VESTNIK ........................immHmtmmmtuuug Poštni urad 9020 Ceiovec Š Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt E E izhaja v Cetovcu E Er$cheinung:ort Kiagenfurt E E Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov E ^ P. b. b. TimHHmtHmtmtmumnumummimnimmmmmmtmmtmŠ LETNiK XXX)it. CELOVEC, PETEK, 10. NOVEMBER 1978 ŠTEV. 4$ (1891} NAUK NEDELJSKEGA GLASOVANJA: Ljudstvo se je izrek!o proti ziorabijanju demokracije Slovenci v Italiji zahtevajo globalno zaščito Siovenska narodnostna skupnost v ttaiiji si siej ko prej prizadeva, da bi dosegia giobaino zaščito, to je zakonske norme, ki bi zagotovite vsestransko enakopravnost Siovencev v vseh pokrajinah, kjer živijo, torej v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Kajti itaiijanske obiasti že od nekdaj stremijo za tem, da bi S!o-vence deiiie v raziične kategorije in jim temu primerno tudi „de)iie" pravice. Posiedica take poiitike je, da imajo Siovenci na Tržaškem trenutno razmeroma največ pravic, na Goriškem že nekaj manj, v Beneški Sioveniji pa spioh nič, medtem ko se morajo na primer Siovenci v Kanaiski doiini boriti še za to, da jih bodo spioh priznati. Da bi znova podkrepiti svojo zahtevo po enotni zaščiti vseh Siovencev, so sestavi)! skupno detegacijo, ki je že zaprosita za sprejem pri predsedniku itaiijanske viade Andreottiju; hkrati že-iijo obiskati novega predsednika repubiike Pertinija, prav tako pa hočejo svoje zahteve toimačiti tudi vodstvom vseh strank, ki so zastopane v viadni koaiicij). V skupni detegaciji Siovencev v itaiiji bodo predstavniki Siovensko kuiturno-gospodarske zveze, Siovenske skupnosti. Sveta siovenskih organizacij ter siovenskih društev videmske pokrajine. Prav tako bosta v deiegaciji tudi predstavnika komunistov in sociaiistov, to je obeh naprednih strcnk, ki imata na svojih iistah na vseh ravneh izvoijene tudi siovenske mandatarje in se spioh aktivno zavzemata za pravično rešitev vprašanj siovenske narodnoste skupnosti v itaiiji. V Nemči/i razpra v#a/o o zasfaranju nacističnih ziočinov Nedeljsko glasovanje o tem, ali naj atomska elektrarna Zwen!en-dorf začne obratovati ali ne, je s svojim izidom zelo nazorno potrdilo tisto, kar smo zapisali že v zadnji številki našega lista. Izid je namreč tak, kakršnega je bilo pač mogoče pričakovati spričo dejstva, da je bilo prvotna načrtovano (in tako tudi deklarirano) glasovanje o stvarnem vprašanju povsem spolitizirano, pretunkcionirano v strankar-sko-politične volitve, ki naj bi izpovedale, v kolikšni meri uživa sedanja vlada zaupanje ljudstva. Krivda za tako „ ponaredbo" prvotnega namena glasovanja je na obeh straneh, zato tudi nobena stran nimo prav nobenega vzroka postavljati se sedaj v pozo zmagovalca oziroma .nasprotnika' riniti v položaj poraženca^ Eno je namreč dejstvo: od skupno 5,083.673 volilnih upravičencev jih je na vo-iišče šlo le 3,259.118 ali 64,1%, kar Opozorilo Avstriji na 55 let stare dolgove Avstrijski zunanji minister dr. Wiiiibaid Pahr je v ponedeijek sprejet jugosiovanskega veiepo-sianika na Dunaju Novaka Pri-bičeviča na njegovo zahtevo. Ob tej priioinosti sta se pogovarjata o aktuainih vprašanjih dvostranskih odnosov med državama. Med drugim pa je biio govora tudi o probiemih v zvezi z izpoinitvijo arhivskega sporazuma iz ieta 1923. Veieposianik Pribičevič je ministru Pahru ob tej priioinosti izročii .aide me-moire", ki vsebuje jugosiovan-ska staiišča do tega vprašanja, to se pravi spomenico, s katero Jugosiavija ponovno opozarja Avstrijo na njene že $3 iet stare doigove, ki jih avstrijska viada giede izročitve arhivskega gradiva, za kar se je obvezaia s pogodbo ieta 1923, še vedno ni izpoiniia. Res iepo spričevaio o .pogodbeni zvestobi"! pomeni, da se dobra tretjina upravičenih državljanov svoje pravice sploh ni poslužila — torej je skupina .nevotilcev" (namreč 1,824.555, h kateri pa bi lahko prišteli še okroglo 76.000 neveljavnih glasov) daleč najmočnejša!, če upoštevamo, da je bilo za Zwentendorf oddanih le 1,576.839 odnosno proti Zvventendodu 1,606.308 glasov. Ravno zaradi tega je povsem Zgrešeno trditi, da razmerje 49,53 odst. : 50,47 %, kakor se kaže na Podlagi veljavno oddanih glasov, daje tudi realno sliko odnosa avstrijskega ijudstva do vprašanja otomske energije, kakor je tudi nestvarno delati iz tega razmerja za- ključke o .moči* ene ali .slabosti" druge stranke. Kakor že rečeno, je bila prvotna stvarna odločitev v veliki meri spremenjena v medstrankarsko obračunavanje z vsemi atributi demagogije volilnega boja in zato tudi rezultat ne more predstavljati opredelitve — ne v enem in ne v drugem pogledu. Tako bi moral prvi in glavni nauk, ki bi ga morali odgovorni politični dejavniki napraviti iz nedeljskega glasovanja, biti brez dvoma ta, da se demokracija ne sme zlorabljati! Morda je prav v tej luči treba gledati tudi prvotno reakcijo kanclerja Kreiskega, ki je iz odgovornosti za neuspeh razmišljal celo o ostavki in ga je vodstvo stranke moralo .potolažiti" s tem, da mu je dalo nadaljnja pooblastila. Predvsem pa je v omenjeni luči treba videti zelo klavrno vlogo, v kateri se je znašla zlasti UVP, ko je morala ugotoviti, da se njen bistveni prispevek k spolitiziranju nedeljske odločitve nikakor ni obrestoval v tolikšni meri, da bi si iz tega mogla kovati kapital za volitve v prihodnjih letih. Kajti rezultat glasovanja je za vlado in S PO pravzaprav tudi .sreča v nesreči": če bi bilo razmerje obratno, bi se morala SPO z malenkostno večino v parlamentu odločiti za obratovanje atomske elektrarne, kar bi OVP in FPO brez dvoma izkoristili v pri- hodnjem volilnem boju. Usoda atomske elektrarne Zwen-tendorf je vsaj zaenkrat odločena, ni pa rešeno vprašanje, kako naprej? Pri tem ne gre le za to, kaj bo iz tistih osmih milijard šilingov, ki so jih s soglasnim sklepom vseh treh v parlamentu zastopanih strank že .investirali". Na merodajnih mestih bodo morali resno premisliti tudi o potrebnih spremembah vseh tistih načrtov, ki so jih doslej delali v prepričanju, da bo elektrarna Zwentendorf že letos začela dobavljati električno energijo. Teh vprašanj gotovo ne bo mogoče reševati s politično demagogijo, marveč le s stvarnim in predvsem strokovnim pristopom. Prve reakcije na nedeljsko odločitev pa prav v tej smeri še močno razočarajo. Kažejo namreč, da se v vodstvih posameznih strank namesto k iskanju skupnih rešitev dosti bolj nagibajo k medsebojnemu obračunavanju. O tem je da!a prva seja parlamenta ta teden dovolj zgovorno sliko, ko je iskanje grešnih kozlov potisnilo na stranski tir celo razpravo o proračunu. Vendar je ista seja tudi pokazala, da je v stvarnih vprašnajih možno najti tudi skupno govorico. Toka skupna govorica pa bo brez dvoma potrebna pri reševanju problemov, ki jih je gotovo tudi v Avstriji dovolj — in ne samo v zvezi s Zwenten-dorfom. Zvezno republiko Nemčijo spet zaposluje nacistična preteklost. V teku je namreč razprava o vprašanju, ali naj bi v smislu trenutno veljavnega zakona konec leta 1979 nacistični zločini zastarali, to se pravi, da potem ne bi več preganjali nekdanjih nacističnih zločincev, ali pa bi tozadevne zakonske predpise ponovno spremenili oziroma podaljšali njih veljavnost, kakor se je to zgodilo že pred desetimi leti. Prvotno bi morali tovrstni zločini zastarati že leta 1965, to je dvajset let po koncu vojne. Pod pritiskom svetovne javnosti so tedaj rok po- daljšali za štiri leta in pri tem začetek dvajsetletne dobe računali od ustanovitve ZR Nemčije v letu 1949. Tako je potem leta 1969 prišlo do prvega resnega „spopada" okoli zastaranja nacističnih zločinov in do razprave, kako bi rešili vprašanje razlikovanja med nacističnimi zločini ter ..navadnimi" umori kot zločinskimi dejanji. Da bi se končni odločitvi izognili, so po dolgih razpravah rok enostavno podaljašali za nadaljnjih deset let, to je do konca leta 1979. In tako se je ZR Nemčija sedaj, eno leto pred iztekom tega roka, ponovno znašla pred težkim vprašanjem, ki že precej razburja duhove. Glede stališč v tem vprašanju obstajajo precejšnje razlike tudi znotraj posameznih strank. Najbolj se k razglasitvi nacističnih zločinov za nezastarljive nagibajo — da se omejimo na tri v parlamentu zastopane stranke — socialisti, vendar tudi v njihovih vrstah niso vsi naklonjeni taki rešitvi. Svobodnjaška stranka je v celoti proti in se v imenu „nemške pravne tradicije" zavzema za to, da bi nacistične zločince prenehali zasledovati. Nasprotno pa so v vrstah krščanskih demokratov precej močne tudi tiste struje, ki bi se celo proti lastni stranki izrekle proti zastaranju nacističnih zločinov. Trenutno se razprava vrti okoli .kompromisnega" načrta, ki ga je sprožil vodja socialdemokratske skupine v parlamentu Herbert Wehner: da ne bi bilo treba nacističnih zločinov posebej proglašati za nezastarljive, bi v to kategorijo kaznivih dejanj uvrstili umor nasploh — in tako bi bil volk sit, koza pa bi ostala cela. Ali bo po tej poti uspelo najti izhod iz sedanje zagate, bo seveda pokazala šele nadaljnja razprava. Ne glede na to pa je že danes možno ugotoviti, da s polovičnimi in kompromisnimi prijemi takih problemov ne gre reševati. Če pomislimo, da so do januarja letošnjega leta potekali postopki proti 85.000 ljudem in da je bilo od teh obsojenih le 6500 oseb, potem je pač dovolj jasno razvidno, kako težko nacistična preteklost še danes bremeni ZR Nemčijo. Šestdeset let republike V tel? dnek mineva šestdeset let od dogodkov, Id so giokoko posegli v zgodovino Avstrije. Najprej se je razsaja trl?la državna tvorba avstro-ogrs^e monarhije, /bi jo je poraz v prvi svetovni vojni odpihnil z zemljevida. Dne 72. novembra 797P pa je kila kot preostanek nekdanje veledržave razglašena repakiika, ki ji je kilo že ok njenem rojstva vtisnjeno znamenje države, „ki je nikce ni želel" in v katere življenjsko sposoknost kaje nikče ni veroval. Prav na ta dejstva se je treka spomniti, če ki ok Šestdesetletnici repakiike koteli dokiti odgovor na vprašanje, v kolikšni meri je v tek desetletjik aspelo razviti in atrditi tadi repaklikansko zavest. Za doko tako imenovane prve repakiike vsekakor t?eija, da so kile v avstrijskem ijadstva široke plasti, ki jim je repakiikanska zavest povsem manjkala. Po svoji miselnosti so kili še vse preveč ajeti v rajno mo-nark:jo. Sanjali so o cesarjik in o „dokrik starik ča-sik", prav tako pa se tadi niso osvokodiii stare miselnosti gosposkega naroda — pač relikt iz doke, ko so Nemci kot majkna manjšina skozi stoletja gospodovali vsem ostalim narodom kakskarškega rajka, ki je prav zaradi te kerrenvoikovske poiitike tadi apravičeno šel v zgodovino kot ječa narodov. Tako je vodila pot mlado repakiiko skozi ieta gospodarske krize kmaia v državljansko vojno, na katere konca se je znašla v prekodni doki avstro-jašizma, iz katerega je potem vedno kitreje drsela v okjem .veii-kema krata". 5 tem je kil aresničen sen tistik, ki so že dvajset let prej dali repakiiki ime .Nemška Avstrija", da ki tako poadariii željo in zaktevo po zdražitvi z Nemčijo. Ž .zopetno zdrazitvijo" — kakor so tedaj imenovali nacistično zasedko Avstrije — je kilo spet konec repa- kiike. Toda ravno takrat, ko Avstrije na zemljevida ni kilo več, je v ijadek zaživela vera v to državo — ne morda pri tistik, ki so daleč nekje pri Narvika ali Stalingrada ter pri Ti Aiameina v Ajriki .kraniii" svojo domovino, pač pa pri tistik avstrijskik patriotik, ki so zaradi svojega prepričanja in svoje zvestoke do Avstrije trpeli v gestapovskik zaporik in koncentracijski!.? takoriščik, še zlasti pa pri onik, ki so iz predanosti idealom demokracije in pravice zgrakiii za orožje ter kot partizani doprinesli od zaveznikov zaktevani lastni delež za osvokoditev Avstrije. Tde?i izmed .graditeljev" prve in drage avstrijske repakiike — dr. Nar! Tenner — je menda dejal; če ki stari cesar še živel, je vprašanje, ali ki se ieta 797# spiok apaii razglasiti repakiiko. Sedanji zvezni predsednik dr. Nircksckiager pa je šele pred nedavnim agotovii, da smo Avstrijci ieta 7943 in morda že nekaj let prej našli nazaj k teki — kot narod in država. V tek dvek izjavak se zrcali tista velika razlika, ki jo je nedvomno zaslediti v zavesti velikega dela avstrij-skega ijadstva nekdaj in danes. Vendar pa ko še kijak tema pofreknik veliko naporov, da ko povsem premagana stara mentaliteta iz katere se je pred šestdesetimi leti porodilo nezaapanje v mlado repakiiko. Danes o repakiikanski zavesti ni več dvoma, vendar pa je marsikje še vedno prisoten dak po troknoki iz kapacinske groknice na Danaja in pogosto prodira na dan tadi stara miselnost o večvrednosti enik in manjvrednosti dragik državljanov, kar se zlasti kaže v manjšinski politiki. N prej omenjenema prispevka za osvokoditev Avstrije smo kistveno doprinesli prav koroški Slovenci. Zato tadi apravičeno pričakajemo, da ta Avstrija z nami ne ko ravnala mačekovsko kot njene predkodnice, marveč pravično kot moderna demokratična repakiika, k kateri se komo iakko vsi zavestno priznavali. Drugod manjšine napredujejo ^ slovenska šob v Trstu v Avstriji se njihov poiažaj siabša je biia ustanovljena pred devetdesetimi leti Ob koncu prihodnega tedna bo v Budimpešti kongres Demokratične zveze Juinih Slovanov, to je organizacije, ki povezuje okoli 100.000 pripadnikov jugoslovanskih narodov, ki živijo na Madžarskem; med njimi je okoli 6000 porabskih Slovencev. Na kongresu bodo pregledali delo in uspehe zadnjih petih let ter na podlagi izkušenj iz minule dobe in na osnovi temeljite razprave ter ocene sprejeti smernice za nadaljnje urejanje vloge in položaja manjšin na Madžarskem. Torej bo kongres prikazal, kako se na Madžarskem v najnovejšem času uveljavlja manjšinska politika, ki se je v primerjavi s prejšnjimi desetletji preusmerila v pozitivno stran, kar dokazujejo najrazličnejši pojavi. Med drugim so na to dejstvo opozorili tudi na predkongresnih zborih, na katerih so pripadniki posameznih narodnosti volili delegate za kongres. Hkrati pa so na predkongresnih zborih dali poseben poudarek problematiki manjšinskega šolstva. Kajti na Madžarskem so v manjšinskih šolah začeli uvajati nov učni program, ki naj bi s postopnim širjenjem pouka materinščine privedel te šote do statusa dvojezičnih šol, ki bi potem postale most h kulturam matičnih narodov in s tem jamstvo za ohranitev materinega jezika, tradicij in posebnosti vsake narodnosti. Pri tem pa bo marsikje treba premostiti še mnoge težave, saj so bile manjšine na Madžarskem po sili razmer dolga! desetletja bolj ali manj odtrgane od svojih motič-nih narodov. O potrebi in o pomenu take usmeritve manjšinskega šolstva so prepričani tudi uradni krogi na Madžarskem. Tako je na primer državni sekretar za šolstvo Janos Goszto- nyi v pogovoru, ki ga je objavilo glasilo Demokratične zveze Južnih Slovanov .Narodne novine", jasno označil vlogo manjšinskih šol v okviru obveznosti večinskega naroda do manjšin, in sicer kot glavno nalogo, ki je življenskega pomena za obstoj in razvoj narodnosti. V takem ozračju je razumljivo močno naraslo zanimanje manjšin za narodnostni pouk: v petih letih se je število učencev, ki so deležni pouka materinščine kot predmeta, povečalo za skoraj 11.000, kar predstavlja porast za okoli 40 odstotkov. prcEznzMjfc petintridesetietnico V nedeljo je minilo 35 let, odkar je v Jajcu, kjer so bili le dobre tri tedne pozneje na zgodovinskem zasedanju AVNOJ položeni temelji nove Jugoslavije, začela delovati časopisna agencija, ki je dobila ime Tanjug. Od takrat se je Tanjug razvil v moderno časnikarsko agencijo, v kateri je zaposlenih 750 novinarjev, prevajalcev, stenografov, per-foratorjev in tehnikov — zrasel je v novinarsko ustanovo, ki ima pomembno mesto ne le v Jugoslaviji, marveč po vsem svetu. Ob svojem jubileju je kolektiv Tanjuga prejel številne čestitke, katerim se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika z najboljšimi željami za uspešno delo v prihodnje. Zlasti pet je pomembno, da se je vzporedno večalo tudi število otroških vrtcev na narodnostno mešanih območjih. Pred petimi leti jih je bilo 95, danes pa jih imajo že 158. .Naš cilj je," poudarja pristojni vladni funkcionar, .da bi v prihodnje vsi otroci vstopali v osnovno šolo po temeljiti jezikovni pripravi materinščine". Kjer te možnosti trenutno še ni, bodo otroke pripravljali v posebnih enoletnih malih šolah. Kaj, če bi tako mnenje in razumevanje zat potrebe manjšine prevladalo enkrat tudi pri .demokratičnih" in baje .manjšini naklonjenih" koroških oblasteh. Tedaj namreč deželnemu glavarju kot najvišjemu predstavniku šolstva ne bi bilo potrebno, da bi ob obisku mednarodne manjšinske organizacije slabo vest zaradi vprašanja po dvojezičnih otroških vrtcih na Koroškem potlačil s tem, da je enojezični otroški vrtec v Globasnici enostavno .prekrstil" v dvojezičnega. Toda tudi v ustih deželnega glavarja ima laž kratke noge: otroški vrtec v Globasnici je prav tako enojezičen, samo nemški, kot so vsi ostali javni otroški vrtci na Koroškem. S tem, da se mora vzgojiteljica posluževati tudi slovenskega! jezika, ker nekateri otroci nemščine še ne razumejo, vrtec (ormalno še ni dvojezičen. Pač pa je ravno to dejstvo posebno prepričljiv dokaz, kako so oblasti na Koroškem in v Avstriji v resnici .naklonjene" manjšinam, ko brezobzirno teptajo njihovo pravico do enakopravnosti, kadar pa jih nekdo opozori na ta odnos, pa se skrivajo za izgovori, potvarjanji in očitnimi lažmi. Vendar pa jim tudi to ne more pomagati, da svet ne bi spoznal resnice o manjšinski politiki Avstrije, ki je vse prej kot manjšinam naklonjena. Zakladi na dnu morja Morski arheologi in zlasti lovci na zaklade vedo veliko povedati o tem, kaj vse je človeštvo izgubilo v morju. Gre za stvarne ocene in ugotovitve, gre pa predvsem tudi za fantastične domišljije, ki ne poznajo meja. Vsekakor pa je res, da so v morskih globinah izginili skupaj z najrazličnejšimi ladjami tudi veliki zakladi, ki so jih ladje prevažale iz enega konca Sveta v drugi. Tako na primer italijanski raziskovalci potopljenih ladij trdijo, da je poleg najbolj znanih ladij „Titanic" in „Andrea Doria" na dnu morja vsaj še pet velikih ladij, ki bi se jih izplačalo ^izkoristiti". Prva med njimi je britanska jadrnica .General Grant", ki se je potopila leta 1886 pri Novi Zelandiji blizu Aucklanda. Na njej je bil tovor zlata in 83 ljudi, od katerih se jih je petnajst rešilo na nek samoten otok, kjer so jih našli šele po dveh letih. Druga je ruska križarka .Nakimov", ki so jo leta 1905 potopili Japonci nekje med Japonskim in Kitajskim morjem. Leži na globini stotih metrov. V zadnjih dvajsetih letih se je nad njo zvrstilo že kar lepo število potapljačev, a nikomur od njih še ni uspelo, da bi se dokopal do njenih dragocenosti, to se pravi do zabojev z zlatom in dragocenimi predmeti. Britanska fregata „Lutine", potopljena leta 1799 blizu arhipelaga Fri-sone, na področju, ki ga imenujejo .pokopališče Holandcev", je imela na krovu razen zlata in srebra še zvon. Potopljači so doslej izvlekli približno desetino tovora in zvon, ki je dobil svoj prostor v londonskem predstavništvu firme L!oyd; s tem zvonom zdaj oznanijo žalostno novico, ko se potopi kaka ladja. Četrta izmed omenjenih ladij na dnu morja je nemška podmornica U-354, ki jo je sestrelilo angleško letalo. Po vsej verjetnosti je bila namenjena v Latinsko Ameriko, a jo je spomladi leta 1945 za vse večne Čase potegnilo vase morje med Dansko in Švedsko. Na krovu je bilo 38 potnikov in lepo število zabojev z umetniškimi predmeti velike vrednosti. Ljudje so se skoraj vsi rešili, vključno s kapitanom, medtem ko so zaboji izgubljeni. Danci in Švedi so ustanovili posebno družbo, katere naloga je, da poskusijo najti in dvigniti preostali tovor nemške podmornice. Tudi peta ladja je nemška, potopili pa so jo 30. januarja 1945 Rusi. To je bila največja katastrofa v pomorski zgodovini, v njej je izgubilo živ-lenje 7200 ljudi. Leži v Baltiku in skriva v trupu zaklad, ki je pripadal ruskim cesarjem in je neprecenljive vrednosti. Razen tega je ladja vozila še ogromno zbirko umetniških predmetov, ki so jih Nemci pri umiku pobrali iz največjih ruskih muzejev. Tako bi lahko naštevali še dosti ko neizmerni zakladi po- prtmerov, čivajo na morskem dnu in verjetno ni dosti verjetnosti, da bi jih kdaj koli dvignili. Nekoliko boljši izgledi so menda glede otočka Valle Vecchia di Caorle, kjer so v pesku baje skrite dragocenosti, ki se sicer ne morejo meriti s tistimi, ki ležijo v prej omenjenih potopljenih ladjah, so pa zato — tako vsaj zatrjujejo — doseg-ljivejši. Na otoku jih je pustila neka nasedla ladja, ki so jo prehiteli dogodki oziroma konec vojne. Posadka, ki ji je bil zaupan tovor, se je sicer trudila, da bi rešila, kar bi s& rešiti dalo, vendar dragoceni predmeti do danes še niso prišli v roke lastnikom. Člani pomorskoarheološkega kluba Albatros v Milanu, ki so letošnje poletje izkoristili svoje počitnice za to, da bi skriti tovor našli, trdijo, da sta ga dva člana bivše posadke zakopala globoko v pesek, potem pa se iz ne- Prejšnji mesec je minilo devetdeset let od pomembnega dogodka v zgodovini tržaških Slovencev, namreč ustanovitve prve slovenske šole v Trstu. Bila je to zasebna Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakobu, s katero so tržaški Slovenci zabeležili prvi uspeh v trdovratnem boju za slovensko šolo v tržaškem mestu. Ob tej priložnosti je .Primorski dnevnik" objavil daljši spominski članek, po katerem povzemamo naslednje podrobnosti. Ustanovitev prve slovenske šole v Trstu ima! seveda svojo predzgodovino: Že 20. marca 1883 je 1428 slovenskih očetov vložilo na mestni svet v Trstu prošnjo, naj se za njihove otroke ustanovi v mestu osnovna šola!. O tej prošnji je razpravljal občinski svet 18. decembra 1883 in z .ogorčenjem" odbil upravičeno in utemljeno prošnjo slovenskih meščanov. Sledilo je še veliko prošenj, ki so bile naslovljene celo na Dunaj, vendar vse zaman — odloka o ustanovitvi slovenske osnovne šole v Trstu oblasti niso izdale. Treba je bilo počokati na izjemno akcijo slovenskih rodoljubov. V Ljubljani so leta 1885 ob tisočletnici Metodove smrti ustanovili Ciril-Metodovo družbo, ki naj bi reševala naš narod z lastnimi sredstvi, kot protiutež nemškemu Schul-vereinu in podobnim organizacijam. Ciril-Metodova družba je potem ustanavljala in vzdrževala tudi osnovne šole in otroške vrtce povsod tam, kjer je imela svoje podružnice in svoje člane. (Med drugimi je ustanovila tudi Narodno šolo v Šentrupertu pri Velikovcu — op. ured.) Ob prvem uspehu z odprtjem otroškega vrtcai pri Sv. Jakobu v Trstu so člani tržaške podružnice CMD takoj začeli snovati načrte za nadaljnji razvoj in predlagali, naj se že jeseni 1887 odpre prvi razred slovenske osnovne šole. Dokončni sklep o ustanovitvi šentjakobske šole je bil sprejet na! 19. seji družbinega vodstva dne 27. junija 1888. Z odlokom c. kr. namestništva z dne 4. oktobra 1888 je bilo izdano dovoljenje za odprtje eno-razrednice in že 15. istega meseca se je pričel pouk na šentjakobski šoli. Vanjo se je vpisalo 74 učencev (41 dečkov in 33 deklic). Prvi učitelj znanih vzrokov nista mogla vrniti ponj. Zdaj tudi člani tega kluba niso še našli ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Pač pa so novinarju, ki jih je prišel gledat pri njihovem iskanju, zatrdili, da je italijansko morje še vedno pravi rudnik zakladov, čeprav so ga zadnje čase neznanci, ki delajo na svojo roko, menda že grdo „osu-šili". POHORJE SE RAZVIJA v pomemben turistični center Med trenutno največje turistične projekte v Sloveniji in sploh Jugoslaviji uvrščajo urbanistični načrt izrabe celotnega Pohorja. Gre za enotno ponudbo, cestno in žičniško povezavo, gradnjo planinskih hotelov itd., s katero naj bi bilo na velikem, 60 kilometrov dolgem Pohorju na višinah med 1200 in 1500 metri nad morjem hkrati prostora za 29.000 alpskih smučarjev, okoli 3000 tekačev in 13.000 postelj. Idejni načrt turističnega razvoja celotnega Pohorja je široka pobuda za vse občine okrog te veličastne gore, kot so Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Maribor in tudi Celje. Slovenjegraj-čani razmišljajo v tem okviru o turističnih paketih .Morje-Pohorje", ki naj bi jih pod enakimi pogoji nudili tako domačim kot tudi tujim gostom, in sicer v široki interesni povezavi vseh občin in delovnih organizacij, ki posredno in neposredno gravitirajo na Pohorje; pri tem vključujejo v načrte tudi zamejsko Koroško ter hrvaško Medjimurje in Istro. Spomladi prihodnje leto naj bi začeli graditi prvi hotel s 300 posteljami na Pungartu. Turistično naselje Pungart naj bi zraslo v okviru gorskega turističnega centra Kope. To naj bi bila hotelska vas, grajena v alpskem slogu, ki bi imela 1500 postelj v apartmajih, počitniška stanovanja za trg. Za nakupe takih stanovanj in za počitniške aranžmaje se močno zanimajo predvsem turistične organi- zacije iz Poreča in Rovinja. Prav tako pa bodo ti načrti zanimivi tudi za sindikalne organizacije delovnih kolektivov in ne nazadnje tudi za zasebnike, ki se zanimajo za počitniška stanovanja v gorah — z možnostjo aranž-majske zamenjave na morju. Celotni načrt je namreč zasnovan na povezavi .gore-morje-gore" oziroma .zima-poletje". Istrska turistična kraja Rovinj in Poreč, ki se resno bavita z načrtom Pohorje, se že pripravljata na gradnjo podobnega turističnega letališča, kot so ga že pred leti začeli uresničevati v smučarskem centru Kope, kjer na travniku v višini 1500 metrov že pristajajo prva športna letala. To pomeni, da je zdaj morje komaj slabo uro oddaljeno od izredno lepih travnatih smučišč. Na Kopah je zdaj 180 postelj in sedem vlečnic, ki imajo zmogljivost 6.100 smučarjev na uro; od teh sta vlečnici Sedlo in Pungart razsvetljeni tudi za nočno smučanje. Sedaj gradijo novo cesto do Partizanskega doma v dolžini 14 kilometrov. Do polovice je že asfaltirana, v celoti pa bo do prihodnjega poletja. Največji objekt v tem okviru bo brez dvoma turistično naselje Pungart, ki ga bodo — kakor že povedano — začeli graditi prihodnjo pomlad. Načrt predvideva poleg hotelov še letališče, avto kamping (tudi za prezimovanje počitniških prikolic), otroški vrtec, restavracije in vrsto športnih igrišč, zlasti pa 22 smučarskih žičnic z zmogljivostjo 18.000 smučarjev na uro. na šoli je bil poznejši šolski nadzornik Ivan Nekerman. Vsako naslednje leto se je šola povečala za nadaljnji razred. V šolskem lefu 1891/92 je bila šola že štirirazredna. Ko je šola, ki je bila zasebna, leta 1893 dobila značaj javnosti, je bilo vanjo vpisanih že 311 učencev in je na njej poučevalo 5 učiteljev. Leta 1895 je bila šola razdeljena na deško in dekliško. Pouk je bil poverjen šolskim sestram, ki so vodile šolo do konca šolskega leta 1911/12, nakar je tudi na tej šoli prevzelo pouk posvetno učiteljstvo. Nato so ustanovili še vzporednico šole, kmalu nato je bila iz vzporednic v središču mesta ustanovljena trirazredna dekliška šola. Nekaj let pred prvo svetovno vojno je zrasla na prostoru stare šole nova, mogočna stavba, zai takratne čase najmodernejše šolsko poslopje v Trstu. Za to stavbo, v kateri sta danes uredništvo Primorskega dnevnika in podjetje Založništvo tržaškega tiska, je Ciril-Metodova družba plačala 300.000 kron (v današnji vrednosti okrog 500 milijonov lir). Leta 1912 je družbo vzdrževanje teh šot stalo 83.000 kron. Ze te številke zgovorno kažejo, kakšen narodni davek je plačal naš narod za svoj obstoj. Vse tri prej omenjene šole so neprestano rasle po številu razredov in učencev in skupno z meščansko šolo, ki je bila dovoljena oktobra 1916, dosegle višek v šolskem letu 1917/18, ko je bilo v vseh šolah CMD v 46 razredih vpisanih 2499 učencev in učenk. Za naslednje šolsko leto je bilo sicer vpisanih še več učencev (2524), toda nova oblast po zatrti epidemiji španske oblasti ni dovolila odpreti družbenih šot. Po dolgih moledovanjih so končno leta 1920 oblasti dovolile, da se zopet odpre zasebna šola, vendar le tista pri Sv. Jakobu. Ta; šola je ostala pri življenju še potem, ko so bile vse mestne in državne šole širom po Primorski na osnovi zloglasne Gen-tilijeve reforme ukinjene. Zadnjič je šentjakobska šola zbrala slovenske otroke v šolskem letu 1929/30. Prav na začetku naslednjega šolskega leta, medtem ko so bili učenci z učitelji pri šolski maši, je fašistična oblast zasedlo šolske prostore in šolo ukinila. Nastopila je noč fašističnega nasilja in z njim najtežje obdobje za primorske Slovence. Oropani vsega — šol, jezika, z lastnimi žulji ustvarjenih gospodarskih ustanov, so bili obsojeni na smrt. Toda narod, ki hoče živeti, ne umre. Primorski Slovenci so v uporu prestali fašistično noč in se z lastnim bojem odločili za brezkompromisno pot v svobodo. In prva misel na tej poti je spet bila prav slovenska šola, ki je zrasla v jeku pušk in topov že v letu 1943 na osvobojenih področjih, v ilegali pa celo na tistih, ki jih je nadzoroval okupator. Le tako je mogoče razumeti, da je ob osvoboditvi delovalo na Slovenskem Primorskem 308 osnovnih šol s 428 učitelji in 17.107 učenci! Tudi po drugi svetovni vojni so morati tržaški Slovenci nadaljevati boj za svoje šolstvo. .Znano je, koliko trdih bitk je bilo treba še izbojevati zanjo bodisi pri anglo-ameriških, bodisi pri italijanskih oblasteh, koliko trpkih trenutkov je še doživela, koliko nihanj, padcev, pa vedno tudi novih vzponov kot odraz naše upornosti in trdoživosti! In koliko naporov nas stane še danes zaradi žal še vedno prisotne nenaklonjenosti državnih šolskih in političnih oblasti," je zapisal Primorski dnevnik ob devetdesetletnici prve slovenske šole v Trstu. .A se ne damo, kot se niso dali naši predniki pred 90 leti!" Umetnost Lojzeta Spacala predstavljena s koledarjem „Aule slovenice" V izpolnjevanju svoje vloge in naloge, ki si jo je zadelo ob ustanovitvi, je .Aula slovenica" zabeležila že dolgo vrsto lepih dosežkov, ko je koroškim Slovencem in tudi širši koroški javnosti posredovala zanimiv pregled slovenske likovne umetnosti s celotnega slovenskega narodnostnega ozemlja!: torej iz domačega koroškega kroga, prav tako iz slovenske kulturne ustvarjalnosti v Furlaniji-Julijski krajini, predvsem pa seveda iz slovenskega središča — iz matične Slovenije. To velja tako za razstave, kakor velja tudi za dejavnost na področju izdajanja umetniških koledarjev. Tudi na tem področju je .Aula slovenica" zdaj zaključila! krog treh sosednjih dežel, ko je po prvem, Omanovem koledarju (Koroška) ter lanskem Kraljevem koledarju (Slovenija) sedaj izdala! Spacalov koledar (Furlanija-Julijska krajina). Oblikovno je koledar po zamisli dr. Mirana Zwittrai zasnovan podobno kot njegova predhodnika!: za vsak mesec poseben list, ki prinaša po eno grafiko tržaškega umetnika Lojzeta Spacala, poleg tega pa v treh jezikih (slovensko, nemško in italijansko) še koledar, praznike (kakor jih obhajajo v posameznih državah — Avstriji, Sloveniji oz. Jugoslaviji ter Italiji) in reke ali pregovore. Z ustrezno per-foracijo je mogoče koledarski del enostavno ločiti od umetniškega dela, tako da predstavlja koledar krasno zbirko grafičnih listov priznanega tržaškega mojstra. Ta umetniška plat je še posebno zanimiva in pomembna tudi zato, ker je liste za posamezne mesece izbral umetnik sam, ki je tudi sicer nodziral nastajanje koledarja: pod njegovim osebnim nadzorstvom ga je namreč tiskala tiskarna v Trstu, in priznati je treba, db je glede umetniške plati opravila res mojstrsko delo — v tribarvnem in deloma celo v zahtevnem reliefnem tisku so Spacalove grafike izredno privlačne in prepričljive. Škoda, da ni z enako skrbnostjo izveden tudi tekstovni del koledarja, kajti v slovenskem in nemškem besedilu je žal vse preveč tiskovnih napak, da bi jih ob čudovitem slikovnem delu lahko spregledali. Če bi hoteli zapisati še kako misel o slikovnem delu, potem mislimo, da jo je nojbolje izrazil umetnik sam, ko je dejal, da mora biti iz umetnikovega dela razvidno, od kod izhaja — v njegovi umetnosti morajo biti vidne korenine njegovega izvora!. Lojze Spacal je doma v Trstu, njegova domovina je slovenski Kras. To izpoveduje vsak posamezni list koledarja, to izpoveduje z vso svojo umetnostjo, ki smo jo lani novembra in decembra lahko občudovali tudi na razstavi, ki nam jo je posredovala .Aula slovenica". Auta slovenica Na to .nepreslišno" izpoved kra-škega umetnika opozarja tudi ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik. V spremni besedi (ki je v treh jezikih natiskana na hrbtnem kartonu, katerega po- leg tega krasi barvna fotografija, ki kaže umetnika sredi njegovih umetnin in vabil na njegove razstave) o Spacalu in njegovi umetnosti med drugim pravi: Po tem nastopi čas, ko prežme Kras s svojimi motivi vse umetnikovo delovanje ... Njegov Kras je zapel z .magično" modrino neba, žoltkasto zelenimi senenimi kopami, oranžno-rdečimi lunami in vso skrivnostno poezijo nekdanjih .iluzij" in .noči", odseval v vodah, družil elemente s samovoljnostjo spominov in sanj. Toda hkrati je zavladal s svojo notranjo zakonitostjo; s skopostjo in maloštevilnostjo osnovnih oblik, s svojo nujno trdno zvezanostjo, z odločnimi vertikalami in horicontar-lami svoje gradnje, z enovitostjo, čistino barvnih ploskev, z neizprosno funkcionalnostjo, ki jo narekujejo kraškemu življu skopa zemlja, trdo življenje, elementom izpostavljeni obstoj. Spacal, kamnoseški sin, sorodnik kamenja, ljubitelj vsega, kar je trdno, čvrsto, česar ne premakne burja, ne odplavi voda, kar s samim svojim obstojem priča o svoji nujnosti, je začutil, da je slednjič doma, na najbolj svojih tleh kot človek in umetnik. Koledar, ki ga! je izdala .Auta Slovenica" za leto 1979, te besede v celoti potrjuje. Z umetniško izpovedjo Lojzeta Spacala bo okras za vsako hišo; cena pa znaša samo 90 šilingov. Ob tepih besedah dosti manj lepa dejanja „:Vr?roJZ, ^Z ž;'f;;o, se znora/o razfZ;af/ v yo^o/ncn: prZ/ate/;'-stUK. V te; so/: se Me s?we/e trč/tZ ;ez;^a Da^y/cr;a (nacZ^žzčncga vojnega z/oč/ncg, ^Z ;e Zn/ v /ta/Z;Z obsojen na JosmrTno ječo, pa je por/ nerazč/ščenZn:; o^o/ZščZnazn/ z/reža/ ;'z zapora — op. nreJJ Zn Afrrsso-/Zn/ja, awpa^ ;ez;'/? Danteja, ;ez;'/? Goetheja Zn TaJ: jez:/? Prešerna." Te /*eser/e je govor:/ prer/stavn:/? j^žn/Z: 7*:ro/cev senator Vog/er zn/na/o soboto v D^vafr v Dana/s^Z Jo/ZnZ, Z?jer so otvarja/Z novo šo/s^o pos/opje, sezZr/ano po /?a:ai;roJa/nezw potresa s prZspev&Z Zz severne Zn jažne 7*;ro/sZ?e. Ta JZ JragZ govorM;/?;, Z?Z ;;T je /?Z/o Z?ar JostZ Zn ce/o rna/o več, so naš/Z /epe Z?eseJe o sož/tja Zn TMeJse/mjnetM razumevanja meJ naroJZ, še posebej v DZ?vaZ: Zn JragZZ? Z?ra;':Z) Da-na/s^e Jo/Zne. S^rat^a ce/otna svečanost je pote/?a/a v znamenja, bratstva meJ naroJ; — /e Ja so pr: tem „poza/J/Z" na enega ZzmeJ tamkaj ž/večZZ? naroJov, to je 5/ovencev. Xajt: JomačZnZ so mora/Z v sporej otvor/t-vene s/ovesnost/ Jo^eseJno vtZZrotapZtZ s/ovens^o pesem Zn s/ovens/?o mo/Ztev, Z:er Z-Z sZcer .pobratenje" poteba/o bar brez njZb. Tabo je Pr/znors^Z JnevnZb v svojem poročZ/a o otvorZtven: svečanost:' v Dbvab povsem pravZ/no zapZsa/, Ja ne zaJostaje nova šo/a, Ja ne zaJostajejo /epe beseJe v/Jn/b preJstavn/bov ob/ast/ — treba je spremenZtZ nač/n, treba je naJZt/ otrobom možnost šo/anja v zna-ter/nem jezZba, ber se sZcer v /epem sončnem pos/opja ne boJo ačZ/Z Prešernovega jezZba, pa taJZ Goethejevega Zn Dantejevega ne. „Po-trebnZb ;e bZ/o trZJeset /et, potreben je bZ/ potres, Ja je s p-roče/ja starega šo/sbega pos/opja Jobončno ZzbrZsa/ A/asso/ZnZjev napZs o močnejšema naroJa, bZ prev/aJaje naj šZbbejšZmZ. Dot baze, zaen-brat Jab tega napZsa še nZ ZzbrZsan." VenJar pa ta Jab n:' osta/ žZv /e v Dana/sbZ Jo/ZnZ Zn v /ta/Zj/, marveč še močno žtvZ taJ: pr: nas na Dorošbem. O tem Jovo/j pre-prZč/jZvo govor/ mZse/nost, b: jo zas/eJZmo v poročZ/a ce/ovšbe Vo/bs-zeZtang o ZstZ šo/Z v Dbvab. Znan: „strobovnjab" za bajsbanje prot: S/ovencem brZtZzZra — aprav/čeno — Zta/Zjansbe ob/astZ, Ja nemšbo govorečema prebZva/stva oJrebajo naroJnostne pravZee,- toJa v Zst: sap;' se baJaje naJ bana/sbZmZ S/ovenc/, ber so tabo nesramnZ, Ja prav tabo bočejo ž/vetZ v enabopravnost;'. Goetbe bZ se v groba obrn;'/, če b; veJe/, v šZrjenje babšne mZse/nostZ z/orab/jajo gotov/ /jaJje njegov jez/b. Kakor vsako leto, tako se je tud: letos odvijalo v Mariboru v zadnjih desetih dneh meseca oktobra Borštnikovo srečanje, največje gledališko srečanje v slovenskem kulturnem prostoru. Nov način organizacije je letos redil bogate sadove in lahko rečemo, da je bilo letos srečanje najboljše v zadnjih letih, če ne sploh najboljše doslej. Medtem ko so v prejšnjih letih gledališča sama odločala, katera predstava gre na na BS, so letos gledališke hiše javile po dve predstavi, predstave izbral in koordiniral pa je poseben odbor. Tako je bilo moč videti najširši spekter slovenskega dramskega udejstvovanja najrazličnejših žanrov. Raven srečanja ni presenetila samo slovenske in jugoslovanske gledališčnike, temveč tudi navzoče gledališke strokovnjake iz drugih držav, n. pr. iz Vzhodne Nemčije, Poljske, Italije itd. Povsem novo pa je bilo letos tudi takozvano Malo Borštnikovo srečanje, ki se je odvijalo v manjših krajih, kot v Slovenski Bistrici, Dravogradu, Ravnah, Lendavi in še kje. V desetih dneh je bilo 87 manifestacij, prisostvovalo pa jim je rekordno število 25.580 obiskovalcev. Iz prezasedenosti dvoran lahko sklepamo, da slovensko gledališče gre pravo pot in že izpodrinja svojega največjega tekmeca zadnjih let — televizijo. Razprodane dvorane gledaliških hiš in vrste obiskovalcev, ki ne dobijo več kart, živo pričajo o tem. Slavnostni dogodek na tem vsakoletnem sre- čanju pa je gotovo podelitev Borštnikovega pr- bajevi; Petru Trnovšku za vlogo Alana Stranga stana slovenskemu igralcu za njegovo življenjsko v Shafferjevi drami Equus. Borštnikovo diplomo delo na odrskih deskah. Borštnikov prstan pred- za režijo je prejel Zvone Šedlbauer za režijo Donje —".t, — -t------: :—: Rosite, Mija Jarčeva pa za kostumografijo v isti stavlja najvišje odlikovanje za slovenskega igralca. Letos je to odlikovanje dobil Maks Furijan starosta slovenskih igralcev, ki je preigral vse jugoslovanske odre in tudi oblikoval nešteto vidnih vlog na televiziji in v filmih. Mi ga poznamo tudi iz filma VRNITEV, kjer je v vlogi sprevod- Borštnikovo srečanje z uspehom zakijučeno nika v vlaku zaigral le stransko vlogo, ampak prav v tem je odlika Maksa Furijana, da iz najmanjše vloge z izrednim mimičnim čutom za podajanje vnanjih karakteristik lika, ustvari najbolj izpopolnjeno vlogo. To je dokazal tudi v tej mali vlogi. Maks Furijan je gotovo tisti, ki mu to odlikovanje zasluženo odtehta ves njegov trud in kvaliteto njegovega življenjskega dela na igralsko kreativnem področju. Nadalje so podelili tudi Borštnikove diplome: Jožici Avbelj za vlogo Donje Rosite; Borisu Juhu za vlogo Leona v Krleževi drami Gospoda Glem- predstavi. Za scenografijo je bila odlikovana Meta Hočevar za Šeligovo predstavo Čarovnice iz zgornje Davče. Kot najboljša predstava Borštnikovega srečanja je bila izbrana prav Šeligova Čarovnica iz zgornje Davče v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Za mladinsko predstavo pa je diplomo prejelo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Za najboljšo mlado igralko je bila letos izbrana Milada Kalezič iz Celja, nagrado publike pa je dobila tržaška igralka Miranda Caharija (med drugim je igrala v tržaški predstavi tudi Veroniko Deseniško) za vlogo Enee v Fo-jevi komediji. Sedma zapoved: Kradi malo manj! Letos so na BS prvič podelili miniaturno plastiko Otona Zupančiča za najboljši odrski jezik v predstavi, katero je žirija podelila Drami SNG v Ljubljani za predstavo Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi. Boris Cavazza pa je dobil odličje za najboljši odrski jezik posameznika v isti predstavi. Borštnikovo srečanje je uspešno izzvenelo, igralci in drugi gledališki ustvarjalci se z novim elanom lotevajo nadaljnih uprizoritev in upamo, da prepričani smo, da bo drugo leto še boljše v zadovoljstvo nas vseh. MarS MARIJA VILFAN ČLOVEKOVE PRAVtCE (Ob tridesetletnici Spioine deklaracije čiovekovih pravic) 10. decembra letos bo potekla trideset let, odkar je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic. Uresničevanju človekovih pravic je še vedno namenjena pozornost mednarodne skupnosti; reči smemo celo, da je ta! pozornost v porastu. Raste zavest, da je eden od razlogov same ustanovitve Organizacije združenih narodov — in torej tudi njihovega razvoja in krepitve .da znova potrdimo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti, v enakopravnost moških in žensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih...!" Delo Združenih narodov na tem področju, porojeno iz te rastoče pozornosti in zvezano z njo, je dalo nekaj izkušenj, ki jih ne bi smeli nikdar zanemariti. Poskusila bom v pričujočem prispevku prikazati rezultate tega dela, pri čemer bom posebej poudarila uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Poglabljanje, razširjanje in nedeljivost pravic; zavračanje modela Pojmovanje mednarodne skupnosti o tem, kaj so človekove pravice, je danes mnogo širše in globlje kot pa je bilo nekdaj. Razširilo in poglobilo se je celo v času od sprejetja Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah leta 1966. O tem govori že samo dejstvo, da imamo dva pakta. Poleg, da tako rečem, klasičnih državljanskih in političnih pravic imamo sedaj ekonomske, socialne in kulturne pravice. Prav gotovo je, da se bo ta proces poglabljonja človekovih pravic in vključevanja novih še nadaljeval/ Pa ne samo to, danes je očitno bolj kakor nekdaj, da se ob tej veliki razčlenjenosti in s tem obogatitvi kompleksa človekovih pravic kaže mnogostranska povezanost in medsebojna pogojenost posameznih človekovih pravic. S tem v zvezi je nastal celo problem, ati niso nekatere pravice dežel v razvoju, članic mednarodne skupnosti, prioritetne, in ali naj torej mednarodna skupnost posveča pozornost predvsem enim in ne drugim. Mislim, da je povsem jasno to, da so človekove pravice kompleks, — ki ga je treba obravnavati kot celoto in da ni moč iztrgati iz njega le posamezne dele ter samo na teh posameznih, poljubno izbranih delih insisti-rati oziroma samo o njih govoriti. Ne moremo se strinjati z Zahodom, z Združenimi državami Amerike na čelu, ki daje prednost državljanskim in političnim pravicam in se ponuja za vzor, ki naj bi mu drugi sledili; niti ne s Sovjetsko zvezo, ki vidi samo ekonomske, socialne in kulturne pravice. V Organizaciji združenih narodov so predstavniki dežel v razvoju, razpravljajoč o razmerju med državljanskimi in političnimi pravicami (ki potrjujejo rezultate dekolonizacije) in ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami (ki prinašajo up za bodočnost), menili, da so človekove pravice nedeljive: kot človek sam, tvorijo nedeljiva celoto. Pravica do življenja je osnova vseh človekovih pravic, toda spahovanje človekove osebnosti zahteva, naj bo življenje takšno, da ga je vredno živeti. Nemogoče je razvijati duhovne vrednote v materialni bedi. Predstavniki držav v razvoju radi poudarjajo tudi različnost pogojev v posameznih državah, pravico vsake države, da sama izbira poti za uresničevanje pravic, in odklanjajo vsako misel na to, da bi katera koli država s svojim načinom uzakonjanja, pospeševanja in uresničevanja človekovih pravic lahko služila kot vzorec za vse druge. Pravica kolektiva in pravica posameznika Citirala sem, ugotavljajoč rostočo pozornost mednarodne skupnosti za človekove pravice, iz preambule k Ustanovni listini odstavek, ki v isti sapi govori o potrjevanju .vere v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebnosti ..." in tudi vere v .enakopravnost narodov, velikih in malih". Ni treba, da navat-jam še druge odstavke iz Ustanovne listine, ki govore z vsem poudarkom tudi o pravicah ljudstev in narodov, članov človeške družine. Dovolj je, da omenim prvi člen obeh paktov, pakta o državljanskih in političnih pravicah in pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Prvi člen obeh paktov z istimi besedami govori o pravici vseh narodov do samoodločbe, o svobodnem določanju političnega statusa in o svobodnem prizadevanju za ekonomski, socialni in kulturni razvoj ter o svobodnem razpolaganju z naravnimi bogastvi in naravnimi viri. (Da/;e c pzZAoJn;; šžev;/^Z) 1 Vetiko perspektivo poglabljanja in razširjanja pravic odpira tudi dejstvo, da obstajajo države, kot je naša, ki je za temelj vseh svoboščin in pravic deiovnih ijudi in občanov postavita pravico do samoupravljanja in s tem daleč prekoračila danes v Organizaciji združenih narodov veljavne standarde in norme. Treba je samo primerjati pravico do dela, kakor je opredeljena v S. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, sociainih in kulturnih pravicah, s pravico do dela z družbenimi sredstvi, kakor jo uzakonja naš zakon o združenem detu, da bi doumeti ves že danes možen razvoj človekovih pravic. (E. Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja). Pri tem pa je jasno, da za pravice, ki pred-postvljajo družbeno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi, danes v Organizaciji združenih narodov še ne more biti sogtasja. Obirčani na iztetu Tudi [etos je Slovensko prosvetno društvo .Obir* spet povabilo člane in domačine na izlet v bližnjo Slovenijo oziroma Koroško. Na državni praznik zjutraj smo se podali na pot z namenom, da si podrobneje ogledamo Slovenj Gradec in Velenje. Tajnica društva Marto Polanšek, ki je izlet pripravila nas je v avtobusu že navsezgodaj prijazno pozdravila in se, kakor je njena navada pošalila, tako da je takoj zavladalo veselo razpoloženje. Po kratkem okrepčilu v Labotu in zadržku na meji, je naš šoter Pepi ustavil svoj avtobus pred tovarno usnja v Slovenj Gradcu. Rahlo je deževalo in toliko hitreje smo se z našimi vodiči zagnali v stari del tovarne, kjer nas je sprejel primeren .vonj". Gotovo so tudi vsi dobili značke podjetja in malico. Nekateri bi jo pač kmalu zamudili, ker so se predolgo mudili v novem delu tovarne. Po ogledu tovarne smo se kljub slabemu vremenu s spremljevalcem tovarišem Fischerjem podali na! Pohorje (Kopo), kjer so bile nekdaj partizanske bolnice. Med potjo nam je tovariš veliko pripovedoval o bojih v teh krajih. Tam smo našli tudi grob rojaka iz Železne Kaple, za katerega pa doslej nihče ni vedel. Tako v tovarni, kakor tovarišu Fischerju se je za gostoljubnost in za spremstvo zahvalil podpredsednik Oraže Štefan. V Avstriji so bili tega dne na programu .Fitmarschi", mi pa smo to stvar opravili kar po zraku. Po izdatnem kosilu na letališču, so se prav vsi udeleženci izleta podali z enomotornim letalom (in seveda pilotom) v zračne višave. Velika večina nas je prvič sedela oziroma letela z letalom in ni čudo, da je zaradi samega navdušenja trajalo letenje predno smo se zvrstili in se je vrnil zadnji na zemljo cel popoldan. Ker nam za obisk Velenja ni ostalo več časa, smo malenkostne nakupe opravili kar v Slovenjem Gradcu. Izlet smo zaključili ob izredno dobri vinski kapljici, v avtobusu pa so bila na programu še poročila in neke vrsta .ženitev", tako da tudi nazaj grede ni manjkalo smeha in dobre volje. Bo!j privtačna Peca Pred nedavnim so na planini Ojstrovici v pogorju Pece otvorili novo preurejeno gostinsko poslopje Siebenhutten-Berggasthaus. Tu gre za visokogorski smučarski center, ki je dostopen s sedežnico (dograjeno pomladi 1968) iz Bistrice. Z novo preureditvijo leta 1965 zgrajenega gostinskega poslopja, ter z nabavo sodobnih strojev za teptanje piste in drugih naprav, katerih investicija je znašata 20 milijonov šilingov, je bil storjen velik korak naprej k še boljšemu servisu, ki ga bodo deležni tako smučarji pozimi, kakor tudi izletniki in turisti tekom ostalega leta. Novi lastnik oziroma finančnik te velikopotezne adaptacije v visokogorskem smučarskem centru Pece — družba koroških žičnic, je z zgoraj omenjeno preureditvijo dala nove in krepke impulze za poživitev turizma na tem območju južne Koroške. Novo preurejeno in povečano gostinsko poslopje ima samopostrežno restavracijo in je osrednja postojanka za pristop na Peco. V bližini je več vlečnic, zgornja pripelje na višino ca. 1900 m. Do hotela (1700 m) vodi iz doline 12 km dolga visokogorska cesta, ki premaga 1000 m višinske razlike. Pozimi ceste ne plužijo, ker jo uporabljajo tudi kot smučarsko progo. Od Petzenkoniga pd. Najberža v Bistrici se s sedežnico v 18 minutah dvignete na 1701 m višine (pri tem premagate 1043 m višinske razlike), od koder je le nekaj minut do hotela Siebenhutten. Sedežnica je dolga 2683 m in velja za najdaljšo v Evropi. Novo preurejeni smučarski center v pogorju Pece bo predvsem zaradi bližine prav gotovo privlačen tudi za smučarje iz sosednje Slovenije, katerim njihova snežišča zaradi pomanjkanja belega .blagoslova" delajo premnogokrat preglavice. Na Peci teh problemov ni, ker je tam vedno dovolj snega. Otvoritve tega gostinskega poslopja so se udeležili številni zastopniki javnega življenja, med njimi državni svetnik dr. Kerstnig, ki je pozdravil novzoče, državni svetnik Schober, deželni poslanec in kapel-ški župan Lubas in drugi. Na gori - Št. Hj še noben Obirčon ni videl toliko usnja naenkrat, kot ga je tokrat. V tovarni so nam povedali še mnogo zanimivih stvari o delovni organizaciji, o delu samem, o proizvodnji in drugem. Nekaterim našim so tudi dovolili, da so si nabrali jermenov za .krampižarje". Ob tej priložnosti Dr. Franc Sušnik S0-tetnik s/ V četrtek bo kutturni detavec in iite-mmi zgodovinar dr. Franc Sušnik obhaja) 80-ietnico svojega živijenja. Zanj resnično veijajo besede... .Če je Prežihov Voranc odkrit svetu Koroško, je dr. Franc Sušnik z gimnazijo in študijsko knjižnico odkrii Korošcem svet." S šem je tudi prepričijivo povedano kakšne zasiuge ima Sušnik za Koroško. Osnovna šota ga je poučevaia v nemškem jeziku. Ker je bii nadarjen, je iahko obiskovat gimnazijo v Ceiov-cu, kjer je izdaja) dijaški iist, v katerem je objavi! svoja prva deia. Miad je morai na rusko fronto. Po razpadu avstroogrske monarhije se je vrnii domov in se takoj vkijučii v gibanje za prikijučitev Koroške k Jugo-siaviji. tzid piebiscita je prereza) njegovo koroško domovino na dvoje, kar ga je boieče prizadeto. Študirat je nemški jezik in jugosio-vansko književnost na univerzah v Ljubijani in Zagrebu. Po dipiomi je doktorirat iz nemške književnosti. Ma Koroškem takrat za miadega profesorja ni bito kruha. Pot miadega prosvetnega deiavca se je začeia na gimnaziji v Murski Soboti in dosegia svoj ciij na Ravnah takoj po osvoboditvi. Med okupacijo so ga kot zavednega Siovenca in sodeiavca osvobodii-nega gibanja zaprti v ceiovške zapore ter ga posiaii v ziogiasno koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vrnii domov in se močno angažira) na Koroškem. Ustanovi) je gimnazijo, kjer so vodstvo zaupaii njemu in ustvari) za Ravne in Koroško regijo mogočno študijsko knjižnico, v kateri je mnogo siovenskih in koroških knjižnih dragocenosti. Dr. Franc Sušnik je bii vsa ieta po osvoboditvi gibaina osebnost te knjižnice, ki je od začetnih 700 pomnožita svoje knjižne skiade na današnjih 90.000 enot. Za svoje uspešno deio je dr. Sušnik preje) ceio vrsto odiikovanj. Tako ga je pred dnevi Društvo bibtio-tekarjev Siovenije ob njegovem jubi-ieju odiikovaio z novo ustanovijeno Čopovo piaketo, ki jo bodo posiej po-deijevai) najzasiužnejšim siovenskim knjižničarjem. Dr. Francu Sušniku veiikemu prija-teiju koroških Siovencev — njemu gre zasiuga, da imajo tudi koroška sioven-ska prosvetna društva potujoče knjižnice — iskreno čestitamo k živijenjske-mu jubiieju z žeijo, da bi bii še doiga teta tako dober in nesebičen mentor, kot je bii dosiej. B/LRov/to sc ;e r^zš/r:/^ Ž4/ost?M vest, Ja ;e po Jd/;š: ;'n težR: Ro/ezn: Mwr/ Marn vscw z?MM: :'n spoštovaMr /oze; Afetsc/Jna pJ. Roštc/c Na gor: pr: St. //;K. Žit/jcnjsRa KtoJa poRojn/R:: n: R:-/a w:/a, sa) /c THMOgo prezgodaj Kwr/, star RowM; 36 /ct. Prav ta prezgodnja srnrt pa je se Ro/; tragična :n ve/;R nJarec ne samo za svojce, temveč za vse z/ast: pa za našo narodno sRap-nost, R: je mnogo prezgodaj zgaMa č/oveRa, R: je vedno R:7 pr/prav/jen pomagat: soseJa :n svoj: rzaroJn: sRapnost: v Roja za svo; oRstoj. /?:/ je JoRer gospodar, R; je /;aR:7 svojo zem/jo. LjnR:7 pa je taJ; svoj narod :n v tem sw:s/a z ženo vzgoji/ otroRe v /jaRezn: Jo svojega rnater:Mega je-ziRa, naroda in v spoštovanja Jo na-roJa soseJa. /ozej MetscRina je Ri/ najstarejši srn znane VraR/ove Jražrne na Oto-ža., za Ratero je znano, Ja je v zadnji vojn: mnogo Joprines/a v pravičnem Roja prot: zasovraženema ja-šrzma. Njegova teta na Gor:, Ri n: ime/a otroR, ma je :zroč:/a svoje po- sestvo, taRo Ja se je prese/i/ tja, Rjer je pridno in napreJno gospojarj s svojim sinom /ozejem Jo mnogo prerane smrt:. PoRojn: je zapast:/ tri otroRe m ženo v g/oRoRi ža/osti. Na-Ror je oče Ri/ prizadeven za oRči R/agor — Ri/ aRtiven v S/ovensRi RmečRi zvez:, Ri/ oJRorn/R v R:7čov-sRi posoji/nici, cerRveni R/jačar — taRo taJ: otroci Rodijo po njegov:/: stop/njaR z/ast: srn /ozej, R: je nameščenec tajništva S/ovensRe prosvetne zveze v Ce/ovca in preJseJn/R Rrajevnega zJraženja Zveze s/oven-sRe m/adine v Pr/čovsa. Da, mnogo prezgodaj je R:7 po-Rojni rztrgan iz naše sreJe, Rar seve-Ja č/oveRa prevzame z/ast: še zato, Rer je R:/ /zreJno pr:7jaR/jen in spoštovan pr: preR/va/stva. Naj/epšZ Zn preprZč/jZv JoRaz za to pa je RZ/ vse-RaRor pogreR na šentZ/jsRem poRopa-/Zšča, Rjer se je ogromna množZca pogreRcev, meJ njZmZ Jevet JaRovnZ-Rov Zn Jvanajst teo/ogov, žapan TLanzi Ogris Zz PJčovsa, ter zastopstvo šent;7jsRe požarne RramRe, po-s/ovZ/a oJ rajnega Zn ma ZzRaza/a po-s/eJnjo čast. PogreRnZ oRreJ sta ZzveJ/a JomačZ žapnZR Lovrenc PetrZčZč Zn žapnZR Prane: Nrišto/ Zz /It. VZJa v P., Rrat-ranec poRojnega. V s/ovo so pretres-/jZvo zape/Z R:7čovsRZ pevci Zn taRo Ja/Z pogreRnema oRreJa še taroRnej-še oRe/ežje. /čajnega /ozeja Romo oRranZ/Z v častnem spomZna, težRo prZzaJetZ že-n: Zn otroRom ZzreRamo naše g/oRo-Ro soža/je. Dva JnZ navrR smo na Zstem /*)Ro-pa/Zšča spremZ/Z R zaJnjema počZtRa A/ojcZjo PZnžgar p J. PraRašnjaRovo AžojcZjo Zz DeščZc. Po težRZ Ro/ezn: je amr/a v ce/ovšRZ Ro/nZšnZcZ. PZ/a je sRromna Zn zvesta Zzroč;7om našZR očetov. ORran:7Z jo Romo v /epem spomZna. Naj jZ Ro Jomača zem/ja /aRRa. V A B ! L O na uprizoritev vešeioigre A. T. Linharta „Ta vese!i dan a!i Matiček se ženi' v šoboto 11. novembra 1979 ob 19.30 uri v kuiturnem domu na Brnci. Priredite)) SPD .Dobrač" na Brnci, v nedeijo H. novembra 1978 ob 11. uri (po mali) v farni dvorani v ieiezni Kapi). Priredite)) SPD ,Zarja" v Zeiezni Kapii. Goštuje: igraiška škupina Zveze kuiturnih organizacij Radovi)ica. Zaradi odiične igre )e imenovana škupina zaštopaia SR Siove-ni)o na šrečanju giedaiilč Jugošiavi)e v Skopju. PrZsrčno vaR/jenZ/ SLOVENSKO PLANiNSKO DRUŠTVO V CELOVCU V A B i L O na pianinsko razstavo fotografa JAKE ČOPA v počaštitev 200-ietnice prvega prištopa na Trigiav in ZS-ietnice obštoja Siovenškega pianinškega drultva v Ceiovcu v soboto 18. novembra 1978 ob 17. uri v prostorih AULA SLOVE-NiCA v Ceiovcu, Paviičeva $-7. Razstava bo odprta do Z4. nov. Po otvoritvi razstave bo ob 17.30 uri občni zbor Siovenskega pianinškega drultva s skromno siovesnostjo ob priiožnosti ZS-ietnice drultvenega obstoja. PrZsrčno vaR/jenZ/ Nova števiika „M!adega roda" PreJ JnevZ je Zzš/a Jvojna šte-vZ/Ra „N/aJega roja" za meseca no-vemRer Zn JecemRer, Raterega tema-tZRa je Rot po navaJZ prZ/agojena poseRnostZm oReR omenjenZR mesecev — vsem svetZm Zn praznZRom, RZ jZR Romo oRRaja/Z protZ Ronca /eta. Za m/ajše Rra/ce prZnaša „Af/aJZ roJ" /ep Zn pester ZzRor prav/jZc Zn prZpoveJR, Je/oma JomačZR Zn pa meJnaroJnZR avtorjev. Že večRrat smo pZsa/Z, Ja „A7/aJZ roJ" prZporo-čamo taJZ oJras/Zm, to preJvsem zato, Rer najJeš v njem sta/ne raRrZRe Zn pa prZspevRe, RZ so zanZmZvZ Zn poačnZ taJZ za oJras/e ozZroma starejše /jaJZ. Naj samo omenZmo prZspevRe, RZ so jZR Ja/Z oz. napZsa/Z — ATZrRo Nert „Sonce Zn njegova Jra-žZna", Znton 5tZcRer „V tovarnZ ro-RavZc", /ožRo Wro/ZcR „Loče naJ Paš-RZm jezerom". /zmeJ JomačZR RnjZ- ževnZRov je toRrat preJstav/jen Va-/entZn Po/anšeR, meJtem Ro v /Ztera-tarZ soseJa spoznamo Ne/mata ScRar-ja — Zz RnjZge „Das Naas za Jen JreZ Loven", preveJe/ 7*omaž OgrZs. Not po navaJZ sta taJZ toRrat zastopan:' raRrZRZ „Ža RZstre g/ave" Zn „Rra/cZ pZšejo Zn rZšejo". 5/eJnja je toRrat ZzpaJ/a v neRo/ZRo manjšem oRsega. Po števZ/Ro je Z/astrZra/a MarZčRa Koren, nas/ovno stran pa je narZsa/a PrZgZtte N/eZnRerger Zz PožeRa. Čeprav je „M/aJZ roJ" v prvZ vrstZ namenjen, Ja pomaga m/aJZnZ prZ ače-nja Zn jZ oJRrZva /epote s/ovensRega jezZRa, naj sežejo po njem taJZ oJras/Z Rra/cZ. Cena posameznega ZzvoJa stane 70 šZ/Zngov. Af/aJZ roJ /aRRo na-ročZte na nas/ov; „M/aJZ roJ" Post-jacR 43, 9027 N/agenjart-Ce/ovec. Novice iz F/ičovsa Na državni praznik 26. oktobra je na Moščenici prišlo do tragične nesreče, v kateri je zgubil življenje posestnik Valentin Savnik pd. Frinč-njak. Tega dne je bil Frinčnjak kot po navadi zelo zaposlen in to čeprav je bil praznik. Ravno sedaj v pozni jeseni je na kmetih največ dela, saj se vsi prizadevajo, da uredijo še vse potrebno, da jih ne bi presenetila zima. Čeprav že prileten je pridno delal in se trudil, da bi imel svojo kmetijo — bil je navdušen kmet, v najboljšem redu. Če imaš že dobrih sedem križev na plečih je pač delo na kmetih bolj težavno. Kdor pozna delo na kmetih, ve, da si stalno izpostavljen raznim neprilikam — dežju, mrazu, težaškemu delu itd. Vsemu temu je bil Savnik izpostavljen pretežni del svojega življenja. Vse to je sedaj na stara leta mož polagoma občutil, vendar tem znakom ni dajal preveč pozornosti. Njegovo srce se je slabšalo in moral je iskati pomoč pri zdravniku. Zadnje čase ga je stalno mučil glavobol, namesto, da bi bolečine popustile, pa so se vedno bolj stopnjevale. Na državni praznik je tožil, kar ni bila njegova navada, da ga grozno boli glava. Domači so mu svetovali naj se vleže in odpočije, kar je tudi storil. Po vsej verjetnosti je moral imeti takšne bolečine v glavi, da ni več vzdržal. Vzel je flobert in si s strelom v glavo (čelo) vzel življenje. Njegova hčerka je slišala strel in ko je stopila v sobo je našla nezavestnega očeta na tleh. Zdravnik dr. Jelen iz Bistrice, ki je bil takoj na mestu nesreče, je ugotovil, da je strel smrtonosen in da tudi v bolnišnici ne bi mogli več pomagati. Kljub temu so še poklicali drugega zdravnika iz Žihpolj. Ta pa je svetoval, da se ga le prepelje v bolnišnico, kar so tudi storili. V Celovcu so ugotovili, da ni več pomoči, ker tiči krogla v možganih, katero pa z operacijo ni mogoče brez posledic odstraniti. Povedali so, da so samo se štete ure življenja. To se je tudi zgodilo. V petek 3. novembra smo ga ob veliki udeležbi pogrebcev na pokopališču v Velinji vasi položili k zadnjemu počitku. Pevci SPD „Bilka" so mu v slovo zapeli ganljive žalostinke. Težko prizadeti vdovi, sinu, hčerki in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Naj rajni počiva od truda svojih let v miru. On je bil kmet, ki se je zavedal, da je tudi kmečko delo vredno svoje časti. Rad je tudi prebiral slovenske knjige in časopise ter bil zvest sin svojih prednikov. On nikdar ni zatajil ali se sramoval naše materne govorice. Slava njegovemu spominu! Pred nedavnim smo v Velinji vasi pokopali tudi soprogo krojača Lorenca Filipiča iz Velinje vasi. NiČ hudega sluteč je šla s sosedo na sprehod, tedaj pa ji je postalo slabo. Poklicani zdravnik je mogel samo še ugotoviti, da je nastala smrt zaradi odpovedi srca. Naše globoko sožalje možu in sinovom. Pokojna naj mirno počiva v domači zemlji. Borovlje - Slovenji Plajberk Pismo bratca Pred nedavnim smo tiho potožili k zadnjemu počitku 92-letno Terezijo Rutar iz Resnika pri Borovijah. Pokojna je bila doma v Slovenjem Plaj-berku in njena želja je bila, da jo pokopljejo v domači grudi na plaj-berškem pokopališču. Predno jo je zagrnila zemlja so se od nje poslovili zadnji sončni žarki in z njimi njeni prijatelji in znanci, ki smo jo poznali in zaradi njene priljubljenosti in prizadevnosti za svoj narod, še posebej spoštovali in cenili. Bila je prava slovenska mati, katere življenjska usoda je bila vedno pove- H Gut aufgehoben 8 ] 150 JAHRE * GRAZER WECHSELSE!T!GE VERStCHERUNG njene življenjske volje; nasprotno — skupno s še tremi slovenskimi dekleti se je uprla šikanam, katerim so bila izpostavljena in stopila v gladovno stavko. To je pomagalo, da so jih izpustili in da so se dekleta vrnila domov (dekleta so bila doma iz Slo-venjega Plajberka). V predplebiscitnem času je v Borovljah vodila slovenski otroški vrtec. Naj še omenimo, da je to bil zadnji slovenski otroški vrtec v Borovljah. Gotovi krogi so danes mnenja, da v Borovijah itak ni Slovencev in da so vse slovenske ustanove odveč, tako tudi otroški vrtci. Vendar v Borovljah še živijo Slovenci in tudi takšnih je mnogo, ki so se v najtežjem času naše zgodovine borili proti največjemu sovražniku človeštva — fašizmu. Zato imamo moralno pravico, da se nam zagotovi svoboden razvoj naše narodne skupnosti, saj smo si to pravico priborili. Nadaljnji primer trpljenja našega ljudstva je v njenem primeru, da je po plebiscitu morala zapustiti rodni kraj in zbežati v Jugoslavijo. Po drugi svetovni vojni se je spet vrnila na Koroško in se vključevala v naše narodno delo. Še v zadnjem času, ko je že presegla 90. leto, je še prihajala na slovenske prireditve in pokazala, kako močno je še povezana s svojim nadvse ljubljenim narodom. V zadnjem času ji je stregla hčerka Mojca, ki je prišla iz Amerike, da pomaga in streže betežni in ljubljeni materi. V poslovilnih besedah je domači župnik Jančar orisal življenje in prizadevnost te slovenske matere za svoj ljubljeni narod. Pokojno Terezijo Rutar bomo ohranili v častnem spominu, sorodnikom in težko prizadeti hčerki Mojci izrekamo naše iskreno sožalje. Akt nestrpnosti zana s trpljenjem in bojem za naš narodni obstoj. V prvi svetovni vojni so jo areti-zali in vtaknili v celovške zapore in to samo zato, ker se je priznavala k svojemu narodu in svoji materini govorici. V zaporu ji niso mogli zlomiti Že večkrat smo poročali v našem listu, kako po naših cerkvah izginjajo dragocenosti, ki imajo kakršnokoli povezavo z našo narodno skupnostjo na Koroškem. Tako so na primer po večini cerkva odstranili slikarska dela znanega slovenskega akademskega slikarja Petra Čestitke jubitantu Ob 80-1e!nici življenjskega jubiieja častnega predsednika SPZ Janka Ogrisa pd. Miklavža v Biičavsu, so jubilanta obiskati predsednik Zveze sio-venskih organizacij dr. Franci Zwitter, tajnik SPZ Andrej Kokot in urednik Siovenskega vestnika t-ubo Urbajs ter mu ob tej priložnosti iskreno čestitati in se mu zahvaiiii za njegovo vsestransko prizadevnost v dobrobit naJe narodne skupnosti na Koroškem z žeijo, da bi s svojimi izkušnjami in priijub-ijenostjo, ki jo uživa pri ijudstvu, še naprej opiaja) deio in ideaie, ki so potrebni za nadaijnji razvoj naše narodne skupnosti. V znak hvaiežnosti so jubiiantu izročiti knjižno dariio in spominsko piaketo Siovenske prosvetne zveze. Markoviča iz Rožeka. Celo v domači (ari, kjer je živel in deloval, to je v rožeški cerkvi, so pobelili njegove slike, tako da so Markovičeva dela že prava redkost. V začetku jeseni pa je bila v Mariji na Zilji slovesna blagoslovitev obnovljene cerkve, pokopališča, župnišča in mrtvašnice. Adaptacija teh objektov je stala 8,2 milijona šilingov. Le-ta pa je bila tako temeljita, da je ob tej priložnosti zginil tudi stari slovenski križev pot. Verjetno so s tem aktom ugodili narodnim nestrpnežem, ki jim je bil ta križev pot že vedno trn v peti. Podoben primer je bil pred leti tudi v cerkvi na Dvoru pri Vrbi, kjer ni bilo več prostora za slovenski križev pot, ki so ga! v zadnji vojni odstranili nacisti. Nekateri skušajo odstranitev utemeljevati s tem, da so v cerkvi lepe in dragocene treske in da zato table s križevim potom ne bi spadale tja in vendar izgleda, da po mnenju določenih krogov nekaj drugega ne sodi v cerkev, namreč slovensko beseda. Ljudje, ki so med vojno doživeli pod nacistično strahovlado brutalno odstranitev slovenskega križevega pota in njegovo zopetno obnovitev po vojni, posebno prizadeto občutijo sedanje ravnanje, s katerim skriti duhovni očetje očitno še danes z uspehom uveljavljajo svoje težnje, porojene iz nacionalistične protislovenske nestrpnosti. Prosim Vas, da v mojem imenu objavite n naslednji številki sledeči članek kot delni odgovor na članek Dr. Mirta Zwittra v SV štev. 43. K ugotovitvam in pripombam dr. Mirta Zwittra v Slovenskem Vestniku štev. 43 imam sledeče pripombe: t. Žalostno je, da poslovodja ZSD v svojem spisu k dnevu varčevanja nima kaj drugega pisati kakor kreganje na svoje klijente. Od vseh 7 odstavkov njegovega spisa obravnavata samo 2 dan varčevanja. 2. Piše, da mu ni do hvale, pa se že kar v prvem in zadnjem odstavku krepko pohvali. 3. Če bereš ves spis, prideš do mnenja, da je vodstvo ZVEZE nekak bog, ki se ga ne smeš dotakniti ali kritizirati. Če pa enkrat od nje dobiš normalen kredit, pa naj držiš jezik za zobmi celo življenje in se klanjaš milostljivemu, vseeno ali posluje v redu ali ne. Zares srednjeveško pojmovanje poslovnosti. 4. Brez dvoma imajo Posojilnice in ZVEZA velike zasluge pri napredku slovenskega gospodarstva na Koroškem. Godile pa so se velike napake in se nekatere še godijo. Konstruktivno kritiko pa mora vsak prenesti, ker ta naj bi ja pomagala, da bi se mnoge stvari naredile še boljše. 5. Če se že omenja Topsport, je treba tudi poudariti, da je bil dr. Mirt Zwit-ter od vsega začetka proti ustanovitvi te družbe in je to svoje mnenje dal na znanje tudi družabnikom. Ugotoviti je tudi treba, da Topsport Zvezi ne dolguje ničesar in da o kakih milijonih ni nobenega govora. Financiranje Topsporta bi lahko prevzela tudi vsaka druga banka. Če se to že daje v časopis, potem se vprašam, kje da ostaja bančna tajnost direktorja Zveze. Ta pa je prva podlaga bančnega poslovanja. Krediti, ki jih je dobila firma Topsport tudi niso bili kaj izvanrednega, ker so bili vsi pogoji zasiguranja dani kakor pri normalnih bančnih kreditih. 6. V tretjem odstavku pa se je pisec sam diskvalificiral. Trdi, da sem direktor, ki se je vsedel na stol tapeciran in zavarovan od zadružnih kre- V rubriki ..Tribuna bratcev" obfavijamo od iasa do iasa dopise, ki jih prejmemo za objavo v naiem tistu. Pri tem izrecne poudarjamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva. ditnih zavodov. Prvič nisem noben direktor, ker me nobeden ne titulira tako, drugič pa naj pisec točno opiše, kaj meni s tem, da je stol zavarovan in tapeciran. Mislim, da je za neko pozicijo odločilno delo. Pisec naj se zaveda, da je banka danes prodajalec uslug kakor kaka druga trgovina. Za usluge pa se mora plačevati, tako da je vse skupaj za oba — za prodajalca in za kupca — obojestranska kupčija. Normalna reakcija kupca — v tem primeru me- ne kot poslovodjo Topsporta — bi bila, da ob takem obrekovanju prekine vse zveze s prodajalcem, ker baza poslovnosti in zaupanja ni več dana. Tega seveda ne bom storil, ker sem s poslovanjem pliberške posojilnice, ki se razvija v dober kreditni zavod, zelo zadovoljen. Manj pa sem v zadnjem času btl zadovoljen s poslovanjem Zveze. Pliberška posojilnica pa ne more ničesar zato, da posluje z Zvezo. To nezadovoljstvo sem poslovodji Zveze v posebnem pismu opisal in sicer s konkretnimi primeri. Na to pismo pa še do danes nisem dobil odgovora. Vsi vemo, da nekatere Posojiljice dobro poslujejo, kar je zasluga posameznih poslovodij, pri nekaterih pa bi bilo bolje, da bi se tako ne imenovale. Dipl. trg. Joža Habernik Železna Kapta Kakor prejšnja leta tako je bil tudi letos v Železni Kapli sejem ali kakor mu pravijo domačini „jar-mark", samo s to razliko, da je bi! tokrat, v primerjavi s prejšnjimi, izredno dobro obiskan in s posebnim poudarkom. Posebnost tega sejma je namreč bila, da so zadružniki evropske kooperative Longo Mai, ki imajo svoje posestvo na nekdanjem Stoparjevem domu v Lobniku pri Železni Kapli, prignali na trg okoli 200 ovac. Okoliški kmetje so jih pridno kupovali in kazali veliko zanimanje za to panogo reje. Z nabavo ovc bodo tudi okoliški kmetje imeli priložnost da razširijo oz. poživijo skoro že izumrlo ovčjerejo v teh krajih. Po vsej verjetnosti bo Železna Kapla spet postala interesantna na tem področju in da bo tako tudi sejemska dejavnost, ki je v zadnjih letih zelo zamrla, spet aktivnejša in atraktivnejša. Poleg ovc pa si na sejmu lahko kupil tudi izdelke iz ovčjih kož kot so na primer kožuhi, proizvode iz volne, med in pa tudi na ražnju pečenega ovna. Skratka letošnji ka-petški sejem je bil čisto v znamenju ovčjereje, kateremu je dala svoj poudarek zadruga Longo Mai. Zadružniki Longo Mai imajo v načrtu tudi postavitev predilnice, kjer bodo imeli tako sami, kakor tudi okoliški kmetje priložnost predelave svoje lastne volne. Cena posamezne ovce je znašala od 1200 do 2000 šilingov. JANEZ ŠVAJNCER 45 Pridi k potoku „Gregor, pojdi in me pusti, da si odpočijem." „Si prava zmešnjava. Hudičevo moč imaš v sebi. Si me ie prepričala. Ne bom te nadlegoval. Kljub temu tt postavljam pogoj. Svetuj mi, kaj naj naredim." Gregor je kazal listek. .Naj grem na sestanek ali ne?" „Zakaj pa ne bi šel? Menda se ne bojiš stanovalcev? Če si učiteljice imel na vrvici do danes, jth bos imel se jutri. One bodo v večini. Ne pusti, se jim, da te izigrajo. Zaigraj ti, kot je treba. V obraz se jim kaži sladkega, potem pa naredi po svoje. Kdaj te bom naučila? Jaz to delam in se mi zmeraj posreči." Gegor Šipek je pokimal. Kljub temu se ni mogel znebiti občutka, da je Zali nerodno, ker še ni odšel. „A!i res nimaš nikogar v stanovanju?" .Imam. Tebe in psičko Abo." Zala se je zasmejala tako 2elo, da so se ji tresli uhani. „V redu. Kdaj naj pridem k tebi?" „Jutri se bova zmenila. Pridi v trgovino. Četudi bodo notri stranke, se nikar ne oziraj nanje. Kar imava midva med seboj, nikogar nič ne briga. A ne?" „Ti tvoji uhani in ta tvoj pogled! Veš, čisto sem zmeden,