93
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Javne seje dne 24. februvarija 1897. leta so se pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr deželnovladnega svetnika dr pl. Rulinga udeležili nastopni zbojnični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav D o le ne c. Robert Drasch. Fianc Hren. Anton Klein, Franc Koli man, Ivan Krajec, Josip Kušar, Alojzij Len ček, Josip Lenarčič, Franc Omersa, Josip Rebek, Franc Ks. Souvan,
Feliks Stare in Jernej Žitnik.
Predsednik otvori sejo in pripomni, da je pet gospodov opravičilo svojo odsotnost z boleznijo, gospodje Gassner, Luckmann in Pollak pa z neodložljivimi opravki. Nato v imenu zborničnem izreče naj-prisrčnejšo zahvalo izstopivšima gospodoma Ivanu Doganu in Valentinu Sušniku za njiju delavnost v zbornici, pozdravi novovoljene zbornične svetnike in jih prosi, da z vsemi svojimi močmi delujejo za koristi, katere zastopati je zbornica poklicana.
Overovateljema zapisnika današnje seje se imenujeta gospoda Ivan Baumgartner in Josip Kušar.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri.
H. Zbornični tajnik  predloži nastopno   poročilo:
1.) Avstrijsko-ogersko izvozno društvo na Dunaju je zbornici naznanilo, da dne 30. januvarija 1897 dokonča 25. leto svojega obstoja in da bo tem povodom imelo na ta dan slavnostno zborovanje. Z ozirom na mnogoletne prijazne odnošaje z zbornico, bilo bi društvu v posebno čast, če bi zbornica bila zastopana na omenjeni slovesnosti. Vsled tega povabila je zbornico na omenjeni petindvajsetletnici zastopal provizorni predsednik gosp. Ivan Baumgartner, za kar se je društvo najprisrčnejše zahvalilo.
2.) Zbornica je častitala dvornemu svetniku dr. W. Exner-ju na njega imenovanju c. kr. avstr. glavnim komisarjem svetovne razstave v Parizu 1 1900.
3.) C. kr. deželna vlada je zbornici z dopisom z dne 24. decembra 1896, št. 19778 naznanila, da je vis. c. kr./ trgovsko ministerstvo z ukazom z dne 17. dec. 1896, št. 62701 odobrilo zbornični proračun za 1. 1896 v znesku 9103 gld. in dovolilo, da se v pokritje te potrebščine razpiše in pobere 3 %no do-klado pridobnine in dohodnine z izvanrednimi dokla-dami volilnih upravičencev vred.
4.) Zbornica je vis. c. kr. finančno ministerstvo prosilo za podaljšanje roka za povrnitev v zmislu zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94 trgovcem in obrtnikom dovoljenih brezobrestnih ponapredščin od 1. januvarija 1897 na 1. januvarija 1901. Zbornica je obširno utemeljila prošnjo, Zajedno se je zbornica na vis. c. kr. trgovsko ministerstvo obrnila s prošnjo, da bi omenjeno prošnjo pri vis c. kr. finančnem mi* sterstvu blagovolilo podpirati. Razven tega je zbornica c. kr. deželni vladi, oziroma c. kr. finančnemu ravnateljstvu izročila prošnje 26 trgovcev in obrtnikov, ki so vis. c. kr. finančno ministerstvo prosili za  zgoraj   omenjeno  podaljšanje  roka  ža  povrnitev
brezobrestnih  ponapredščin    Zbornica je te  prošnje najtopleje priporočala.
5.) Vis. c. kr. trgovsko ministerstvo je poslalo zbornici naslednji ukaz:
C. kr. finančno ministerstvo je vprašalo, če v denarnem prometu in sploh v trgovini — pri čemer pride tako le vztočna trgovina v poštev — avstrijski cekini sedaj še igrajo tako ulogo, da bi vsakdanja brzojavna razglasitev njihne kurzne vrednosti tostranskim deželnim oblastvom bila opravičena.
Pri tem je jemati v poštev, da je kovanje cekinov na Ogerskem že od 1. 1885 dejanstveno ustavljeno, in da zategadelj že dalj časa ni več rubrike „Randducaten" v kurznem brzojavu, ki se vsaki dan odpošlje z Dunaja v Budapešto. V tostranski polovici pa se, izvzemši izvestnih letnih oscilacij, v kovanjr^ cekinov ni nazadovalo.
Zbornica se vabi, da se v informacijo začetkoma imenovanega ministerstva izreče, če se nahajajo cekini v trgovini in če je potreba, da se — predno se razpošlje uradni kurzni list dunajske borze — brzojavno naznani cekinski kurz v deželna stolna mesta.
Na podlagi poizvedb je zbornica sporočila, da se je cekinski promet tekom zadnjih 10 let tako izdatno zmanjšal, da dejanstveno za dež. stolno mesto Ljubljano in Kranjsko sploh ne obstaje več potreba, da se brzojavno naznani kurz te novčne vrste, predno se razpošlje uradni kurzni list dunajske borze. Tele-grafična objava cekinskega kurza bi za Ljubljano v naprej lahko izostala.
6. C. kr. deželna vlada je zbornici poslala naslednji dopis:
Poslanska zbornica državnega zbora je v resoluciji, sklenjeni v seji dne 6. junija 1896, pozvala c. kr. vlado, da trgovino s pivom o steklenicah uredi in se pri tem ravna po sledečih načelih:
1.) Trgovina z pivom v steklenicah se deli:
a)  v napolnitev steklenic s pivom,
b)   v razpečanje s pivom napolnjenih in primerno zaprtih steklenic.
2.) Napolnitev piva se kot lit. h) § 16. obrtnega reda uvrsti med pravice koncesij onovanih krčmarskih obrtov in za to pravico se primerno uporabljajo določila, veljajoča za gostilniški in krčmarski obrt, oso-bito §§ 16. in 18. obrtnega reda.
3.) Razpečavanje piva v po predpisu zaprtih steklenicah, ostare prost obrt.
4.) Po predpisu je zaprta ona steklenica, ki ima v vratu probkov (Kork) zamašek tako tesno in glo boko utaknjen, da leži njegova vnanja plošča približno v isti ravnini z robom steklenične glave, dočim ima na notranji plošči razločno užgano tvrdko na-polnitelja.
Pripuščeno je, ta zatvor spopolniti s kovinskimi kapicami, pečati, pečatnimi znamkami itd.
5.) Krčmarskim obrtom je v prometu s konsu-menti dovoljena raba takozvanega patentnega zaklepa
(zatvora.)
Po ukaza vis. c. kr. trgovskega ministerstva se vabi zbornica, da se v gornjih načelih izreče z ozirom na razmere, ki vladajo v zborničnem okolišu glede trgovine. S pivom v steklenicah in z ozirom na to, kar je pri tem opazila. Zbornica je na to pivovarne, zaloge piva, zadrugo gostilničarjev in krčmarjev in gremij trgovcev v Ljubljani vprašala za mnenje in potem c. kr. deželni vladi  predložila naslednje mnenje
(Dalje sledi.)