Ker niso bili na dosedanjih občnih zborih prisotni vsi člani in ker je mnogo čebelajrev vstopilo v zadrugo še le v zadnjem času, se nam zdi potrebno, da se objavijo nekateri važni sklepi občnih zborov, da jih bodo vsi člani poznali. I. — »Slovenska čebelarska zadru* ga« se je ustanovila z območjem za Ju* lij ko Krajino na ustanovnem občnem zboru v Gorici dne 3. februarja 1921. V pravilih se je določilo, da plača vsak član ob pristopu vsaj eden zadružni delež v znesku lir 10, z omejenim jam* stvom desetkratnega zneska vpisanih deležev. Javna razglasila, ki so po zako* nu predpisana, se objavljajo v »Goriški Straži«'oziroma v listu, ki ga določi ob* čni zbor. Načelstvo more objavljati raz* glase tudi v drugih listih. II. — Na rednem občnem zboru 18. junija 1922 so se storili sledeči važni sklepi: 1.) da se uvede za člane zadruge letna poslovalnina lir 4 za kritje pisar* nisKih stroškov ter da plača vsak član ob pristopu poleg deleža lir 4 kot pri* stopnino in da so novi člani za prvo leto oproščeni plačila poslovalnine; 2. ) da je po izvedencih zadruge izve* den-aJ revizija čebelnjakov za člane ob; vezna, a da naj glede nevčlanjenih če* belarjev poskrbi načelstvo za oblastveno revizijo; 3. ) načelstvu se je poverila naloga, da izvede zavarovanje čebel proti bolez; nim s tem, da sestavi pravilnik. Prispe* vek, ki naj ga plačajo člani vnaprej, se določi sorazmerno s številom vzimlje* n ih pan jev. Odškodnina za vsled bo* lezni izgubljene ali uničene panje naj se določi s 60% prave vrednosti. Po vošče* rem molju uničeni panji se ne odško* dujejo, ker se zanikrnost ali nemarnost čebelarjev pri uničevanju črvov in veš ne more in ne sme podpirati. III. —■ Na rednem občnem zboru 8. aprila 1923 so se storili' ti le važni sklepi: 1. ) da je vsak član dolžan podpisati po en delež za vsakih deset vzimljenih panjev in da veljajo odlomki nad pet za desetico; 2. ) da naj se vnovčevanje medu iz* vrši potom osredotočanja vsega medu v čebelarski zadrugi in z drobno razpro* dajo; 3. ) da naj bi zadruga, če le mogoče, plačala pri prevzetju medu del kupnine, a ostanek, ko se med proda; 4. ) da naj se med preišče pri prevzetju, če je pristen; IV. — Načelstvo je sklenilo: 1. ) v svoji seji z dne 19. julija 1923, da se bodo priobčevale čebelarske stva* ri v »Gospodarskem vestniku« in 2. ) v svoji seji z dne 18. okt. 1923, da s d začne z organizacijo razprodaje medu in da se bode med prodajal pod znamko »Ambrozija, zajamčeno čisti naravni med« (Ambrosia, miele puro naturale garantito) pod zadružno firmo. Seveda se je storilo na omenjenih ■ občnih zborih in v mnogobrojnih sejah načelstva še mnogo drugih sklepov, 'ti* čočih se navadne in redne uprave in ki . so bili objavljeni svoječasno, a tukaj ob* javljeni sklepi so po večini taki, ki so važni v pogledu razmerja članov do' za-cruge. —Tajništvo. Redilna vrednost meda. — Ministr? stvo za javno zdravje češkoslovaške re* publike je na kmetijski razstavi v Pragi dalo izobesiti poseben razkaz, s katerim je napravilo medu — najbrže pehote — veliko in dobrodošlo reklamo. V razkazu se čita: V2 1 mleka ima enako vrednost kakor 100 g medu — 200 g jajec = 100 g koruze = 150 g riža = 500 g gr as ha = 200 g karpa (riba) = 400 g ščuke (riba) = 400 g krompirja = 1250 g cvet? nega zelja = 125 g pšeničnega kruha = 42 g surovega masla = 50 g slanine == 100 g sira = 1500 s* kislega zelja = 750 g ja* bolk — 85 g čokolade = 100 g mastnega svinjskega mesa = 250 g puste govedine. — Iz tega jasno sledi, da zavzema med kot hranilo jako važno mesto, kar pal se pri nas še vedno ne zadostno upošteva. Hud mraz postane čebelam lahko škodljiv. — Ko nastopi mraz, se skušajo čebele pred njim zavarovati na ta način, da se stisnejo kolikor mogoče'tesno v grozd. Če so čebele zraven tega še izpo* stavljene prepihu, se zna pripetiti, da so naenkrat odrezane od svojih medenih zalog, ker rabijo’ v takih razmerah jako mnogo hrane. Čebelni grozd je jako oko? reri in se vslcd tega le s težavo premika proti enemu koncu panja, V takem polo? žaju porabi en panj čez zimo 5 kg meda, dočim bi porabil isti panj le 1 in pol do 2 kg, ako sc nahaja^ dobro zavarovan proti prepihu, tudi pri 2 do 3 stopinjah mraza v varnem prezimovališču. OBVESTILA. Cena voska, ki ga prevzema čeb. zadruga je bila določena po kakovosti do lir 10. Če je vosek prvovrsten, se plača tudi nad lir 10. Kdor ima kaj vo? ska. naj ga kolikor mogoče hitro pošlje ali prinese zadrugi. • Cena medu, ki jo je določila zadruga1, naj bode v drobni razprodaji najmanj po lir 10 za kg in na debelo najmanj po lir 8. Pod prodajo »na debelo« se razu? me količina nad 50- kg. Izdelovanje satnic ali umetnih med? sten. — »Slovenska čebelarska zadruga» bo tudi letos izdelovala na svojih strojih satnice. Da se bode moglo začeti z de? o.n čimprej in da bo ob pravem času dovolj satnic na razpolago, se vabijo čebelarji, da pošljejo ali prinesejo v za? drugo svoj vosek za predelavo v satni? ce že tekom meseca januarja. Vzpričo pomanjkanja zadružniškega duha na strani čebelarjev, ki oddajajo svoj vo? sek rajši drogistom in drugim trgovcem nego zadrugi, naj se ne zanašajo čebe? larji, da bodo mogli kupiti satnicel pri zadrugi, ker imamo v zalogi le prav majhno količino voska. Kdor bode rabil satnice, naj si tedaj priskrbi pristen in čist čebelni vosek in naj nam ga pošlje v predelavo. Popraševanje po A. Ž. panjih. — Če ima kdo na prodaj v Nemčiji izdelane A. 'A. panje, ki so bil dani na račun voj? ne odškodnine, naj naznani število in ceno zadrugi. Kupijo se panji s čebelami. —• Kdor ima na prodaj panje s čebelami, naj na? znani zadrugi število panjev, kakovost ali vrsto panjev in ceno. Naročba čebelarskih listov. — Če želi kateri čebelar naročiti čebelarske Mste kakor n. pr. »Slovenski čebelar« — Ljubljana (lir 12), »Jugoslovenska pče? la« — Zagreb (lir 10), »Hrvatska pčela« — Osijek (lir 10), «L’Apicoltura italia? na« — Ancona (lir 13), »L’Apicoltorc Moderno« — Torino (lir 13), »Biencnva? ter« — Wien (lir 13), naj pošlje nazna? čeno naročnino »Slovenski čebelarski zadrugi«. Opomba. Neki čebelar je lansko le? to položil za list »Bicnenvater« samo lir 5, zato sc list ni naročil. Če dotičnik dopošlje še lir 8, se mu naroči letnik 1924. Čebelarji! Vaša sveta dolžnost je, da naročate in razš'rjate GOSPODARSKI VESTNIK, svoje strokovno glasilo. Tiska Narodna tiskarna. — (3.—1.—1924.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.