Naidenček. (Božična povestica. Napisal Al. Lebeu). Slovesni glasovi zvonov so naznanjali Gospodov rojstni dan. Vasica je zažarela v sijainem. blesku v nočni tihoti,. Božična drevesca so pošiljala svoj prazniški odsev sk.ozi okna ven na cesto. Nebeška radost je zazvenela iz ust vseh. Beganja in tekanja od enega do drugega ni hotelo biti ne k.onca niti kraja. — Radovanje in pripovedovanje o božičnem Detecu je bilo skrajno živahno: da je prineslo to in ono, da je tu in tam položilo bogate darove ter mlada srčeca neizmerno osreftilo. Le ena edina hišica y vasi je stala tako popoliioma tihotna, brez bleska in brez radosti. Bila je hišica Cvetka, ki je bil brez otrok. — Mali Slavko, ubogi osiroteli deček, kojemu je bila mati v siroti&nici meseca novembra umrla, je moral, ker so njega tičofee se zadeve Se niso rešile, hoditi od biše do hiše, prositi si hrane in prenočišea. Na sveto noč si je iskal pri Cvetku kruha in strehe. Tudi on je vedel o boži&nem Dotetu, da raizveseljuje pridne in pobožne otroke; njegova rajna mati mu je čestokrat pripovedovala o njem, in četudi po moenju drugih rnalo, mu je vendar po mneniu malega Slavka prinesla vsikdar toliko različnih reči, da so imele po njegovem. preprifianju edino-le v nebesiji svoj izvor, V najveSjein prifeakovanju je tudi op. vstal na božično jutro zelo rano, da bi pogledal, s čim da je obdariio njega božično Dete. Toda bilo je vse tiho, nobeno božifino drevesce nL kinčalo sobej kake radosti ni bilo čutiti nikjer, vse jo bilo ravno" tako, kakor ob vsak.em drugera dnevu. Njegova kapica, ki jo je bil prejšnji veCer položil zraven svoiega ležišča, da bi nainignil božjemu Detetcu, češ, tuai on ima neko majlino željo, bila je — prazna. Premagan ocl srfine bolesti, splazil se je skrivoma iz sobe, stopil za hišni ogel ter bridko jokal. Stara dekla, ki je prišla že iz lileva od molzenja, jo slišala malega Slavkota glasno ihteti.. ,,Kaj pa se jokaš, Slavk"ec?" vprašala jo soSutno. ,,Ali, božično Dete mi ni nifiesar prineslo in bil soni vendar vedno priden in scm tako veliko molil." .,Otrok moj", je dejala dekla tolažilno, ,,Dete pa6 ni vedelo, kje da si, Vidiš, ako ie mati tukaj, tedaj ona preskrbi vse te reci. Toda le pomiri se, morda ti vendar-le šo kaj priuese, hoftem ga jaz prav lepo prositi." S temi besedami jo izginila, da bi malerau lantiču v tolažbo kaj poiskala.. ,,Mati preskrbi te lepe refti", jo ponavljal deeek, ,,lako je moja mati zmirom dojala." Luna je preplavila s svojim srebrnim leskom spavajočo zemljo, žarno so blestele zvezdice na nebu in od snežne odeje je odseval ves ta Carobni svit. Mali Slavko je skakljal proti pokopaliSču, ki je bilo zelo blizu; njegove o6i so žarele v vclikem upanju, vsa žalost je izginila iz njegovega otroškega srCeca. PrišedŠi na grobišče, je pokieknil h gomili svo- je mamice ter molil na glas: ,,AJi ljuba, dobra mama, povej vendar božičnemu Detetu, da sem jaz danes pri stricu Cvetko-tu in da je pozabilo na-ine. Reci mu, da sem bil vedno priden in sem rad molil, in da hočem tudi zanaprej lepo moliti, naj mi le nek.aj prinese. Ali, mamica, tukaj ni tako lepo, brez tebe; najrajši bi bil pri tebi tam gori v nebesih, Ljudje ravnajo tako trdo z menoj in so mi tako tuji, Martinov Pepček me vedno suva in tolče, kadar tam jem, in psa je že jnahujskal na mene." Tu se je prib.ližala malemu Slavku, ki je še vedno klečal ob mamičnem grobu, neka gospa. Bila Je grašfiakinja iz bližine, ki je tudi prišla, iskat na pokopališče božične tolažbe. Na gomilici svejega rajnega sinfika je prižgala luftice na božifinem drevescu, da bi mu, kakor je menila pobožna gospa, tudi na grobu naredila kako božično veselje. V svoji veliki bolesti ni mislila na nič drugega, nego na svojega ljubljencka, ki jej je bil odvzet za vedno. Se-le sedaj, ko je zaeula glasno otroško tožbo, je prisijala lufi v njeno temno, otožno čiistvo. Z nežnim glasom je nagovorila žalostnesa majlmega deCka: ,,Glej, moj otrok, tudi tobi je tamkaj božicno Dete nekaj prineslo", in je pokazala tja na razsvetljeno božično drevesce. ,,In Še več: mene samo, mater ti je prineslo; ti moraš iti z menoj, jaz ti hočem postati tvoja mati." ,,Odkod pa prihajaš? Ali te je poslalo božieno Dele?" je vprašal mali Slavko ves začuden. ,,Da, dragi moj, božično Dete moj otrok, tvoja mati, vsi so me poslali po tebe. Pojdi le hitro, sedaj greva domov, tam te jili pričakuje še več." Gospa si je snela svoj topli šal, ogi*nila ž njira defik.ove rame ter hitela ž njim proti graš&ini. ,,Glej, Lavoslav, sina, otroka mi je poslalo nebo, tam zunaj na pokopališču sem ga našla. 0 prosim, prosim! Naj ostane pri naju, bodiva mu oče in mati, }e sirota." Tako prisr5no je p.rosila grašSakinja svojega moža. ,,S srčnira veseljem. moja ljuba, tiočem malega dečka sprejeti v svojo hišo in po očetovsko skrbeti zanj, če te le vidira spet veselo in sreCno." „0 hvala, tisočerna ti hvala, moj dragi Lavoslav. Precej sem vedela, da mi boš uslišal mojo željo." Nežni poljub, k.akoršnega od smrtnega dne njiju sinčka ni dobil, je bil kot ppvrafiilo za njegovo velikodušno privoljenie. Brž so maleira Slavka čedno umili, mu oblekli lično oblekico, kojih je bilo še mnogo na razpolago, ter ga peljali v veličastno dvorano, kjer deček od samega občudovaiija krasote, ki se je odprla pred njeuovimi očmi, ni mogel izgovoriti niti besedice. Trepetajoft se je stisnil k blagima dobrotnikoma, katerima bi naj postal spet ona vez, ki zakonce tako tesno veže med seboj. Boži6 je tudi semkaj prinesel najveCji dar, kakoršnega sploh dati more: slaclki mir srca.