Deželni odbornik Molinaro prvič obiskal goriški Kulturni dom Gorica-Vileš: zahtevajo omiljenje negativnih učinkov na okolje fe p Na knjižnem sejmu v Frankfurtu nova nagrada za Roberta Saviana /^26 Primorski SOBOTA, 18. OKTOBRA 2008 Št. 248 (19.338) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Deželna uprava in naša šola SandorTence Deželni odbornik Molinaro in vodja šolskega urada Pa-netta zagotavljata, da v Furlani-ji-Julijski krajini zaradi ukrepov šolske ministrice ne bodo zaprli niti ene šole. Ministrski ukrepi bodo kvečjemu zadevali ravnateljstva in šolsko birokracijo. Njuno zagotovilo je seveda dobrodošlo, novice, ki v zvezi s šolo, posebej s slovensko, prihajajo iz Rima, pa niso ravno spodbudne. Vlada bo, kot kaže, za vse ukrepe šolske ministrice Gelmi-nijeve postavila zaupnico in s tem izničila tako parlamentarno soočenje kot tudi vsa dopolnila, bodisi večine kot opozicije. Nato bo vse odvisno od tolmačenja odlokov, njihovih izvršilnih pravilnikov in zadržanja posameznih dežel, ki so glede šolstva že prišle v spor z rimsko vlado. Desna sredina govori o federalizmu, potem pa grozi s komisar-sko upravo v deželah, ki ne bodo izvajale t.i. racionalizacije šolske mreže. Furlanija-Julijska krajina ima pri tem dvojno vlogo. Kot vse druge dežele mora uveljaviti svoje pristojnosti na šolskem področju, ob tem pa mora tudi izkoristiti svoje dolžnosti pri zaščiti jezikovnih manjšin, za kar uživa upravno avtonomijo. Senatorka Blažinova je v parlamentu v teh dneh večkrat dejala, da za slovensko šolo ne morejo veljati vsa pravila in merila, ki veljajo za italijansko šolo. To bi želeli slišati tudi od odbornika Molinara in od predsednika dežele Tonda, ki v teh urah igra vlogo posrednika med centralno oblastjo in deželnimi upravami. rim - Senat odloča o ukrepih šolske ministrice Slovenska šola pred zahtevno preizkušnjo Po vsej Italiji protesti proti »odloku Gelmini« narodni dom - ZKB in ZB Doberdob in Sovodnje Častni stoletnici SKGZ in SSO priredila sprejem v počastitev velikega jubileja obeh denarnih zavodov TRST - V prostorih Narodnega doma v Trstu sta včeraj Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij priredili sprejem ob stoletnici Zadružne kraške banke in Za- družne banke Doberdob in Sovodnje. V prazničnem vzdušju, ki ga je s svojimi ubranimi notami ustvaril mačko-ljanski nonet Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, so predsednikoma bančnih zavodov Sergiju Stancichu in Dariu Pericu izrekli priznanje Rudi Pav-šič, Igor Švab in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Na 8. strani RIM - Senatna skupščina bo v naslednjih dneh odločala o uvedbi enega samega učitelja na osnovnih šolah in o reformi (ali protireformi, odvisno od zornih kotov), ki jo predlaga Berlusco-nijeva vlada. Senatorka Tamara Blaži-na opozarja, da bi en sam učitelj hudo prizadel špetrsko dvojezično šolo. Deželna uprava vsekakor zagotavlja, da v Furlaniji-Julijski krajini ne bodo zaprli nobene šole. Po vsej Italiji so bili včeraj protesti in stavkovne pobude dijakov in šolnikov proti ukrepom šolske ministrice Mariestelle Gelmini, ki se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh. Na 3. in 7. strani D'Alema brani avtonomijo Južne Tirolske Na 3. strani Adalberta Valdugo recesija ne preneseča Na 4. strani V Tržiču razglasili mestno žalovanje Na 16. strani Posvet v Nabrežini: Zaprli bosta dve slovenski šoli Na 9. strani V Gorici sprejeli ukrep za preprečevanje gospodarske recesije Na 16. strani Primorski dnevnik ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK VABI Danes, 18. oktobra 2008 ob 10. uri v veliko dvorano Narodnega doma v Trstu, (Ul. Filzi 14) na POSVET O PRIMORSKEM DNEVNIKU AVSTRIJA Prispevki za manjšine • v • v • • nic višji DUNAJ - Avstrija tudi v letu 2007 ni zvišala finančnih prispevkov za svoje manjšine. To je zapisano črno na belem v poročilu o finančnem podpiranju manjšin, ki ga je ta teden urad zveznega kanclerja posredoval avstrijskem parlamentu. Za vse narodne skupnosti je urad zveznega kanclerja skupno izdal 3,8 milijona evrov, kar pomeni, da se skupna vsota v primerjavi z letom poprej in tudi prejšnjimi leti ni spremenila. Pri koroških Slovencih je prišlo celo do znižanja podpor. Na 5. strani Campionari & Company Nove kolekcije jesen-zima vas čakajo! Nov neprekinjen urnik: 10.00 - 17.00 ♦ * * * + * Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 ^MMmodQ i i ^rrmciioion obutev usnjeno galanterija NeroGiardini JANET & JANET (ji) janet spa rt LOGAN FRAU Narodna UL, 28 Opčine Tel. 040.212136 2 Petek, 17. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Mandatar in njegov skušnjavec Vojko Flegar Iz hitrega oblikovanja nove slovenske vlade po dogodkih tega tedna sodeč ne bo nič. Najverjetnejši mandatar Borut Pahor (socialni demokrati) je v ponedeljek zaradi odločitve ljudske stranke, da ostane v opoziciji, naprej ostal brez enega potencialnega koalicijskega partnerja, v četrtek, po petminutnem pogovoru s predsednikom DeSUSa Karlom Erjavcem, pa tudi drugi ni več zanesljiv. Naglica, s katero sta Pahor in Erjavec končala svoj prvi bolj ali manj uradni koalicijski pogovor, je bila posledica dejstva, da se ne strinjata okrog imena obrambnega ministra: Erjavec je na to mesto (ki ga je zasedal v poslavljajoči se vladi) predlagal kar samega sebe, Pahor pa mu je pripravljen dati malodane katero koli drugo, le tega ne. Poleg tega, da Erjavcu kot obrambnemu ministru nasprotujeta predsednika obeh drugih levosredinskih strank neformalne predvolilne koalicije, Gregor Golobič iz Zares in Katarina Kresal iz liberalne demokracije, je Pahor omenjeno zahtevo odločno zavrnil verjetno tudi zato, ker se boji, da bi s tem še povečal že tako velike vsebinske in kadrovske »apetite« DeSUSa. Erjavčeva stranka namreč ne skriva, da si je zdita dve ministrski mesti zanjo samoumevni in želje, da bi dobila še tretje, povrh pa »mora« biti eno od teh ministrstvo za delo in so-cialo (medtem ko je ministrstvo za obrambo bolj »osebni ultimat« njenega predsednika). Razlog, zakaj prav to, je jasen: kot stranka, ki zastopa predvsem interese upokojencev, neposredno pred volitvami pa se je začela razglašati še za edino »pravo« le- vo stranko v Sloveniji, bi DeSUS rad prišel do vzvodov, s katerimi bi izpolnil svoje glavne predvolilne obljube: nobenih sprememb pokojninske zakonodaje »v škodo« upokojencev, usklajevanje rasti pokojnin v skladu z rastjo neto plač (ne pa bruto oziroma v skladu z rastjo produktivnosti), prenos preostalega državnega premoženja s privatizacijskega sklada (Kad) na javno pokojninsko blagajno. Ekonomisti se strinjajo, da bi izpolnitev teh zahtev oziroma obljub ogrozila vzdržnost tako javnih financ kot pokojninskega sistema samega (res pa so med njimi razlike glede ocene, kako hitro bi se to spričo demografskih gibanj in nenazadnje aktualne finančne krize, ki bo zanesljivo slabo vplivala na realni sektor gospodarstva, zgodilo), poleg tega pa tudi predvolilni programi drugih potencialnih koalicijskih strank ugotavljajo, da bo za dolgoročno finančno vzdržnost potrebna precej »neprijetna« reforma sistema. Spor glede imena obrambnega ministra, zaradi katerega so pogajanja najmanj do prihodnjega tedna zastala, je tako po mnenju večine političnih opazovalcev bolj »taktične narave«. Pahor in Erjavec da sta pač »preizkušala« pogajalske pozicije, preden se »udarita« glede (zgoraj omenjene) vsebine. Da bi šlo za dokončno prekinitev pogajanj o vstopu DeSUSa v koalicijo, ne verjame nihče, a so ugibanja o tem, kakšne opcije pravzaprav ima Pahor, ki brez Erjavčeve stranke ne more računati na večinsko parlamentarno podporo (imel bi zgolj 43 od 90 poslanskih glasov, z DeSUS 50). Ena od možnosti bi bila kljub ponedeljkovi odločitvi še vedno ljudska stranka (ki ima pet poslancev), saj je ta med vrsticami dala vedeti, da gre zagotovo v opozicijo le, če bi bila v koaliciji »zgolj« peta članica. Druga možnost je tudi poskus oblikovanja manjšinske vlade (ki so ga Pahorju nekateri analitiki »preventivno« predlagali takoj po volitvah, z namenom, da vnaprej »zbije« morebitne prevelike in s stališča javnih financ nesprejemljive zahteve potencialnih koalicijskih partneric. Gredo pa ta ugibanja še dlje, vse do ponovnega omenjanja velike koalicije med socialnimi demokrati in demokrati do možnosti, da Pahor v državnem zboru kot mandatar ne bo dobil zaupnice in da bo zato naslednji kandidat za sestavo vlade - Janez Janša. A to je, kot rečeno, za zdaj vendarle malo verjetno. Ima pa Slovenija že izkušnjo z razmeroma dolgim, napornim in tudi mučnim sestavljanjem vlade. Leta 1996 je namreč Janez Drnovšek vladno koalicijo ob popolni povolilni polarizaciji parlamenta sestavljal skorajda pol leta. Nazadnje se mu je posrečilo s podporo enega »prebežniškega« glasu iz des-nosredinskega tabora. Tudi Pahorju, ki uradni mandat od predsednika države Danila Turka pričakuje do konca meseca, bo šlo očitno precej težje, kot se je zdelo še pred minulim ponedeljkom, toda bolj kot naglica se vseeno zdi pomembna konceptualna usmeritev prihodnje vlade (ki je za zdaj še precej nejasna) in kadrovska zasedba (bolj kot »čisto« strokovni kadri, na kakršne prisega Pahor, so potrebni ministri, ki bodo znali ob jasnih političnih izhodiščih učinkovito in hitro organizirati delo). ljubljana Od 20. do 26.oktobra vrsta dogodkov Na Italijanskem inštitutu za kulturo osmi Teden italijanskega jezika v svetu Italijanski inštitut za kulturo se pripravlja na praznovanje osmega Tedna italijanskega jezika v svetu, ki bo potekal od 20. do 26. oktobra. Njegova glavna tematika je "Italijanščina na trgu', ki se bo razvijala skozi razstave, gledališke predstave, filme, koncerte, predavanja in izpopolnjevalne tečaje za učitelje. Med tem Tednom, od 20. do 24. oktobra, bosta na Inštitutu (Ljubljana, Kongresni trg 13) na ogled dve fotografski in multimedijski razstavi, ki tako iz zgodovinskega kot iz sodobnega vidika prikazujeta globok pomen V torek dopoldne bo na sporedu videoprojekcija, na katerem Roberto Benigni na trgu Santa Croce v Firencah bere nekatere od najlepših spevov Dantejeve Božanske komedije trga v italijanski kulturi: "Trgi v deželi Piemonte: arhitektura, urbanistika, dogodki, vsakdan" predstavlja zgodovinski in kulturni pregled najlepših trgov v deželi Piemonte, razstavo "Italijanščina na trgu" pa sestavljajo slike iz velikega fotografskega arhiva Ali-nari 24 Ore. Otvoritev Tedna bo v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri, s predavanjem in koncertom pianistke Rosarie Dine Rizzo o pianistu in didaktiku Florestanu Rossomandiju, medtem ko bo v torek od 10h do 18h na sporedu videoprojekcija, kjer znani itali- janski igralec Roberto Benigni na trgu Santa Croce v Firencah bere nekatere od najlepših spevov Dantejeve Božanske komedije. Ravno tako 21. oktobra bo v Studiu 14 na Radiju Slovenija koncert slovenske finalistke tekmovanja "Novi puccinijevski glasovi', ki so ga razpisali Italijanski inštituti za kulturo iz Srednje Evrope v sodelovanju s fundacijo Fondazione Festival Puccinia-no. V torek, 22. oktobra, ob 19. uri, bo na Inštitutu videoprojekcija dokumentarne drame "Carlo Goldoni. Benetke veliko gledališče sveta', ki je bil leta 2007 premierno prikazan na 64. Beneškem filmskem festivalu. Prisoten bo tudi avtor, Alessandro Bettero. V Teden italijanskega jezika v svetu je vedno vključen tudi Lektorjev dan in 23. oktobra bo ob 14. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani uprizorjena potujoča gledališka predstava z branimi besedili iz italijanske književnosti "Štirje trgi: Srca, ki se spet najdejo in spet ločijo', ki so jo pripravili študentje po zasnovi Marzia Serba. Ravno tako 23. oktobra bo ob 18. uri na Inštitutu v sodelovanju s švicarskim veleposlaništvom v Sloveniji predavanje "Italijanščina gre na trg. Kulturne in jezikovne težave manjšin', kjer bo govoril Matteo Caratti, glavni urednik dnevnika La Regione Ticino. Teden se bo 24. oktobra zaključil z dvema dogodkoma. Najprej bo na Inštitutu ob 10. uri videoprojekcija "Renzo Piano: Kaj je arhitektura?', ob 16. uri pa bo na Fakulteti za Humanistične študije v Kopru izpopolnje-valni seminar "Fonetika in fonologi-ja: pravilna izgovorjava; raba italijanščine v razredu', ki ga bo vodila Mic-hela Vitali. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Izobraževalni sistem Prisila in občutek dolžnosti, ki ju nekateri učenci doživljajo v šoli, včasih omrtvita željo po spoznavanju stvari. Ne učinkujeta spodbudno. Zahtevati, da se otrok navzema znanja na način, ki mu ni všeč ali mu ni prikladen in ga zaradi tega odvrača, pomeni delovati nespodbudno za njegovo naravno radovednost. Želja po raziskovanju potrebuje predvsem svobodo - tako je rekel že Albert Einstein. Šolski sistem bi se moral temeljito spremeniti, da bi ustrezal nekaterim posebno občutljivim otrokom in takim, ki čustvujejo na poseben način. Večkrat smo že govorili o aktivnem ali kooperativnem načinu učenja, to je o načinu, ki predpostavlja, da bomo otroke z njihovo dejavno vpletenostjo naučili samostojno misliti, ne pa da jim bomo vtepali v glavo to, kaj morajo misliti. Posredovati jim je treba uporabno znanje, to pa hkrati pomeni, da je treba razvijati otrokov talent in njegove sposobnosti. Vse to nas pripelje do kritičnega mišljenja, do sposobnosti reševanja problemov, do zavestne odgovornosti in do človeške potrebe po iskrenih odnosih. Nasproti onim, ki so zagovarjali le izobraževanje in urjenje spomina, se v našem stoletju zastavlja pojem celovite vzgoje, take, ki bo zajemala telo, dušo in duha vsakega posameznika - to se pravi njegovo bistvo. Nekateri otroci, ki jih je po mnenju strokovnjakov v zadnjih štiridesetih letih vse več, se odlikujejo po mnogih specifičnih osebnostnih potezah. To so indigo otroci. O njih so bile napisane mnoge knjige in razprave. Že leta 1982 je parapsihologinja Nancy Ann Tappe objavila svoje delo »Spoznavanje svojega življenja preko barve«. V njej je prvič opisala vzorce obnašanja nekaterih pripadnikov novih generacij otrok. Razporedila jih je po barvnih skupinah ter ustvarila na osnovi lastne intuicije natančen sistem. Ena od skupin je indigo modra, tako je otroke, ki ji pripadajo, poimenovala indigo otroci: to so otroci, ki z duhovnega zornega kota natančno vedo, kdo so in to dajejo vedeti okolici, sebe visoko cenijo, v sebi nosijo občutek, da si zaslužijo, da so na svetu, ter močan čut o lastni vrednosti. Njihovi problemi se začnejo ob stiku z absolutno avtoriteto, ki jim brez razlage ne pusti izbire, saj imajo zelo izostren čut za krivico in pravico. Početi točno zakoličene stvari jim je težko, neradi npr. stojijo v vrsti ali se držijo togih okvirjev. Bliže jim je kreativno mišljenje kot pa ustaljeni rituali. Velikokrat odkrijejo - ob dogajanjih doma ali v šoli - svoj način, kako bi nekaj boljše počeli in jih zato drugi imajo za ne-konformiste in upornike proti sistemu. V ekstremnih okoliščinah lahko to privede do nesocialnega obnašanja, zaprejo se lahko vase, saj jih preveva občutek, da jih nihče ne razume, ko ne najdejo nikogar, ki bi razmišljal podobno kot oni sami. Večkrat se zato pojavijo težave v šoli. Mnogi znajo jasno izraziti, kaj potrebujejo, drugi pa se ne odzivajo na disciplino. Mnogi so zelo nadarjeni, v njih je energije na pretek, hkrati pa je mnogokrat (čeprav ne vedno) njihova šibka točka pozornost in ta pomanjkljivost jih tu pa tam privede v zdolgočasenost. Pri mnogih pa se pojavi hiperaktivnost. Te absolutno ne gre zdraviti s pomirjevali, če prej nismo dodobra odkrili njenih vzrokov. Najbolje se počutijo, če imajo ob sebi trdne in zanesljive odrasle, katerim lahko zaupajo. Prednost dajejo nekaterim učnim metodam in pa samo »njihovim« načinom, ter se odmikajo od ustaljenih postopkov učenja, zlasti pri matematiki ali pri branju. Za drugače čuteče otroke, so značilne velike ideje, ki pa jih redko realizirajo, saj za to nimajo sred- stev. Znanje pridobivajo predvsem z lastnim raziskovanjem, nimajo pa sposobnosti, da bi dolgo sedeli pri miru. Njihova prirojena občutljivost jim poveča tudi sposobnost za sočutje do drugih ljudi, to pa v otroški dobi velikokrat vzbuja strah, da bodo njih ljubljene osebe umrle ali jih bodo kako drugače izgubili. Nerazumevanje v šolskem okolju jih lahko privede (kljub visokim sposobnostim) do neuspehov, trajno tako dogajanje pa do obupa. Pogosto se zaradi tega v njih razvijejo trajne učne blokade. Kot vsi ostali tudi ti posebej občutljivi otroci potrebujejo (mogoče še v večji meri) občutek spo-štljivosti, občutek proste izbire. Želijo si, da bi jih nihče ne podcenjeval. Želijo si dialoga ne pa suhih nerazumljivih in togih ukazov. Pri medsebojnih odnosih želijo sodelovati, to se pravi, da jim moramo od vsega začetka nakloniti svojo komunikacijo, z njimi govoriti in jim sporočati, četudi so navidezno premajhni, da bi nas popolnoma razumeli. Že dojenček namreč v sebi mnoge sprejete stvari in doživljaje zbira in se pripravlja na čas, ko bo tudi sam lahko verbalno komuniciral. Občutek gotovosti in podpore pri starših ter njihova spodbuda pri tem, kar počnejo, posebno občutljivim otrokom zelo pomaga. Sami pa se bodo odločili, kaj želijo postati, ko odrastejo; vsako vmešavanje bi bilo škodljivo. Taki občutljivejši otroci, (ki jih lahko z nekaterimi imenujemo indigo otroci), prisilijo starše (in druge vzgojitelje), da izboljšajo svoj način komunikacije, ki naj bo predvsem neposreden in pošten. Večkrat se sliši mnenje, da so taki otroci zahtevni. Na nek način je res: ne sprejemajo namreč dejstva, da svoje družinsko življenje starši samo idealizirajo, pač pa zahtevajo, da ga tudi tako praktično živijo. Nočejo le pridig, pač pa doslednost. Nočejo le nore naglice, pač pa trenutke časa zase. Taki trenutki so bodisi za otroke kot za starše zelo dragoceni, če se odrasli ne omejimo le na sedenje ob otroku po dolžnosti, pač pa smo tudi duševno prisotni. Prevečkrat za negativne dogodke iščemo krivca in si s tem na-kopljemo še nove težave. Če se zavemo, kaj nam v odnosu do našega otroka dela težave, potem bomo laže poiskali bolj sproščen način obnašanja in komuniciranja. Problemov nikakor ni nujno reševati vedno z bitkami. Obstajajo tudi drugi načini, za katere pa si moramo odmeriti dovolj časa in prave ritme izvajanja. Včasih pomaga kanček humorja, predvsem pa dovolj starševske pozornosti, časa in ljubezni, kar vse pomeni za otroka sprejetost, neglede na to, kakšen je. Dandanes mnogi poudarjajo, da šolska ocena ni več tako pomembna, in so jo resnici na ljubo mnogo kje odpravili, čeprav smo še priča redkim ponovnim skokom v preteklost. Poleg znanja ali formalne izobrazbe bodo novi člani družbe potrebovali zlasti fleksibilnost, sposobnost integracije v drugačne razmere, neke vrste sposobnost elastičnih družbenih veščin. To bo treba nuditi vsem novim generacijam otrok, onim, ki so še posebej senzibilni, pa še toliko bolj. Otroci pa so vsekakor predvsem otroci: potrebujejo (pravo) ljubezen staršev. V svetu, ki teži k tekmovalnosti in k nasilnemu izkoriščanju močnejšega položaja, se zdi pogovor o tolerantnosti in navajanju na netekmovalna primerjanja med otroki skoraj utopija. Toda to je težnja prihodnosti za boljše človeštvo. Ali smo za tako načrtovanje dovolj usposobljeni? (jec) / ALPE-JADRAN Nedelja, 19. oktobra 2008 3 ŠPETER - Nov poseg senatorke Tamare Blažine En sam učitelj bi zelo prizadel dvojezično šolo Molinaro in Panetta: V FJK ne bomo zaprli niti ene šole RIM - Uvedba enega samega učitelja bi hudo prizadela slovensko šolo, v prvi vrsti pa dvojezični šolski center v Benečiji. Senatorka Tamara Bla-žina je to pred časom povedala šolski ministrici Mariistelli Gelmini in to je ponovila v senatni šolski komisiji, ki proučuje odlok o enem samem učitelju. Vlada je v poslanski zbornici dekret odobrila z zaupnico in s tem izničila vse popravke. Kaže, da bo isto v prihodnjih dneh naredila tudi v senatu. Blažinova je ponovila stališče, da za šole narodnih manjšin (v tem primeru slovenske) ne morejo veljati pravila, ki jih bodo odobrili za italijanske šole. Pri tem je omenila mednarodne pogodbe, ki ščitijo Slovence in njihove šole, ter državno in deželno zaščitno zakonodajo. Glede Benečije je slovenska parlamentarka izpostavila specifični položaj dvojezične šole, ki prav zaradi dvojezičnega poučevanja ne more imeti enega samega učitelja, kot določa odlok ministrice Gel-minijeve. Blažinova je opozorila tudi na vprašanje slovenskih šolskih učbenikov. Tudi tukaj bi morala vlada upoštevati posebnost manjšinskega šolstva. Po obravnavi v komisijah se bo prihodnjih teden razprava o dekretu šolske ministrice o enem samem učitelju selila v senatno skupščino. Blaži-nova bo skupaj s kolegi Demokratske stranke predložila popravke k dekretu, ki pa imajo malo možnosti za prodor. Še zlasti v primeru, če bo vlada postavila in dobila zaupnico, kot se je zgodilo v poslanski zbornici. Drugi ukrep, ki je zelo pomemben tudi za slovensko šolo, zadeva združevanje ravnateljstev in merila za obstanek posameznih šol. Tudi tukaj bi moralo šolsko ministrstvo upoštevati specifike narodnih in jezikovnih manjšin, kar se žal ne dogaja. Deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro in ravnatelj deželnega šolskega urada Ugo Panetta zagotavljata, da v Furlaniji-Julijski krajini na osnovi vladnega dekreta ne bodo zaprli niti ene šole. Kvečjemu bo prišlo do združevanja posameznih didaktičnih ravnateljstev in torej do porazdelitve vodilnih mest, kar - tako Molinaro in Panetta - ne bo vplivalo na redno delovanje šol. Nobene nevarnosti tudi, pravita, da bi se za t.i. racionalizacijo šolske mreže odločil izredni komisar, s katerim grozi Gelmi-nijeva. Arhivski posnetek otrok, ki obiskujejo dvojezični šolski center v Špetru Slovenov zgornji tarbij - Tradicionalni praznik kostanja Jutri višek na Burnjaku Zanimivo dogajanje od jutra do večera - Pohod, sejem, maša s procesijo, glasba in dobrote vseh vrst VIŠJE USPOSABLJANJE PROMOVIRATI TURISTIČNI RAZVOJ v v TRŽAŠKEGA KRASA [60 ur, tor. in čet. 18-20, začetek 20/11) TEHNIKE VODENJA PROJEKTOV [80 ur, pon. in sre. 18-20, sobota od 9-13, začetek 17/11] ■nn.................................................. TEHNIKE IZDELOVANJA PROJEKTOV [80 ur, zvečer po dve uri dvakrat tedensko, prične se novembra] METODOLOGIJE POUČEVANJA SLOVENŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA [60 ur, zvečer po dve uri dvakrat tedensko, prične se novembra] Namenjeni so tako brezposelnim kot zaposlenim osebam z univerzitetno izobrazbo stalno bivajočim v deželi Furlaniji-Julijski krajini Tečaji so brezplačni Sedeži: TRST, Ul. Ginnastica ?2, tel.: 040 56E3E0, ts@sdzpi-irsip.it, GORICA, Korzo Verdi 51, tel.: 0481 81826, go@sdzpi-irsip.it Vpisovanje: od ponedeljka do petka 9-18 naložba za tvojo prihodnost ( www.sdzpi-irsip.it ) Ae Evropska unija Evropski socialni sklad UNI EN ISO 9001:2000 ZGORNJI TARBIJ - Glavni del Burnjaka, tradicionalnega praznika kostanja, je vsako leto na sporedu tretjo nedeljo v oktobru, zato je prav takrat najbolj primeren čas za izlet v Nadiške doline, še posebno, če napovedujejo sončno in toplo vreme. V Zgornjem Tarbiju bo tako jutri vse živo, praznik, pri katerem sodelujejo v bistvu prav vsi prebivalci, pa se bo začel že ob devetih zjutraj s prihodom skupine Kontraband čez Idrijo iz Kam-breškega in z izmenjavo zastave miru. Ljubitelji hoje v naravi se bodo lahko udeležili pohoda, ki ga organizira Planinska družina Benečije. Pohodniki bodo ob 9.30 startali iz vasi Matajur in se odpravili na hrib Hum, ki se nad Zgornjim Tarbijem vzpenja do nadmorske višine 912 metrov. V okolici samega vrha lahko najdemo tudi jamo, kjer naj bi živele Častitjove žene. To so mitološke figure, ki so bile prisiljene živeti zunaj naselja, so zelo izobražene in se jih ljudje bojijo zaradi njihovih prevar in norčij, ki so jih uganjale prebivalcem pri delu na travnikih ali na polju. Od desetih dalje bodo domači kmetje spet prodajali kostanj, jabolka, med in druge dobrote, člani skupine obrtnikov združenja Pro Loco Nediške doline pa svoje umetniške izdelke. Poldrugo uro kasneje pa bosta na sporedu peta maša in procesija, med katero bo- Že prejšnjo nedeljo je Burnjak privabil precej ljudi, ki so na bogato založenih stojnicah lahko kupili jesenske dobrote iz Nadiških dolin do verniki po celi vasi nosili kip Device Marije. Po kosilu se bodo otroci v okviru Malega Burnjaka zabavali z animator-jem, odrasli pa bodo lahko pod šotorom poslušali skupino Kar češ brass band. Popoldne bodo na Burnjaku prišli na vrsto tudi harmonikarji, ki bodo s svojimi živahnimi skladbami gotovo razveselili vse obiskovalce. Ob 16. uri pa bo v okviru že devetindvajsetih Kogojevih dni, ki letos potekajo v Kanalu ob Soči, Desklah, Gorici, v Zgornjem Tarbiju, Trstu in na Reki (to je v krajih, ki jih je s svojim delom zaznamoval Kogoj), še festival sodobne glasbe: v cerkvi sv. Janeza Krstnika bo znana slovenska operna pevka Mirjam Kalin (nastopala je že v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na Portugalskem, Hrvaškem in na Škotskem) ob spremljavi slovenskega pianista, skladatelja in pedagoga Žige Staniča (od leta 2002 je tudi producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija) zapela nekaj pesmi, Stanič pa bo na klavir zaigral nekaj svojih skladb in priredb beneških ljudskih pesmi. Praznovanje se bo nato nadaljevalo do večernih ur, ves dan pa bodo odprti tudi dobro založeni kioski. Organizatorji tako kot prejšnjo nedeljo tudi tokrat pričakujejo precej obiskovalcev, Kmečka zveza pa ob tej priložnosti prireja tudi avtobusni izlet. (T.G.) POLEMIKA D'Alema brani Južno Tirolsko Ministrica Mara Carfagna Massimo D'Alema BOCEN - Volilna kampanja za pokrajinske volitve (v nedelj o 26.oktobra) je na Južnem Tirolskem močno »segrela« politično ozračje. Desnica, kot vedno, postavlja pod vprašaj avtonomijo bocenske Pokrajine in govori o diskriminacijah, katerih žrtve naj bi bili seveda italijansko govoreči prebivalci. Za novo polemiko je poskrbela ministrica za enake možnosti Mara Carfagna, ki celo napoveduje parlamentarno preiskovalno komisijo o Južni Tirolski. Slednja naj bi ugotovila, če so tamkajšnji Italijani res diskriminirani, domačini nemške in ladinske narodnosti pa privilegirani. Carfagna je svoj predlog iznesla dan potem, ko je zunanji minister Franco Fratti-ni rekel, da Italijani v Bocnu živijo v precej težkih razmerah. »Zahteva po preiskovalni komisiji, ki jo je postavila ministrica Carfagna, je zelo škodljiva, ker postavlja pod vprašaj sožitje med Italijani in Nemci ter tudi južnotirolsko avtonomijo. Italija je res čudna država, v kateri ministrica sploh ne ve, da preiskovalno komisijo predlaga in ustanovi parlament in ne vlada,« je rezko dejal nekdanji zunanji minister Massimo D'Alema. Proti predlogu ministrice za enake možnosti so ostro nastopili zastopniki leve sredine in seveda Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki spet računa na volilno zmago. Njen predsedniški kandidat je aktualni predsednik pokrajinske uprave, 67-letni Alois (Luis) Durnwalder. Njegova stranka je na aprilskih političnih volitvah prvič po vojni na pokrajinski ravni zdrknila pod absolutno večino glasov, zadnje predvolilne ankete pa ji napovedujejo 47 odst. glasov. Glavna Durnwalderjeva volilna tekmica je Micaela Biancofiore, zastopnica Forza Italia (danes Ljudstvo svobode), ki v teh dneh gosti vidne državne predstavnike desne sredine. Biancofiore-jeva je s podporo Silvia Berlus-conija svojčas kandidirala za bocensko županjo, a jo je premagal kandidat leve sredine in SVP. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni je včeraj v Bocnu zagovarjal upravno in politično avtonomijo Triden-tinske-Južne Tirolske, ki sloni na povojnem dogovoru med Italijo in Avstrijo. Veltroni se je opredelil proti vsakršnim privilegijem, tako na nemški, kot na italijanski strani. 4 Sobota, 18. oktobra 2008 GOSPODARSTVO industrija - Komentar predsednika deželne Confindustrie Podjetja so letos podaljšala obdobje kolektivnih dopustov Za Adalberta Valdugo se bo negativni trend industrije nadaljeval Adalberto Valduga arhiv VIDEM - »Padec prometa in naročil za industrijo, do katerega je prišlo v avgustu, je bil predviden,« je v komentarju včeraj objavljenih Istatovih podatkov o znižanju industrijske proizvodnje dejal predsednik Confindustrie Furlanije-Julij-ske krajine Adalberto Valduga. »Poleti sem tudi sam govoril o podaljšanju obdobja dopustov, da bi tako opozoril, da so italijanska in deželna podjetja letos običajna dva tedna letnih dopustov podaljšala na tri tedne, tista, ki so imela navadno tri tedne koletivnih dopustov, pa so jih podaljšala na štiri,« je povedal Valduga. »Najnovejši Istatovi podatki potrjujejo mojo takratno percepci-jo. In to tudi pomaga razumeti tako negativne podatke,« je dodal predsednik deželnih industrijcev. Tako do sedaj. Kaj pa za naprej? Val-duga je pesimist tudi za prihodnost. »Res je, da je bil trend letošnjega prvega polletja pozitiven tako kar zadeva promet, kot naročila. Vendar imam vtis, da bo druga polovica leta prinesla negativne predznake vsem indeksom. Svetovna finančna kriza se dejansko seli tudi v realno gospodarstvo. Eden izmed signalov, ki to potrjujejo, je tudi uporaba dopolnilne blagajne, ki se povečuje iz dneva v dan,« je povedal predsednik deželne Confin-dustrie. Valduga je govoril o podatkih, ki jih je o gibanju industrijske proizvodnje v avgustu včeraj objavil Istat, a jih je pred dnevi že anticipiral študijski urad Confindu-strie. Po Istatu se je promet v industrijskem sektorju avgusta glede na enak lanski mesec zmanjšal za 11 odstotkov, glede na mesec prej, torej julij, pa za 3 odstotke. Naročila so v istem mesecu glede na lanski avgust upadla za 5,2 odstotka, v primerjavi z julijem pa jih je bilo za 0,3 odstotka manj. podjetja - Prvi vplivi svetovne finančne krize Fincantieri ob polletju s prepolovljenim dobičkom TRŽIČ - Kljub izredno neugodnim in globoko spremenjenim tržnim razmeram, so se prihodki ladjedelniškega koncerna Fincantieri v letošnjem prvem polletju povečali (za devet odstotkov), v zameno pa se je čisti dobiček več kot razpolovil, je na včerajšnjem zasedanju v Tržiču ugotovil upravni svet ladjedelniške družbe. V prvem polletju je koncern ustvaril za 1372 milijonov evrov prihodkov (v primerljivem lanskem obdobju 1256 milijonov), vendar je EBITDA (dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo) znašal le 74,6 milijona evrov, medtem ko je v lanskem prvem polletju dosegel 103,2 milijona evrov. Popravljeni operativni rezultat se je tako zmanjšal na 44,6 milijona evrov (v enakem lanskem obdobju je znašal 74,4 milijona), medtem ko se je čisti dobiček ustavil na ravni 15,1 milijona evrov, potem ko je v prvem lanskem polletju znašal 37 milijonov. V letošnjem prvem polletju so v koncernu izvedli naročila v vrednosti 1425 milijonov evrov (v primerljivem lanskem obdobju jih je bilo za 2764 milijonov), portfelj naročil pa je vreden 11,6 milijarde evrov. To je več kot v lanskem prvem polletju, ko je bil portfelj vreden 10,6 milijarde evrov, kar koncernu zagotavlja nadaljevanje dela s polno zmogljivostjo proizvodnih struktur. Materialne in nematerialne naložbe so bile v prvih šestih mesecih leta vredne 51,5 milijona evrov, kar je rahlo več kot v enakem lanskem obdobju, ko so znašale 50,8 milijona. Kot so ugotovili v upravnem svetu ladjedelniške družbe, te naložbe zagotavljajo nadaljevanje že prej začetih projektov, medtem ko bo treba z novimi projekti po vsej verjetnosti počakati. Vzrok je neizvedena dokapitalizacija družbe, ki jo je ta zaman zahtevala skupaj z uvrstitvijo na borzo, do katere tudi ni prišlo. Načrtovala jo je prejšnja Prodijeva vlada ob ostrem nasprotovanju sindikatov, po njenem padcu pa se o tem vprašanju ni več govorilo. sdgz - V torek v Gorici Slovensko-italijansko poslovno srečanje v organizaciji SDGZ TRST - V goriškem Kulturnem domu bo v torek potekalo slovensko-italijansko poslovno srečanje, ki ga organizira Slovensko deželno gospodarsko združenje za podjetja iz sektorjev predelave kovin in obdelave plastike. SDGZ se je tako odzvalo na razpis Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), ki je želela vključiti v promocijo slovenskega gospodarstva tudi slovenske poslovne klube v tujini. Iz tega je nastal program, ki bo potekal do konca novembra in v okviru katerega je goriško poslovno srečanje eden pomembnejših dogodkov. Prijavljenih je več kot 60 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Lombardije na eni strani in iz vse Slovenije na drugi. V organizacijo dogodka je bil vključen urad agencije JAPTI v Milanu, ljubljansko predstavništvo italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije in italijanske stanovske organizacije. Goriško poslovno srečanje se bo začelo ob 10.30 s predstavitvijo značilnosti italijanskega in slovenskega trga ter značilnosti obeh davčnih sistemov, v popoldanskem delu pa bodo na vrsti individualna srečanja med podjetji. V drugi polovici novembra je v Ljubljani predvideno še eno poslovno srečanje, ki bo namenjeno podjetjem iz gradbeništva in lesne stroke, organizirali pa naj bi tudi srečanje podjetij slovenskih poslovnih klubov v Italiji (SDGZ), Avstriji (SGZ Celovec), Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Bosni in Hercegovini. tehnologija - AMPED s programom Five Na Smau 2008 zmaga mladega podjetja iz AREA Science parka Martino Jerian je razvil program za obdelavo posebnih videoposnetkov TRST - Družba AMPED, ki je nastala v inkubatorju In-novaction Factory tržaškega AREA Scinze parka, je bila včeraj na milanskem salonu tehnologije SMAU 2008 nagrajena kot najboljša udeleženka druge izvedbe dogodka Techgarage, namenjenega novim inovativnim družbam mladih podjetnikov. AMPED si je zveneči naslov prislužil s svojo programsko opremo FIVE, ki omogoča obdelavo in analizo posnetkov iz struktur videonadzorovanja, mobilnih telefonov in fotografskih aparatov. S programi FIVE je mogoče te posnetke izboljšati in tako priti do detajlov, ki jih sicer ni mogoče razbrati. Nagrajeni software bo mogoče uporabljati za preiskovalne potrebe in za potrebe javne varnosti, medtem ko dodano vrednost programu zagotavlja hitrost računalniških operacij in njegova preprosta uporaba. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu AREA Scienze park, nagrajena programska oprema združuje v enem samem produktu vse postopke za rekonstrukcijo posnetkov, in to z uvedbo novih metod obdelave, razvitih po meri za tipične situacije na področju preiskovanja. Sistem tudi prenaša tako visoko število formatov slik, kot jih doslej ni še noben primerljiv program. Povrhu omogoča kombinacijo različnih filtrov obdelave na zelo hiter način, tako da je mogoče v najkrajšem času izvesti različne poskuse in priti do najboljšega rezultata. Program avtomatično izdela tudi poročilo z vsemi tehničnimi podrobnostmi obdelave, kar je koristno za pregled na delom, izvedenim v okviru neke sodne preiskave. Z nagrado je bil posebno zadovoljen Martino Jerian, mlad tržaški inženir, ki si je podjetje zamisil in ga ustanovil. Program FIVE je razvil leta 2006 na osnovi svoje univerzitetne diplome v elektroniki, pri delu pa so mu pomagali v specializiranem oddelku karabinjerjev RIS iz Parme. videm Podjetniške ideje v povezavi z umetnostjo VIDEM - Medtem ko so v Trstu nagrade že podelili, bodo v Vidmu zmagovalce lokalnega razpisa za najboljšo inovativno podjetniško zamisel (Start Cup Udine INISCO) podelili 28. oktobra. Tekmovanje organizira videmska univerza s podporo fundacije Fonda-zione CRUP, letošnja šesta izvedba pa poteka v znamenju umetnosti s posebnim poudarkom na slikarstvu kot izrazu inovativnosti (prejšnje izvedbe so bile posvečene literaturi, raziskovanju in timskemu delu). Poleg nagrajevanja zmagovalnih idej, ki bodo sodelovale na nacionalnem finalu 27. novembra v Milanu, bo prireditev v zborni dvorani videm-ske univerze pospremila razstava 27 likovnih del, ki so jih likovniki iz naše dežele podarili videmski univerzi za njeno stalno razstavo. EVRO 1,3404 $ -0,76 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 17.10. 16.10. ameriški dolar japonski jen 1,3404 135,57 1,3507 135,91 ruski rubel 35,3465 7,4523 9,2249 35,4654 7,4528 britanski funt 0,77510 0,7826 norveška krona 8,8950 25,232 8,9000 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5213 15,6466 268,50 3,5700 1,5294 15,6466 266,00 3,5800 kanadski dolar 1,5936 1,9617 1,6056 bolgarski lev 1,9558 1,9558 3,7868 slovaška krona 30,515 3,4528 30,545 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,8745 0,7086 2,0452 islandska krona 305,00 2,0321 305,00 2,0064 hrvaška kuna 7,1664 7,1618 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 4,1825 4,41875 4,13 3,9725 LIBOR (EUR) 4,7175 5,02 5,11125 5,19813 LIBOR (CHF) 3,00333 3,09 3,145 3,3183 EURIBOR (EUR) 4,731 5,045 5,117 5,202 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.762,33 € -512,85 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 19,14 +1,43 KRKA 70,39 +2,93 +3,84 mercator 39,85 180,85 +3,29 +1,82 TELEKOM SLOVENIJE 390,51 185,91 +3,39 +1,42 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 51,21 +2,34 ETOL 174,00 -5,43 ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST 53,16 16,60 -1,86 -2,30 NIKA - - pozavarovalnica sava 19,99 +7,70 SALUS, LJUBLJANA - - TERME ČATEŽ 262,00 +0,77 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 29,79 -2,35 -0,07 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 17. oktobra 2008 +4,95 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,374 5,061 -2,07 +1,12 BANCO POPOLARE 8,989 +3,20 +0,39 BCA POP MILANO 1,459 4,709 -3,31 +0,73 ENEL 5,20 +4,79 +3,90 FIAT 7,286 +14,53 +0,23 GENERALI 21,09 -0,82 +0,57 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,20 3,01 +3,68 +5,24 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,943 +3,06 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,966 8,771 +3,88 +0,18 PIRELLI e C 0,3295 +2,57 -0,15 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,547 -3,52 -2,34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,174 -0,92 +4,61 TENARIS TERNA 0,88 8,875 +5,39 +7,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,395 0,7703 +9,96 +3,30 UNICREDIT 2,325 +7,64 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 71,97 $ +0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 5.544,95 +1,66 PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.531,73 1.298,25 -2,89 FIRS, Banjaluka 2.428,29 +2,23 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.791,48 12.929,96 3.590,74 +0,54 -0,18 -0,58 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.865,76 1.715,09 -1,26 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 951,95 937,095 4.781,33 +0,58 -1,40 +3,43 CAC 40, Pariz 4.063,01 4.063,01 3.329,92 2.011,36 +5,22 +5,68 -3,328 PX, Praga 842,8 2.532,17 -10,20 +4,47 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.693,82 1.878,51 14.554,21 1.930,65 9.975,35 +2,782 -3,725 -4,44 +1,084 -5,73 / ALPE-JADRAN Nedelja, 19. oktobra 2008 5 avstrija - Finančne podpore za narodne skupnosti Tudi lani brez zvišanja sredstev za manjšine Koroški Slovenci prejeli celo 85.000 evrov manj kot 2006 - Sturm govori o dramatičnem razvoju DUNAJ/CELOVEC - Avstrija tudi v letu 2007 ni zvišala finančnih prispevkov za svoje manjšine. To je zapisano črno na belem v poročilu o finančnem podpiranju manjšin, ki ga je ta teden urad zveznega kanclerja posredoval avstrijskem parlamentu. Za vse narodne skupnosti je urad zveznega kanclerja skupno izdal 3,8 milijona evrov, kar pomeni, da se skupna vsota v primerjavi z letom poprej in tudi prejšnjimi leti ni spremenila. Pri koroških Slovencih je prišlo celo do znižanja podpor in sicer za 85.000 evrov v primerjavi z letom 2006 oz. 90.000 evrov v primerjavi z letom 2005. Predsednik narodnostnega sosveta za Slovence v Avstriji Marjan Sturm je v prvi reakciji na objavo podatkov za leto 2007 govoril o »dramatičnem razvoju« -še posebej, če se upošteva razvoj zadnjih let. Kot je znano, avstrijska zvezna vlada ni zvišala podpornih sredstev za svoje manjšine od leta 1995 dalje, kar po oceni Sturma pomeni, da so manjšine soočene z realnim zmanjšanjem podpor med 20 do 25 odstotkov. Skupna vsota za slovensko manjšino na Koroškem in na Štajerskem je lani znašala 1,2 milijona evrov. Kot poroča tiskovna služba avstrijskega parlamenta, so gradiščanski Hrvati v letu 2007 prejeli 1,1 milijona evrov, madžarska manjšina na Gradiščanskem in na Dunaju skupno 401.000 evrov, češka manjšina na Dunaju 381.000 evrov, Slovaki na Dunaju 111.000 evrov ter Romi 321.000 evrov. Pod postavko »ostali prispevki« pa je navedenih še 322.000 evrov. Od skupno 3,8 milijona evrov je bilo izplačanih 1,7 milijona evrov za t. i. bazično podporo (od tega 1,2 milijona evrov za personalne stroške pri manjšinskih organizacijah), 2,1 milijona pa za financiranje projektov. V poročilu urada zveznega kanclerja je s tem v zvezi poudarjeno, da gre pri gradiščanskih Hrvatih samo četrtina vseh podpor v infrastrukturo in tri četrtine v projekte, medtem ko je razmerje pri koroških Slovencih skoraj obrnjeno. Za projekte je bilo uporabljenih samo 43 odstotkov, 57 odstotkov pa za financiranje organizacij oz. infrastrukture. Največ podpornih sredstev pri koroških Slovencih so prejeli Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Glasbena šola. Glede morebitnih sprememb pri razdelitvi sredstev je v poročilu poudarjeno, da so o tem sicer že razpravljali, toda urad zveznega kanclerja spremembo pri razdelitvi sredstev pogojuje z usklajenim predlogom narodnih skupnosti. Ivan Lukan koroška - Po Sadovnikovem izstopu iz EL Smrtnik očita Sadovniku, da vnaša razdor v Enotno listo CELOVEC - »Sadovnik očitno želi konflikt med političnimi organizacijami koroških Slovencev vnesti tudi v samostojno politično gibanje.« Tako se je včeraj odzval predsednik deželne Enotne liste Vladimir Smrtnik na napoved odbornika EL v Globasnici (in predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk - SKS), da se umika iz vseh funkcij pri Enotni listi na lokalni kot tudi na deželni ravni. Smrtnik je še posebej zavrnil Sa-dovnikovo kritiko, da je EL s tem, da je pri septembrskih parlamentarnih volitvah v Avstriji sklenilo strateško partnerstvo z Liberalnim forumom (LIF) Vladimir Smrtnik škodovala Enotni listi na podeželju. Smrtnik: Sadovnik da »razdira« in »živi od konflikta«, konflikt pa sedaj vnaša tudi v samostojno politično gibanje. Kot je znano, je Sadovnik v četrtek napovedal, da po skoraj 18 let trajajočem delovanju za EL na komunalni in deželni ravni Enotni listi ne bo več na razpolago za občinske volitve in volitve za župana marca 2009. Svoj umik pa je označil kot »izraz protesta proti vodstvu deželne Enotne liste, ki iz katastrofalnih izidov na letošnjih državnozborskih volitvah ni potegnilo nobenih konsekvenc in je tako odgovorno za škodo, ki so jo utrpele občinske liste ter Enotna lista, ki je v preteklosti združevala širšo bazo pripadnikov slovenske narodne skup-nosti.«(I.L.) hrvaška - Sklep hrvaškega sabora Sprejeli zakon o prepovedi kajenja v javnih prostorih ZAGREB - Hrvaški sabor je včeraj sprejel zakon o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih z izjemo psihiatričnih bolnic. Gostinski lokali in tobačna industrija bodo imeli šest mesecev za prilagoditev, medtem ko bodo morali zakon ostali, kot so izobraževalne in zdravstvene ustanove, uveljaviti v osmih dneh. V skladu z novim zakonom o omejevanju tobačnih izdelkov bo moral vsak delodajalec določiti prostor za kajenje, v katerem ne bo možno ponujati hrane ali pijače, velikost prostora pa bo odvisna od števila kadilcev v podjetju. Zakon tudi določa, da mora biti na vsakem zavojčku cigaret natisnjeno splošno opozorilo o škodljivosti kajenja in dodatno opozorilo, ki bo prekrivalo najmanj 40 odstotkov zunanje površine zadnje strani zavojčka. Čeprav so zakon podprle vse parlamentarne stranke, je opozicija ocenila zakon kot licemeren. "Podpiramo proizvodnjo tobaka z 71 milijoni kun (9,8 milijonov evrov), potem pa ga praktično razglasimo za strup. Ali bo ministrstvo za zdravstvo zahtevalo od kmetijskega, da ukine subvencije za tobak?" je dejal neodvisni poslanec Dragutin Lesar. Poudaril je, da je letni zaslužek države od kajenja tobaka približno tri milijarde kun (410 milijonov evrov), ter da gre približno enako sredstev za zdravljenje bolezni v zvezi s kajenjem, "kar pomeni, da kadilci sami financirajo svoje zdravljenje". Pričakuje, da bo vlada "popustila", tako kot je bilo to v primeru razveljavitve določila zakona o popolni prepovedi alkohola pri voznikih. Po podatkih hrvaškega ministrstva za zdravstvo, na Hrvaškem kadi tretjina prebivalcev, zaradi neposrednih posledic kajenja pa letno umre približno 10.000 ljudi. Dodatnih 2000 do 3000 ljudi umre zaradi pasivnega kajenja. (STA) Predstavljena knjiga Julijane Matanovic Tko se boji lika još ZAGREB - Hrvaška pisateljica Julijana Matanovic je objavila novo knjigo Tko se boji lika još (Kdo se še boji likov). Knjiga, ki so jo predstavili v sredo v Zagrebu, je izšla pri založbi Profil International. Urednik knjige Veli-mir Vickovic jo je označil za postmo-dernističen roman in fragmentarno prozo. Pisateljica je po urednikovih besedah uspela analizirati like iz več sto del hrvaških avtorjev oziroma razviti zgodbo o posameznih likih teh del. Delo je pisano z veliko emocij, vendar mu je avtorica vgradila racionalno strukturo in bralcu ponudila ljubezen do literature s tem, da je razgrnila osebne poglede na posamezne zgodbe in like, ki jih je predstavila, je dejal Viskovic. Matanoviceva je izredna profesorica na katedri za novejšo hrvaško književnost na filozofski fakulteti v Zagrebu. Objavila je več strokovnih knjig, štiri knjige beletristike pa nosijo naslove "Za-što sam vam lagala", "Bilješka o piscu", "Kao da smo otac i kci", "Laura nije samo anegdota", piše Hina. V slovenščino je prevedena prva od naštetih, knjiga kratke proze Zakaj sem vam lagala. Hrvaška razglasila nacionalni dan kravate ZAGREB - Hrvaški sabor je včeraj razglasil 18. oktober za dan kravate na Hrvaškem, v predlogu pa so poudarili, da je kravata "najbolj razpoznavni hrvaški simbol, ki je univerzalno znan in cenjen". Dodali so, da je kravata hkrati tudi simbol Evrope in nekaterih ključnih civilizacijskih vrednot. V saboru so še izpostavili, da so hrvaško poreklo kravate potrdili številni hrvaški in svetovni znanstveni viri. Avtor projekta Hrvaška - Domovina kravate, Marijan Bušic, je opisal, da "vertikala kravate simbolizira vertikalo ljudi - dostojanstvo in samozavest, ter čas slovesnosti in časti, uspešnosti in poslovnega duha". Na Hrvaškem obstaja tudi Academia Cravatica, ki je 18. oktobra 2003 v Pu-lju izpeljala umetniški akt "Kravata okrog Arene". Potem so vsako leto na isti dan z novimi projekti v različnih hrvaških mestih obeležili dan kravate. Na Hrvaškem je uveljavljeno, da kravata izvira iz 17. stoletja, iz časa tridesetletne vojne, ko so se hrvaški vojaki borili na strani francoskega kralja. Legenda govori, da so bili uspešni vojaki, poleg tega pa so izstopali tudi zaradi rdeče rute, ki so jo nosili zavezano okoli vratu. Ruta naj bi se kmalu potem razširila kot modni detajl pod etničnim imenom - cravatec, ki izvira iz besede Croates, Hrvati. Drugi narodi so jo potem dopolnjevali in jo oblikovali v splošni simbol elegance in moške kulture, ki so ga kot modni detajl sprejele tudi ženske. ljubljana - Z različnimi prireditvami bodo obeležili 10. evropski dan darovanja Slovenija iz leta v leto napreduje na področju darovanja in presaditev organov LJUBLJANA - Število opravljenih presaditev organov je letos v Sloveniji višje kot pretekla leta. Tako so letos opravili že 18 presaditev jeter, več kot 40 presaditev ledvic in sedem presaditev src, je na včerajšnji novinarski konferenci pred evropskim dnevom darovanja navedla direktorica Slovenija Transplanta Danica Avsec Letonja. Ljubljana bo danes v znamenju darovanja organov. S slavnostno akademijo, Tekom za življenje in radost v Tivoliju ter kongresom bodo namreč obeležili 10. evropski dan darovanja in zdravljenja s presaditvami, ki letos poteka tudi pod pokroviteljstvom predsednika republike Danila TiirkaAvsec Letonja je ocenila, da je Slovenija, kar se tiče darovanja in presaditve organov "nekje na sredini". V povprečju v Sloveniji letno pridobijo 14 darovanih organov na en milijon prebivalcev. Za primerjavo: v Španiji, ki je daleč najuspešnejša na tem področju, je statistika 30 do 35 darovalcev na en milijon, v Avstriji, ki si jo Slovenija jemlje za zgled na tem področju, pa 20 do 25 darovalcev na en milijon prebivalcev letno. Ob tem je ocenila, da bi se v Sloveniji odnos do presaditev moral spremeniti že na zakonodajni ravni. Po njenih besedah imajo že pripravljeno tudi besedilo člena, ki bi to uredilo. Prepričana je, da ga bodo lahko uspešno spravili v življenje. Informiranje javnosti o pomenu darovanja in presaditev organov je zelo pomembno, je včeraj poudaril podpredsednik evropskega odbora za organizacijska in etična vprašanja pri presaditvah Sveta Evrope (SE) Philippe Morel. Kot pomemben cilj za prihodnost pa je navedel to, da bi države dejavnost darovanja in pre- sajanja organov podprle tako z zakonodajo kot z ustreznim financiranjem. Španija je država, ki je z lastnim modelom postala najuspešnejša na tem področju. Beatriz Dominguez-Gil, ki predstavlja Španijo v odboru Sveta Evrope za organizacijska in etična vprašanja pri presaditvah, je na včerajšnji novinarski konferenci kot specifiko njihovega sistema izpostavila, da aktivno spremljajo, kateri bolnik v intenzivni terapiji bi bil v primeru smrti primeren kandidat za odvzem organov. Ob smrti takega bolnika zdravniki takoj stopijo v stik s svojci in skušajo s primernim pristopom do žalujočih pridobiti njihovo soglasje za odvzem organov. V Avstriji pa je uveljavljen sistem načelnega pristanka - da se torej za vsakega posameznika, ki se iz izrecno ne opredelil proti darovanju organov, v primeru smrti smatra za darovalca. Predstavnik Avstrije v omenjenem odboru Ferdinand Muehlbacher je pojasnil, da ob smrti posameznika, ki bi bil primeren za odvzem organov, njegovo družino obvestijo o svoji nameri in le v primeru odklonilnega stališča družin odvzema ne opravijo. Pri tistih kandidatov za odvzem, pri katerih družine ni, pa odvzem avtomatsko opravijo. Presaditev organov je rešila življenje in izboljšala kvaliteto življenja mnogih ljudi. Med državami, članicami EU so velike razlike kar se tiče organizacije sistema darovanja organov in statistike, pa je pojasnil predstavnik Evropske komisije Eduardo Fernandez-Zinecke. Ob tem je napovedal, da komisija načrtuje akcijski načrt in tudi evropsko direktivo o kakovosti in varnosti pri presajanju organov. Evropski odbor za organizacijska in etična vprašanja pri presaditvah Sveta Evrope je posvetovalno telo sveta ministrov. Ustanovili so ga za pomoč SE pri presojanju in usklajevanju etičnih in organizacijskih vidikov transplantacijske dejavnosti. Pristojen je za obravnavo presaditev organov, tkiv in celic, predvsem z namenom, kako zagotoviti standarde kakovosti in varnosti teh postopkov. (STA) 6 Sobota, 18. oktobra 2008 SLOVENIJA / odlok ministrstva za kulturo - Dodatna zaščita za Kobilarno Lipica Zaščita prepoveduje kamnolonsko dejavnost in gradnje v okolici Sežanski Mramor ima kamnolom, ljubljanski Ram Invest pa želi graditi stanovanja LIPICA - Poleti, dokument je v Uradnem listu izšel 14. avgusta, so na Ministrstvu za kulturo (MK) izdali Odlok o začasni razglasitvi Lipice - kulturne krajine za spomeniško območje državnega pomena. Gre za parcele, ki so jim s spremembo Zakona o Kobilarni Lipica (ZKL) pred dvema letoma določili kot vplivno območje kulturnega spomenika in ležijo izven njegove meje proti Sežani, Bazovici in Lokvi. Na tem območju pa ima sežanska družba Marmor že šest desetletij svoj kamnolom, ljubljansko podjetje Ram Invest pa v Škibinih ob lokavskem vstopu v KL načrtuje izgradnjo vrstnih stanovanjskih hiš. »S spremembo ZKL je Državni zbor sprejel le splošen režim, ki nosilcem urejanja prostora nalaga, da primeren izvedbeni režim opredelijo v postopkih prostorskega načrtovanja,« so zapisali v sporočilu za javnost na MK. »Zal pa občina Sežana vse od sprejetja ZKL dalje svojih prostorskih aktov kljub pozivom Ministrstva za okolje in prostor in civilnih iniciativ ni uskladila z novim zakonom o prostorskem načrtovanju niti z ZLK.« Zato so na MK ugotovili, da občinski prostorski akti in omenjeni zakon ne zagotavljajo zadostnega varstva oziroma celo omogočajo »projektiranje ali celo izvedbe gradenj, ki degradirajo kulturne vrednote oziroma niso skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine. Občinski akti so bodisi nejasni bodisi preveč per-misivni, zaradi česar jih je ob izdaji upravnih dovoljenj za gradnjo nemalokrat potrebno razlagati v korist investitorja,« so še zapisali v odgovoru na MK. Območje, ki je predmet začasne razglasitve, je po obsegu enako tistemu iz ZKL (obsega zemljišča v katastrskih občinah Bazovica, Gropada, Lokev in Trebče), je pa razdeljeno na dva pasova. V notranjem, od kobilarniške meje oddaljenem okoli 200 metrov, so med drugim prepovedani posegi, ki širijo ali na novo izkoriščajo naravne vire, prepovedana pa je tudi gradnja objektov, katerih tipologija, materiali in oblika niso značilni za krajevno arhitekturo. Drugače pa so se na MK opredelili do širitve golf igrišča, saj je na parcelah, ki ležijo v bazovskem katastru, dopustno graditi objekte, namenjene športu in rekreaciji. Odlok tudi določa, da višina objekta ne sme preseči 12-ih metrov, streha mora biti dvokapna, pokrita z ope- Med zaščitena območja ne sodi samo ožje področje Kobilarne Lipica, temveč tudi nekatere parcele, ki ležijo izven meje kobilarne čnimi korci ali skrlami, zunanje talne površine pa morajo biti prednostno tlakovane z naravnim kamnom, dopustne so ograje in zidovi iz kamna, visoki največ poldrugi meter. Za komentar smo vprašali na družbo Marmor, ki ima v tem pasu svoj kamnolom. Direktor Ciril Sigulin je bil z informacijami zelo skop in je povedal le, da se z ministrstvom dogovarjajo, da bi njihov kamnolom izločili iz območja zaščite. Nasprotno pa so bili v podjetju Ram Invest, ki v Škibinih načrtuje izgradnjo naselja s 24-imi stanovanji v dveh vrstah, bolj konkretni. Lastnik in direktor Igor Jurij Pogačar je povedal, da so na državno pravobranilstvo že vložili zahtevo za odškodnino in da bodo v kratkem še kazensko ovadili pristojne. Pogačar ni želel povedati, ali bodo ovadeni pristojni z MK ali tudi z Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Kot smo že pisali, naj bi omenjeni zavod podjetju ne izdal kulturno-varstvenega soglasja za poseg, čeprav naj bi zanj zaprosili. Na ZVKDS so na to odgovorili, da te vloge niso nikoli prejeli, da pa so dobili vlogo za izdajo kul-turno-varstvenih pogojev in jo zavrnili. »Ker po ZKL v vplivnem območju kulturnega spomenika ni dovoljeno načrtovati posegov v prostor in dejavnosti, ki neposredno ali posredno škodljivo vplivajo na spomeniške lastnosti, in je predlagani poseg v neskladju s predvidenim prostorskim razvojem KL, je izdaja kulturnovarstvenih pogojev brezpredmetna,« so zapisali v ZVKDS. Na občini Sežana so kljub temu obračunali komunalno takso in Pogačar je potrdil, da so jo tudi že plačali. So pa na občini v zvezi z razglasitvijo spomeniškega območja povedali, da jih tako kot pri vplivnem območju ni nihče nič vprašal, zato so prepričani, da bodo na koncu odločala sodišča. Obrnili smo se tudi na kamno-seštvo Tavčar v Povir, ki ima v kakih 800 metrov od lipiške meje oddaljenem opuščenem kamnolomu dovoljenje za raziskovanje. Janko Tavčar je povedal: »Nisem seznanjen, da bi kdorkoli sprejemal kakršnokoli dodatno zaščito. O tem me nihče ni obvestil. Sam se pogovarjam predvsem z občino, ki mi že nekaj let obljublja - koncesijo za raziskovanje ima osem let - da bo v kamnolomu mogoče kamen tudi pridobivati«. Objavo odloka so pozdravili v Civilni iniciativi Kras, kjer se trudijo preprečiti nebrzdane gradnje stanovanjskih naselij po Krasu. Kot smo že zapisali, je odlok o razglasitvi vplivnega območja Lipice za spomenik državnega pomena začasen, naloga ZVKDS pa je, da v pol leta pripravi predlog za trajno razglasitev in predlaga ukrepe varstva. Irena Cunja lipica Marmor bi rad postavil muzej na prostem LIPICA - V družbi Marmor se z Ministrstvom za kulturo že dlje časa dogovarjajo o postavitvi muzeja na prostem. Ta naj bi po sedanjih predvidevanjih morda delno zaživel v letu 2010. Družba Marmor bo v skladu s temi prizadevanji prispevala zemljišče, to je nekdanje eksploatacijsko polje, in orodja, kot so stroji, žičnice in žage. V projektu sodelujejo še Goriški muzej, občina Sežana in Kobilarna Lipica. Kot je povedal direktor Marmorja Ciril Si-gulin, je pripravljen že osnutek zloženke, do spomladi naj bi izdelali projekte in potem pričeli zbirati denar. Stroje in orodja za pridobivanje kamna, ki niso več v uporabi, bo potrebno restavri-rati, nekaj pa jih bodo pridobili tudi od zasebnikov. Kras vabi k ustvarjanju TOMAJ, LIPICA - Kosovelova knjižnica pripravlja že 7. in 8. srečanje v okviru programa Kras vabi k ustvarjanju. Prvo srečanje, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Kulturnim društvom in Krajevno skupnostjo To-maj, bo danes ob 18. uri v dvorani KS Tomaj. Kot gostje večera, ki ga bo vodila Branka Zižmond, bodo v pogovoru o Krasu kot viru ustvarjalnosti spregovorili Milan Jesih, Maja Raz-boršek, Maja Štromar Gal in Maja Vidmar. Z akustično kitaro bo večer obogatil Marko Čepak- Maki. V Černigojevi galeriji v Lipici pa bo v četrtek, 23. oktobra, prav tako ob 18. uri srečanje zIztokom Geisterjem in dr. Andrejem Gogalo, pogovor pa bosta vodila Patricija Dodič in Mario Gerjevič. V kulturnem programu si bodo lahko gostje ogledali plesni nastop Mete Rojko in Jasmine Sed-mak iz Baletnega društva Sežana pod mentorstvom prof. Evgena Todorja. Obe prireditvi so v okviru programa Kosovelove knjižnice Sežana Kras vabi k ustvarjanju podprli Društvo slovenskih pisateljev, Ministrstvo za kulturo RS in Občina Sežana. Izvedbo v Černigojevi galeriji pa je omogočila Kobilarna Lipica. (O.K.) V prometni nesreči v Sežani umrl motorist SEZANA - V Sežani na Kosovelovi ulici se je v četrtek pozno zvečer zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 55-letni motorist iz Sežane. Ko je vozil po ulici, mu je nasproti pripeljal 47-letni voznik avtomobila, ki je zapeljal na drugi pas in trčil vanj. Motorist je poškodbam podlegel na kraju nesreče, so sporočili s Policijske uprave Koper. Preiskovalna sodnica je odredila obdukcijo za pokojnega, strokovni pregled za voznika avtomobila in tehnični pregled za obe vozili, so še zapisali na PU Koper. Vaja ob morebitni jedrski nesreči v Nek Krško KRŠKO - Med 20. in 22 oktobrom bo v Krškem, Brežicah in v Ljubljani ob predpostavki nesreče v nuklearni elektrarni Krško potekala poveljniško štabna vaja Nek 2008. Namen vaje je preveriti uporabnost, usklajenost in dorečenost načrtov zaščite ter reševanja na vseh ravneh, je danes v Krškem pojasnil poveljnik Civilne zaščite (CZ) Miran Bogataj. Na vaji bodo sodelovala lokalna, regijska in državna vodstva štabov CZ, ministrstva ter ustrezne vladne službe. V okviru vaje bodo prebivalci oziroma gospodinjstva na območju Neka prejela zloženko Kako bi ravnali v primeru jedrske nesreče, ki jo je v nakladi 16.000 izvodov izdala Nek. mesto veleposlanika v avstriji MZZ: Minister Rupel • ■ • • • izpolnjuje pogoje LJUBLJANA - Na zunanjem ministrstvu so se včeraj odzvali na poročanje nekaterih medijev o pomislekih, ali zunanji minister Dimitrij Rupel zaradi spremenjenega zakona o zunanjih zadevah izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika. Kot so poudarili, navedbe, da Rupel teh pogojev ne izpolnjuje, temeljijo na netočnih oz. nepopolnih informacijah. Vlada Janeza Janše naj bi na torkovi zadnji seji imenovala Rupla za novega slovenskega veleposlanika v Avstriji. V zvezi s tem je časnik Dnevnik v včerajšnji izdaji zapisal, da so se pojavili pomisleki, ali Rupel po spremenjenem zakonu o zunanjih zadevah sploh izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika. Pogoj za zasedbo velepo-slaniškega mesta je, da je kandidat diplomat, ki je na MZZ zaposlen najmanj sedem let. Zakon ob tem tudi določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja Dimitrij Rupel javne naloge na področju zunanjih zadev. Po mnenju strokovnjaka za upravno pravo Bojana Bugariča, na katerega se sklicuje Dnevnik, pa funkcionar ni javni uslužbenec. Na MZZ so v zvezi s temi navedbami zapisali, da temeljijo na netočnih oziroma nepopolnih informacijah. Kot so zapisali, je bil minister Rupel z odločbo vlade 16. oktobra 1997 imenovan za državnega podsekretarja in za nedoločen čas zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve več kot 10 let. (STA) pogovori o koaliciji - Po dogovoru Potrča in Rezmana V ponedeljek sestanek poslanskih skupin SD in DeSUS LJUBLJANA - Poslanca Miran Potrč (SD) in Vili Rez-man (DeSUS) sta se po pooblastilu vodij poslanskih skupin včeraj dogovorila, da se bodo v ponedeljek sestali predstavniki poslanskih skupin SD in DeSUS. Na sestanku naj bi ocenili zastoj v pogajanjih in se dogovorili za nadaljnje korake pri usklajevanju vsebine koalicijske pogodbe, sta pojasnila poslanca. "Po četrtkovi začasni odložitvi pogajanj o vsebini koalicijske pogodbe prihaja na poslanski skupini DeSUS in SD vse več vprašanj o razlogih za tako stanje z zahtevami, da se koalicijska pogajanja nadaljujejo," je v skupni izjavi za medije povedal Potrč. "Čeprav poslanci ne moremo nadomestiti koalicijskih pogajanj v vrhu strank, lahko pri tem pomagamo - mehčamo nekolikanj toge razmere, ki so se sedaj vzpostavile, na ta način, da se tudi z našimi medsebojnimi pogovori skušamo dogovoriti o nadaljevanju teh pogajanj in da si prizadevamo sprejeti takšen kompromisen predlog, ki bo sprejemljiv za vse potencialne partnerje v koaliciji," je dejal Rezman. Kot je pojasnil, je včeraj sicer poskušal govoriti s predsednikom stranke Karlom Erjavcem, vendar mu ni uspelo. Najverjetnejši mandatar in predsednik SD Borut Pahor je obveščen o teh pogajanjih, je dejal Potrč in dodal: "Njegov interes je, da se pogajanja nadaljujejo, zato sprejema vsako pobudo, tudi poslanskih skupin DeSUS in naše poslanske skupine, da poskušamo preko razgovorov in dogovorov poslank in poslancev zagotoviti, da začnejo vsebinska pogajanja." Poslanec DeSUS je pojasnil, da v stranki nikoli niso pogojevali vstopa v koalicijo s tem, da bi Erjavec ohranil položaj obrambnega ministrstva. Če bi Erjavcu uspelo iz-poslovati takšen sklep izvršnega odbora stranke, potem bi verjetno res prišlo do tega, da bi pričeli razmišljati v poslanski skupini in stranki različno, je dejal. Kot je pojasnil, je "za nas v poslanski skupini primarni interes uskladitve vsebinskih dilem znotraj koalicijske pogodbe. In ko bo ta koalicijska pogodba usklajena bo najbrž korektno, primerno in tudi legitimno, da postavimo svoje kandidate za posamične ministre". Tudi, če bo predlagan Karl Erjavec, mora biti to legitimno za vse sogovornike, meni Rez-man in dodaja, da bodo času prepustili, ali bo to izpoga-jano ali ne. Po Rezmanovih besedah bodo poslanci DeSUS dali svojo podporo programu. "Takšen, kot ga sedaj v osnutku predstavlja Pahor, je lahko deležen naše podpore, ob tem da smo imeli tudi nekaj pomislekov, za katere imamo zagotovilo, da bodo tehtno premišljeni in da obstaja tudi velika verjetnost, da bodo sprejeti," je dodal. O morebitni zamenjavi strankinega pogajalca bi se moral po Rezmanovih besedah odločiti izvršni odbor stranke, ki je takšen sklep sprejel. Če bi Erjavec ocenil, da ni dobro, da on vodi pogajalsko skupino, bi moral predlog za drugega vodjo dati on sam, je kot edino pametno potezo navedel Rezman. (STA) / ITALIJA Sobota, 18. oktobra 2008 7 šole - Protest Ministrica protest - Stavke so oklicali bazni sindikati » »Črn petek« za javne prevoze Vlada: nove smernice za stavke ne razume« Predlog ministra Sacconija: posvetovalni referendumi pred oklicem stavke RIM - Ministrica za šolstvo Maria Stella Gelmini ne razume protestov proti šolski reformi, ki nosi njeno ime. Tako je povedala v jutranji televizijski oddaji. Predvsem je presenečena nad protestom dijakov višjih srednjih šol in študentov, saj naj bi šolska reforma le obrobno zadevala višje srednje šole in univerzo. Glavni »krivec« za sedanji protest je po njegovem mnenju »levica, ki je z dezinformiranjem javnosti sprožila povsem neupravičen alarm.« Gelminijeva je zanikala, da naj bi njena šolska reforma »ukinila popoldanski pouk in zmanjšala število dodatnih šolnikov.« To je »velika laž,« je poudarila in zagotovila: »Dodatno šolanje, to je pouk angleščine in informatike, bo potencirano, prav tako pa tudi popoldanski pouk. Kar se znižanja šolskega osebja tiče, je ministrica pojasnila, da »v javnih službah ni mogoče odsloviti uslužbencev.« Kdor govori o ukinitvi 87 tisoč delovnih mest po njenem mnenju ne govori resnice. »V javnem šolstvu dela milijon 300 tisoč ljudi: če bi vlada ne posegla z znižanjem stroškov, bi število naraslo na milijon 400 tisoč. Kdor protestira, naj nam pove, kje naj dobilo denar, da bi lahko v šolstvu zaposlili 100 tisoč ljudi. Na žalost kaj takega ni mogoče,« je ugotovila. Ministrica se je tudi obregnila ob ločene razrede za tuje otroke in zagovarjala resolucijo Severne lige, ki to zahteva. Po njenem mnenju prehodni razredi za otroke priseljencev »niso rasistični problem, temveč didaktični«. Nato je tudi pojasnila, zakaj. Šoli - tako kot je bila doslej organizirana - ni uspelo uresničiti ene od njenih pomembnih funkcij, to je integracije otrok priseljencev. »Starši italijanskih otrok vedo, da obstajajo problemi z vključevanjem tujih otrok v razredu, ker mnogi ne poznajo italijanskega jezika. Na ta način se upočasni dojemanje in integracija tujih otrok, ker ni posebnih tečajev za učenje italijanskega jezika. Ali z drugimi besedami: integracija otrok priseljencev ni mogoča, ker ti ne znajo italijanščine. Zato naj obiskujejo ločene razrede. Tako se bodo lahko res integrirali, seveda z drugimi otroki priseljencev, razredi italijanskih otrok pa bodo... rasno čisti. Na železniških postajah so mnogi zaman čakali na vlak ansa RIM - Vse kaže, da se je - vremenski ohladitvi navkljub - v Italiji začela... vroča jesen. Včeraj so - ob dijakih in študentih - stavkali uslužbenci javnih prevozov, ki so se odzvali protestu baznih sindikatov. V domala vseh italijanskih mestih se je število vozečih avtobusov in tramvajev ob urah stavke zmanjšalo, kar je povzročilo ljudem veliko nevšečnosti. Mnogo meščanov se je poslužilo osebnih avtomobilov, kar pa je še povečalo prometni vrvež in kaos v mestnih središčih. Podatki o sodelovanjih pri stavki se kar precej razlikujejo. Vodstva baznih sindikatov so zadovoljna zaradi številne udeležbe pri stavki. Javna prevozna podjetja pa so posredovala številke, ki se bijejo z zadovoljstvom sindikatov. Tako naj bi v Milanu ob 10.30, to je ob uri stavke, vozilo 68 odstotkov vseh avtobusov in tramvajev, v Rimu pa naj bi se ob isti uri udeležilo stavke le 33 odstotkov zaposlenih v prevoznem sektorju. Prav na dan tako imenovanega »črnega petka« za javne prevoze je ministrski svet odobril smernice za reformo pravice do stavke, in to predvsem v javnem prevoznem sektorju. Po teh smernicah, bi morali pred oklicem stavke obvezo opraviti posvetovalni referendum med zaposlenimi. Posamezniki bi se morali predhodno izreči za stavko, da bi »pravočasno izvedeli, kdo se namerava udeležiti protesta,« je pojasnil minister za socialno skrbstvo Maurizio Sacconi. Sankcije bodo v domeni prefektov ne pa jamstvenih komisij kot doslej. Prepovedani bodo blokade cest, železnic, letališč in poškodovanje javnih prevoznih struktur. bruselj - Kratek stik EU-Italija Sporna »klima« Komisar za okolje Dimas »začuden« nad italiajnskimi pomisleki BRUSELJ - Nov kratek stik med Italijo in Evropsko komisijo, tokrat na okoljsko-energetskem področju. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je izrazil začudenje nad pomisleke, ki jih je izrazila Italija glede paketa evropskih ukrepov za klimo. Italijanska vlada je objavila poročilo o stroških, ki bi jih za državo stalo izvajanje ukrepov evropskega paketa klima-ener-gija. V obdobju od leta 2011 do 2020 naj bi znašali 181,5 milijarde evrov, to je 18,2 milijarde evrov letno, ali 1,14 odstotka bruto domačega proizvoda, je na komisarjeve pomisleke odgovorila italijanska ministrica za okolje Stefania Pre-stigiacomo. Po oceni komisarja Dimasa pa predstavlja paket veliko priložnost, z mnogo koristi. Naštel jih je nekaj. Zaposlenost se bo zvišala za 0,3 odstotka, povečala se bo energetska varnost, povečali se bodo obno- Stavros Dimas vljivi energetski viri, v bodočnosti se bo znižala emisija toplogrednih plinov. Skratka: evropski paket kli-ma-energija naj bi dal nov zagon prizadevanjem za boljše klimatske pogoje in smotrnejšo uporabo energetskih virov. O okolju je včeraj govoril tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Po njegovem mnenju se je treba potruditi in uskladiti potrebe gospodarskega razvoja in obrambe okolja. finance Z libijsko injekcijo delnice Unicredita poskočile za7,7% MILAN - Libija je povečala delež v banki Unicredit na 4,23 odstotka. Z vložkom 1,5 milijarde evrov so libijska centralna banka ter še dve državni investicijski instituciji postali drugi največji delničar Unicredita. Libija, ki je imela v Unicreditu od leta 1997 0,87-odstotni delež, je sedaj drugi največji delničar te vodilne italijanske banke, za Cassa di Ri-sparmio di Verona, ki ima v lasti dobrih pet odstotkov delnic Unicredita. Unicredit, ki ima podružnico tudi v Sloveniji, je sicer prejšnji teden napovedala dokapitalizacijo v višini 6,6 milijarde evrov in napovedala, da bo zaradi svetovne finančne krize v prihodnjem letu ukinila 700 delovnih mest v enoti za investicijsko bančništvo. Libija ima v italijanskih podjetjih v lasti še dvoodstotni delež v avtomobilskem proizvajalcu Fiat in več kot sedemodstotni delež v turin-skem nogometnem klubu Juventus. Milanska borza se je pozitivno odzvala na okrepitev libijske prisotnosti v Unicreditu: vrednost njenih delnic je poskočila za 7,7 odstotka. maroni »Saviano ni edini borec proti camorri« NEAPELJ - »Saviano je eden izmed simbolov, in ne edini simbol boja proti mafiji.« Tako je odgovoril notranji minister Roberto Maroni, ko so ga časnikarji včeraj vprašali, kaj misli o pisatelju Robertu Savianu, avtorju znamenite knjige Gomor-ra, ki razmišlja, da bi zapustil Italijo, ker mu camorra streže po življenju. »Upam, da se bo Sa-viano premislil in da bo ostal v Italiji ter tudi s svojim zgledom pomagal v boju proti organiziranemu kriminalu,« je dejal Maroni. »Toda boj proti mafiji bojujejo vsak dan pripadniki organov javne varnosti, sodstvo, pa tudi številni podjetniki, ki v tišini opravljajo svojo dolžnost. Glede možnosti, da bi Saviano zapustil Italijo, pa se mi to ne zdi dobra ideja, saj maščevanje ca-morristov ne pozna meja,« je pristavil. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Berlusconi vedri in oblači brez prave opozicije, avtor Gomorre Saviano pa je »dead men walking« Sergij Premru_ Prva novica ni iz tujega tiska, pač pa o tujem tisku. Milansko marketinško podjetje je analiziralo število pomembnih mednarodnih časopisov, ki so jih v petih kioskih v središču Rima prodali poslanski zbornici, senatu in vladi, in to pred in po nastopu Berlusconijeve večine. Število prodanih izvodov tednika The Economist je z novo večino upadlo za 20 odstotkov, The Financial Times je zabeležil 18-od-stotni upad, The Wall Street Journal pa 10-odstotnega. Morda gre samo za klestenje nepotrebnih stroškov, manjše zanimanje za ocene najpomembnejših ekonomskih medijev na svetu pa je nedvomno tudi pokazatelj samozaverovanosti sedanje večine. »Berlusconi, Bush's Last Best Friend« to se pravi zadnji Bushev dobri prijatelj, je naslov tednika Time o nedavnem obisku italijanskega premiera v Washingtonu. Berlusconi je tokrat izrazil prepričanje, ki bi si ga danes noben drug politik ne bi upal izraziti na glas, in sicer da bo Bush ostal zapisan v zgodovini kot velik predsednik. Verjetno se bosta B&B še srečala in si naštevala svoje uspehe, vendar ne bosta odločala sama, kakšno mesto bosta imela v zgodovini, piše newyorški tednik. Barcelonski dnevnik La Vanguardia ugotavlja, da je Berlusconi popolnoma osvojil italijansko politično prizorišče. V nekaj mesecih je spravil k pokorščini svoje nadležne zaveznike, kot sta ligaš Caldero-li in bivši fašist Fini. Z vrsto ukrepov je načel nekatere od številnih problemov, zaradi katerih je Italija v globoki krizi. Večkrat se poslužuje propagande s populističnimi prizvoki, predvsem ksenofobnega značaja proti priseljencem. Večina pa je na njegovi strani, kot izhaja iz javnomnenjskih raziskav, ki mu pripisujejo skoraj dvotretjinsko podporo. Kje pa je italijanska levica, se spra- šuje El Pais pod naslovom »La izquierda se esfuma en Italia«, to se pravi, da se v Italiji levica razblinja. Kakšno alternativo nudi Veltronijeva stranka proti populistični, ksenofobni in revizionistični desnici? Kje je reformistični val, ki je spremljal lansko nastajanje Demokratske stranke? Gre za vprašanja, ki si jih postavljajo mnogi, ugotavlja madridski levo usmerjeni dnevnik. Odgovor je dramatično enostaven: pol leta po volilnem porazu je italijanska levica odsotna, kot da je ne bi bilo. V zadnjih tednih kaže, da je opozicija prepuščena mali Di Pietrovi stranki, pa tudi Cerkvi, ki opozarja na nestrpnost do priseljencev. Vsekakor levica nima več moči za pravo opozicijo in ima vedno manj privržencev, Vel-tronijeva stranka pa se ukvarja predvsem sama s sabo. The Economist objavlja reportažo o aktualni temi šolske reforme, in sicer izhaja iz ponovne uvedbe predpasnika. Za ene je to simbol poskusa prenovitve v smeri resnejšega odnosa do učenja in discipline, za druge pa pokazatelj namena, da bi premaknili kazalec zgodovine nazaj. Reforma bo vsekakor privedla do pomembnega prihranka z zmanjšanjem števila šolnikov. Vlada sicer napoveduje, da bo rein-vestirala 30 odst. prihrankov v izboljšanje šolskega sistema. Problemi pa so globoko zakoreninjeni: Italija je na vrhu držav OECD glede števila šolnikov na sto dijakov, kljub majhnim razredom in dolgoletnemu učenju pa je rezultat šolanja zelo slab. To je treba pripisati predvsem dejstvu, da zlasti na jugu izkoriščajo šolsko vzgojo v klientelistične namene. Tako je na severu države izobrazba na ravni povprečja držav OECD, na jugu pa Urugvaja ali Tajske. »Dead men walking« pravijo v Ameriki obsojencem na smrt, mrtev človek, ki še hodi. S to prispodobo je britanski BBC označil Roberta Savianeja, avtorja knjige Gomorra, ki je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Sedaj so mu camorristi napovedali smrtno obsodbo. Saviano je namreč razkril, da ne gre za enostavno kriminalno združbo, pač pa tudi pomembno ekonomsko ozadje in ogromne gospodarske interese organiziranega kriminala. »Moje življenje ni več življenje,« pravi mladi pisatelj, ki je izredno učinkovito razkril dvajsetletni vzpon zločinske camorre v Kampanji in Italiji nasploh. Francoski Le Figaro piše o Savianu, da so razpisali tiralico na njegovo življenje, El Pais poroča z velikim poudarkom, da je mladi pisatelj napovedal, da se bo moral izseliti iz Italije, britanski The Guardian pa ugotavlja, da so že drugi pisali o mafiji, nihče pa ni bil tako učinkovit kot Saviano. Camorra mu ni odpustila, da je poimensko navedel vpletene v nečedne in krvave posle, pa tudi da je Go-morra uspešnica svetovnih razsežnosti. 1 6 Sobota, 18. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it narodni dom - Sprejem SKGZ in SSO za ZKB in ZB Doberdob in Sovodnje Priznanje bankama za stoletno uspešno delo Ob visokem jubileju so zavodoma izrekli priznanje Rudi Pavšič, Igor Švab in Jože Šušmelj Izbira tržaškega Narodnega doma za sprejem, ki sta ga krovni organizaciji SKGZ in SSO včeraj priredili v čast stoletnic Zadružne kraške banke in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ni bila slučajna. Slavje današnjih gospodarskih uspehov Slovencev v Italiji je sodilo prav pod simbolno streho, kjer je vzpon tržaških Slovencev v dvajsetem stoletju doživel razcvet in nasilen padec. A po padcu je prišel preporod, ki ga simbolizirata uspešni stoletni poti obeh slovenskih denarnih zavodov. Pomen tega vidnega uspeha obeh bank je poudaril Rudi Pavšič, ki se je zavodoma zahvalil ne le za gospodarski uspeh, temveč tudi za visoko etični odnos, ki ga izkazujeta do ljudi in teritorija, na katerem delujeta. To je tudi najtrdnejša podlaga za zaupanje, ki sta ga deležni pri ljudeh in organizacijah, do katerih sta vselej pozorni. Podobne misli je izrazil Igor Švab, po katerem sta prav zvestoba načelom in odnos do domačega teritorija tista vzvoda, ki jamčita za uspeh. Spomnil je na dejstvo, da je bil center takega uspešnega delovanja nekoč prav Narodni dom, za katerega je upati, da ne bo treba čakati nadaljnjih sto let, preden bo v celoti vrnjen Slovencem. Da je sto let za banki izjemna življenjska doba je povedal Jože Šušmelj in izrekel posebno zadovoljstvo ob dejstvu, da sta obe v razvoju, kar je za celotno narodno skupnost velikega pomena. Dario Peric se je v imenu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje zahvalil za pozornost krovnih organizacij in izrazil prepričanje, da bosta zavoda ostala zdrava v moralnem in podjetniškem oziru. Sergij Stancich se je za Zadružno kraško Banko zahvalil v imenu vseh njenih šeststotih članov in poudaril, da mora zavod kot največjo prednost ohraniti zasidranost na teritoriju. Predsednika sta krovnima organizacijama poklonila v spomin pozlačeni cekin, ki obeležuje stoletnici. Srečanje je potekalo ob ubranem petju mačkoljanskega noneta Primorsko pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot. (du) Na slovesnosti v Narodnem domu je zapel nonet Primorsko pod vodstvom dirigentke Aleksandre Pertot kroma promet - Vrsta dopoldanskih nesreč pod dežjem Vozniki na mokrih cestah kot z drsalkami na ledu Včeraj dopoldne jo je dež zagodel voznikom, saj je na mokrih cestah prišlo do cele serije nesreč, a hudih poškodb ni bilo. Mestni redarji so na Ul. Brigata Casale obravnavali tri nesreče, največja se je zgodila ob 8. uri pri bivši smodnišnici. Tu sta trčila ford focus in citroen berlingo, voznika katerega so potegnili iz vozila gasilci, rešilec pa gaje zaradi lažjih poškodb odpeljal v katinarsko bolnišnico. Okrog 9.45 sta na hitri cesti (v smeri proti Skednju pri priključku z Ul. Val-maura) trčila forda (eden od dveh na sliki Kroma) .Lažje se je poškodovala deklica, ki so jo prepeljali v bolnišnico Burlo Garofo-lo. Na istem odseku se je kombi kmalu zatem obrnil okrog svoje osi. Vlagali v njegove žepe Ducat varčevalcev je zaupalo svoj denar finančnemu posredniku, ki bi jim moral zagotoviti uspešne investicije. Nedolžne žrtve niso vedele, da denarja ne bi dobile nazaj, v tem primeru pa svetovna finančna kriza nima nobene veze. Tržaška finančna straža je po zapleteni preiskavi, ki jo je koordiniral javni tožilec Raffaele Tito, ugotovila, da je 48-letni finančni posrednik iz Trsta v resnici spravil v lastne žepe več kot milijon evrov svojih tržaških in drugih strank. Osumljen je nezakonitega prilaščanja in ponarejanja. Preiskava je pokazala, da so stranke zaupale posredniku krožne čeke in gotovino, vsote, ki bi jih moral investirati zanje. Prebrisa-nec je čeke in bankovce nato res posredoval družbam, ki ponujajo finančne proizvode, a jih je predstavljal kot svoje. Pozneje so mu družbe denar vračale, on pa ga je enostavno zadrževal. Medtem je kazal strankam ponarejene dokumente, po katerih naj bi morali na likvidacijo dolgoročnih naložb čakati še dolgo. Varčevalci prevare niso zavohali, dokler jih ni finančna straža opozorila, da si je 48-letni poslovnež z njihovim denarjem kupil motorni čoln in nekaj luksuznih avtomobilov... Smrt na morju Pred Ribiškim naseljem je v noči na petek na krovu svojega motornega čolna umrl 72-letni domačin. Fulvio Giraldi, ki se je ukvarjal s športnim ribolovom, se je v četrtek odpravil na morje s pet-metrskim čolnom. Ob 2. uri zjutraj ga ni bilo nazaj, zato je žena poklicala tržaško pristaniško kapitanijo. Iz Trsta in Tržiča sta priplula čolna obalne straže in začela iskalno akcijo, ki se je zaključila ob 3.40. Tržiška obalna straža je v bližini Ribiškega naselja našla nasedlo plovilo, na krovu je ležal mrtvi pogre-šanec. Pregledal ga je sodni zdravnik, po navedbah pristaniške kapitanije je verjetno umrl zaradi infarkta. Stavka v številkah Včerajšnja splošna stavka, ki so jo sklicali bazni sindikati proti vladnim ukrepom na področju šolstva, dela in sociale, je bila v Trstu glede na število včlanjenih delavcev dokaj uspešna. Na železnicah je v deželi stavkalo 60% delavcev, pri gasilcih 35%, v šolstvu 20%, v javnih upravah 10% delavcev. Po podatkih sindikata CUB je v tržaških mestnih prevozih prekrižalo roke od 47% do 65% delavcev, po podatkih Trieste Trasporti pa od 29% do 35%. Kakih 200 tržaških delavcev je potovalo na demonstracijo v Rim. milje - Posvet o načrtu družbe Gas Natural za postavitev plinskega terminala v Žavljah Sum, da so strokovna poročila priredili Med pregledovanjem gradiva, na osnovi katerega naj bi zgradili terminal, je geolog Livio Sirovich naletel na sumljive pomanjkljivosti - Slovenija upošteva možnost pritožbe na Evropsko sodišče Srečanje v polni dvorani Millo je uvedel miljski župan Nerio Nesladek kroma Načrt družbe Gas Natural za postavitev kopenskega plinskega terminala pri Ža-vljah je pred časom prejel pozitivno oceno o vplivu na okolje, ki jo je izdala pristojna komisija ministrstva za okolje. Postopek, ki je pripeljal do pozitivne ocene, je za nekatere zelo sporen, porajal se je sum, da je bila tehnična dokumentacija, ki jo je družba predložila oblastem, nekoliko prirejena. Svoje pomisleke o strokovnosti in pristnosti predloženega gradiva je na podlagi dokumentov utemeljil geolog Livio Sirovich, ki je poudaril, da nastopa v osebnem imenu in ne v imenu centra OGS, kjer dela. Sirovich je pregledal celotno gradivo, ki ga je Gas Natural izročil oblastem. Naletel je na sumljive pomanjkljivosti, ki mečejo na postopek marsikatero senco. Gas Natural je sestavo strokovnega poročila o vplivu terminala na okolje sprva naročila družbi, ki je ugotovila, da temperatura morja pri Ža-vljah ni primerna, ker se pozimi spušča pod minimalnih 7 stopinj (naprava bo v morje vračala za pet stopinj hladnejšo in sterilizirano morsko vodo). Gas Natural je posvetovalno družbo zamenjal z drugo, ki je se- stavila »primernejše« poročilo, toplejšo temperaturo morja pa je poiskala blizu Ancone. Poleg tega so v italijanskem prevodu iz španščine izostali nekateri »nevarni« pomisleki strokovnjakov. Poročilo o varnosti, ki naj bi ga sestavil konzorcij raznih univerz (vključno s tržaško) je še bolj kontroverzno. Sirovich trdi, da je dokument pravzaprav anonimen, kaže pa, da je nekdo z računalniško tehniko spremenil prvotno obliko teksta. Poročilo o »efektu domino« (tj. o možnosti, da bi se nesreča v sosednjih industrijskih obratih razširila na terminal in obratno) nosi datum decembra 2006, na računalniku pa ga je neznana roka priredila maja 2007. Sirovich je preveril, da je dokument nastal v računalniku nekega Pa-storellija, ki ga pri konzorciju univerz ne poznajo. To pa še ni vse. Z zemljevida tržaške obale, ki v poročilu priča o neobstoječem problemu varnosti, so izostali objekti, ki bi sicer neposredno mejili na plinski terminal: SIOT-ov terminal goriva in Acegasova sežigalnica. Posvet v polni miljski dvorani Millo sta priredila gostujoči župan Nerio Nesladek in dolinska županja Fulvia Premolin. Prisoten je bil še koprski župan Boris Popovič: vse tri uprave so se večkrat soglasno izrekle proti terminalu v Žavljah. Nesladek je napovedal, da bodo občine organizirale srečanja in peticijo, naročile pa bodo tudi samostojno strokovno študijo. Predsednik slovenske vladne komisije za plinske terminale Marko Starman je poudaril, da so plinovodi boljša in varnejša rešitev, ki ne obremenjuje prebivalstva in pristanišč. Slovensko-italijansko tehnično omizje je zadnjič zasedalo ta teden, prihodnjih srečanj pa ni na vidiku. »Slovenija ima malo morja in ga mora braniti, tudi na Evropskem sodišču v Luksemburgu,« je dejal. Lino Santoro (Legambiente) je govoril o nevarnostih plinskih terminalov nasploh, Dario Predonzan (WWF) pa o domnevnih nepravilnostih v postopku, ki je pripeljal do ocene ministrstva za okolje. Bolj ali manj utemeljenih dvomov je veliko, čas teče in postopek se baje bliža koncu, prisotni pa niso izključili možnosti, da bi se boj nadaljeval na sodiščih, od Trsta (kjer je po trditvah organizacije Greenaction Transnational že v teku preiskava državnega tožilstva) do Luk-semburga. (af) / TRST Sobota, 18. oktobra 2008 9 1 nabrežina - Srečanje o posledicah odloka Gelmini na slovenske šole v občini Šempolaj in Nabrežina bosta ostala brez osnovne šole Zaprtje tvega tudi italijanska OŠ Pascoli - Senatorka Blažinova napoveduje boj v parlamentu Če odloka Gelmini ne bodo spremenili, in kot kaže ga tudi ne bodo, bodo morali v devinsko-nabrežinski občini zapreti duri tri osnovne šole, ker je v njih manj kot 50 otrok. To so slovenski šoli Stanka Grudna v Šempolaju in Virgila Ščeka v Na-brežini ter italijanska G. Pascoli v Sesljanu. To je poudaril devinsko-nabrežinski občinski svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese na okrogli mizi o šolski reformi ministrice Gelminijeve ter posledicah za italijansko in slovensko šolstvo v devinsko-nabrežinski občini, ki jo je priredil lokalni krožek DS sinoči v Kamnar-ski hiši v Nabrežini. Okroglo mizo je povezoval sam Veronese, o problematiki pa so ob udeležbi župana Giorgia Reta govorili senatorka DS Tamara Blažina, profesorica na slovenski nižji srednji šoli Vera Caharija, profesorica na italijanski nižji srednji šoli Tatiana Gergic, učiteljica na italijanski osnovni šoli in pokrajinska svetnica DS Maria Monteleone ter pokrajinski koordinator mladih DS Matej Iscra. Na srečanju, ki je potekalo v italijanščini in ki so se ga udeležili tudi mnogi drugi šolniki, je prišla na dan zavest, da bo odlok le obubožal slovensko in italijansko šolstvo. Nekatere šole bodo zaprli, po drugi strani pa bo to v korist zasebne šole, je bilo slišati. Sicer je senatorka Blažinova naglasila, da je odlok Gelmini samo finančna ra-čunica in nima nobene strokovne osnove. Njegov namen je namreč izključno krčiti finančna sredstva na šolskem področju, in to je italijanska vlada pripravila brez vsake analize in brez vsakega dogovarjanja. Odlok bo vsekakor imel izredno negativne posledice za italijansko šolstvo na vseh ravneh, še zlasti hudo pa bo za slovenske šole. Nastal bo tudi socialni problem, ki bo prizadel še zlasti ženske, težave pa bodo imele tudi javne uprave. DS pripravlja zato v luči torkove razprave v senatu vrsto popravkov, tudi v prid slovenskim šolam, ker je treba zahtevati spoštovanje specifike slovenskega šolskega sistema. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je med razpravo povedal, da je svetniška skupina DS medtem vložila dve resoluciji z zahtevo po takojšnji razpravi v deželnem svetu. Prva opozarja, da bo odlok uničil šolski sistem v goratih območjih (npr. v Karniji). Druga resolucija poudarja, da bo odlok uničil sistem slovenskega šolstva. Občinska odbornica Občine Zgonik Nadja Debenjak pa je predlagala ustanovitev omizja, na katerem bi predstavniki občin Zgonik, Devin-Nabre-žina in Repentabor, ravnatelji in starši skupaj nastopili proti odloku in zahtevali ustrezne ukrepe od deželne vlade. A.G. Okrogla miza o o t.i. odloku Gelmini v nabrežinski Kamnarski hiši kroma javna dela - Pri Sv. jakobu Krožišče predali namenu Medtem so zaprli del Ul. Industria za cerkvijo, ki bo v prihodnosti zaprt za promet Po večmesečnem prizadevanju in javnih delih so včeraj dopoldne končno uradno predali namenu novo krožišče pri Sv. Jakobu, ki naj bi odslej olajšalo promet na križišču med Istrsko ulico in Ul. Ponziana. Tako so se nedvomno oddahnili mnogi lokalni trgovci in krajani, ki so morali v zadnjem obdobju peljati po stranskih ulicah, medtem ko je bil promet na tistem delu Istrske ulice enosmeren z izjemo za avtobuse in taksije. Težave za Šentjakobčane vsekakor še niso končane. Pred kratkim so namreč zaprli del Ul. Industria za cerkvijo. Ukrep je v okviru obnove šentjakobskega trga, ki bo po novem segal do poslopij na Ul. Industria in na katerem bo torej v prihodnosti promet onemogočen (kot tudi parkiranje). Dela naj bi se zaključila januarja. pokrajina Posvet o šolanju odraslih Pokrajina Trst prireja v ponedeljek zvečer na zavodu Volta od 19. do 21. ure posvet na temo Pravica do izobraževanja in vzgoje odraslih. Pokrajinska uprava, je bilo namreč rečeno na včerajšnji predstavitvi pobude na sedežu Pokrajine, je namreč prepričana, da je izobraževanje odraslih specifični sektor vzgoje in izobraževanja in v tem okviru precej homogen segment predstavljajo večerni tečaji za dijake-zaposlene, ki želijo pridobiti višješolsko diplomo. Gre torej za pravo večerno javno šolo, ki traja pet let (kolikor traja višješolski študij in v okviru katere delujejo specifične didaktične metodologije, ki omogočajo ovrednotenje bodisi kulturnih kot poklicnih aspektov, ki so značilni za posamezne učne smeri. V ta namen je Pokrajina aprila in maja letos opravila raziskavo med 225 udeleženci večernih šolskih tečajev na tržaških višjih šolah Volta, Carli, Deledda, Nordio in Nautico, o kateri bo govor na ponedeljkovem posvetu. Po podatkih raziskave izhaja, da se večernega šolanja v glavnem poslužujejo zaposleni (skoraj 71 odstotkov), v manjši meri pa brezposelni (11,2 odstotkov) in mladi, ki so opustili višjo srednjo šolo (12,1 odstotkov). Približno sedem odstotkov je tujcev, zlasti iz vzhodne Evrope, med tečajniki pa rahlo prevladujejo ženske. Zakaj pa se ljudje vpisujejo na tečaje za odrasle? Najbolj pogost razlog je izboljšanje osebne kulturne ravni in dokončanje svojčas prekinjene študijske poti, spodbudo pa predstavlja tudi možnost vpisa na univerzo po prejetju diplome. Samo za zaposlene so večerni tečaji in posledične diplome lahko priložnost za izboljšanje položaja na delovnem mestu oz. za dosego kake primernejše službe. Za brezposelne pa je diploma temeljni pogoj za primerno zaposlitev. Skoraj polovica tečajnikov je zelo zadovoljna z opravljeno izkušnjo, 43 odstotkov jih je precej zadovoljnih, samo enajst odstotkov tečajnikov pa ni zadovoljnih. Naj še povemo, da bodo na ponedeljkovem posvetu udeležencem večernih tečajev na višjih srednjih šolah in v permanentnih območnih središčih, ki so v pristojnosti Pokrajine, podelili tudi študijske štipendije v skupni višini 15.000 evrov. šolstvo - Na liceju Prešeren zaskrbljenost nekaterih staršev ob napovedanih ukrepih italijanske vlade Ko enkrat režeš, poti nazaj ni Včeraj so potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete - Strah pred združevanjem šol in krčenjem mest - V ponedeljek dijaška zasedba liceja? Starši so volili kroma Licej Franceta Prešerna je bil sinoči prizorišče volitev predstavnikov staršev v razredne svete, medtem ko bodo dijaki prišli na vrsto danes, ko bodo izvolili svoje predstavnike v razredne svete, zavodski svet in dijaško konzulto. Starši dijakov prvih razredov so poleg volitev imeli tudi posebno skupno srečanje z ravnateljico Loredano Guštin in profesorji. Prisotnost večjega števila staršev (slednjih vsekakor ni bilo na pretek) smo izkoristili, da jih malo povprašamo za mnenje o ukrepih italijanske vlade na področju šolstva, katerih posledice utegnejo biti hude tudi za slovenske šole. Nekateri zadeve niso želeli komentirati, bodisi ker se jim je mudilo, bodisi ker, kot so dejali, ni še nič jasnega oz. se doslej niso dovolj poglobili v stvar, drugi pa so vendarle spregovorili, čeprav niso bili ravno pripravljeni na to, da se objavijo njihova imena. Najprej je prišla na vrsto skupina staršev dijakov četrtega razreda, ki so odhajali domov: »To je slabo za nas, ker bodo verjetno ukinili, združili se bomo s kako drugo šolo, tako pravijo,« je dejala ena od mater. Druga, ki je tudi učiteljica, pa je dejala, da je spričo maloštevilnosti šol prvi problem združevanje in posledično krčenje števila učnega in neučnega osebja. Osnovne šole se bodo verjetno združile s srednjimi, pri uvedbi enega samega učitelja pa se postavlja vpraša- nje celodnevnih šol in potreb staršev, »ker se skrči delovni urnik in tudi čas bivanja otrok na šoli,« medtem ko zadnja leta starši vedno bolj potrebujejo podaljšano bivanje za svoje otroke. Isti problem številk se po besedah sogovornice postavlja za višje srednje šole, ki »se bodo verjetno združile v eno ali dve.« »Z načinom, ki ga zdaj uvaja nova ministrica, se gotovo ne strinjam. Verjetno ne bo prineslo nič dobrega, stvari se bodo poslabšale. Ko vedno nekaj krčiš, se stvar krči tudi na drugi strani,« nam je nekaj minut zatem povedala mlajša gospa, za njo pa sta prišli še dve. Prva nam je povedala, da ne ve, kaj se bo zgodilo: »Slišim, da je zelo slabo, kar govorijo, da bi skrčili vse naše šole in da bi jih ostalo samo nekaj ali samo ena. Vem, da krčijo delovna mesta in da bi radi, da bi šola postala privatna,« je dejala. Druga pa je ukrepe označila kot hud napad na sodobno šolstvo, najhuje pa tvega prav slovenska šola: »Pričakujem, da bo naša skupnost strnila svoje vrste, da se bomo mobilizirali in da bomo preprečili ne samo uvedbo ene same osnovnošolske učiteljice, ampak vsak poseg racionalizacije.« Od skupine petih gospa, ki so se ravnokar odpravljale skozi vrata, se je po krajšem oklevanju ena opogumila in izrazila svojo zaskrbljenost: »To je velika napaka, ker v izobraževanju moraš vedno dajati sredstva, ne jih rezati. Res je, da je treba popraviti dosti stva- ri, da je treba izboljšati kakovost šol, ampak je treba krčiti s pametjo.« Včeraj se je tudi izvedelo, da mislijo dijaki zaradi vseh teh problemov v ponedeljek zasesti li-cej, s čimer se gospa strinja. Upa tudi, da bodo glede slovenskih šol spoštovali zaščitni zakon in mednarodne sporazume: »Ampak, kot je zdaj ta politika, se ne moreš zanesti na nič, ker ti drugi dan obrnejo vse, zato je zdaj treba biti zares pripravljeni. Res je, da je dosti raz-sipavanja tudi na slovenskih šolah: bodimo odkriti, imamo maloštevilne razrede in tako naprej. Tudi glede kvalitete, ni da imajo naši otroci s tem, da so privilegirani, ker jih je malo, izobrazbo, ki je lahko nad italijanskim povprečjem, to je treba tudi priznati, ampak ko enkrat režejo, poti nazaj ni.« Druga gospa, istočasno mati in šolnica, pa je izpostavila problem »večnih« su-plentov, ki težko utegnejo pripraviti programe spričo stalne menjave mest: »Naj bo že racionalizacija, ampak naj bo potem tudi priznanje zasluženih delovnih mest: če je mesto za profesorja, naj bo, prosim, razpis in naj se ga namesti. Mislim, da bi bili potem tudi profesorji pripravljeni se bolj potruditi.« Žalostno je tudi, je dejala, da ravnatelji razpišejo mesta šele v septembru, tako da pridejo suplenti v oktobru, potem pa potrebujejo mesec dni za spoznavanje učencev in s programom začnejo šele v novembru. Ivan Žerjal 10 Sobota, 18. oktobra 2008 TRST / trgovinska zbornica - Predstavitev enogastronomske pobude Okusi Krasa Domača zelišča na kraških jedilnikih Od danes do 9. novembra v šestnajstih gostilnah na Tržaškem in Goriškem Žajbelj, majaron, rožmarin, šetraj, cimet, pehtran, koromač, lovor, brinove jagode ... Ta in druga zelišča oziroma rastline bodo protagonisti letošnje izvedbe priljubljene enogastronomske pobude Okusi Krasa, ki jo že sedem let uspešno prirejata gostinska sekcija in sekcija trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v sodelovanju s konzorciji in odbori za promocijo vina Kras, olja Ter-geste dop, sira Moisir, medu in Trieste da Gustare ter ob podpori Trgovinske zbornice, Dežele FJK in Pokrajine Trst. Gostilne s tržaškega in goriškega Krasa so namreč letos v duhu ovrednotenja pristne kraške tradicije sestavile izvrsten jedilnik, ki so ga obogatila in oplemenitila ravno zelišča. Tokratno izvedbo Okusov Krasa so včeraj predstavili na sedežu Trgovinske zbornice, kjer so pobudo pozdravili gostitelj, predsednik zbornice Antonio Paoletti, podpredsednik tržaške pokrajine Walter Godina in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Vsi so si bili edini, da so tovrstna srečanja hvalevredna, saj predstavljajo naše, kraške proizvode širši publiki. O sami pobudi pa sta spregovorila predsednik gostinske sekcije pri SDGZ Ni-ko Tence in tajnik SDGZ Davorin Devetak. Od današnjega dne in vse do 9. novembra bodo lahko sladokusci izbirali med trinajstimi tržaškimi in tremi goriškimi gostilnami, kjer jim bo postreženo z okusnim kraškim jedilnikom ob kakovostni kraški kapljici (po določeni ceni od 21 do 55 evrov). Letos bodo svoja vrata odprli gostilna Pri pošti v Bazovici, restavracije Scabar na Ko-lonkovcu, El Fornel v Trstu in Daneu ter Veto na Opčinah, restavracija Kras in gostilna Pod Tabrom na Colu, restavracija Križ-man v Repnu, gostilne Guštin v Zgoniku, La lampara in Il pettirosso v Križu, Sardoč v Prečniku ter Dama Bianca v Devinu, gostilna Devetak na Vrhu sv. Mihaela, Pri Luni v Gorici in še restavracija Rosenbar v Gorici. To pa še zdaleč ni vse, saj so prireditelji ob odličnih menijih, ki ponazarjajo avtohtonost, tipičnost in kakovost hrane, poskrbeli tudi za spremljevalne degustacijske večere, umetniške dogodke, srečanja in razstave. Seveda ne gre pozabiti na »kotiček tipičnih proizvodov« za prodajo krajevnih agroživilskih proizvodov, ki ga bodo uredili v vseh sodelujočih gostilnah, pekarnah in trgovinah jestvin. Vse dodatne informacije o gostinskih in trgovskih obratih lahko interesenti najdejo v priložnostni brošuri in zgibanki (na voljo v sodelujočih gostilnah, pekarnah, jestvinskih obratih in seveda v uradih SDGZ), kjer so navedeni seveda jedilniki in vzporedni dogodki, na voljo pa sta Okusi Krasa iz leta v leto privabljajo vse več sladokuscev in ljubiteljev pristne kraške tradicije kroma tudi spletna naslova www.sdgz.it oz. www.triesteturismo.net. (sas) Spremljevalne pobude Jesenske Okuse Krasa bogatijo tudi številne spremljevalne pobude. Prva bo na vrsti že v ponedeljek, ko bodo v openski gostilni Veto ob 19.30 odprli fotografsko razstavo Janka Kovačiča in Štefana Grgiča ob nastopu MoPZ Tabor Opčine. Zanimiv bo tudi torkov večer v kriški gostilni La lampara, kjer bodo ob 20. uri odprli razstavo Beti Starc Ženske stvarnosti - Žgane gline ob spremljavi ansambla Ano urCo al' pej dvej. V četrtek, 23. oktobra, se v goriški gostilni Pri Luni obeta kraško srečanje s proizvajalcem, za katerega pa se je treba predhodno najaviti. Sobota, 25. oktobra, bo ob 20. uri v gostilni Sardoč v Prečniku namenjena razstavi lesenih izdelkov Bogomile Doljak in fotografij Miloša Zidariča. Goriška restavracija Rosenbar bo v sredo, 29. oktobra, gostila Vesno Guštin, Benjamina Zidariča in Edija Kanteja. V četrtek, 30. oktobra, bo v restavraciji Scabar na Kolon-kovcu protagonist fotograf Maurizio Frul-lani, ki bo ob 18. uri predstavil svoje posnetke Masawa 1993-2000. Nekoliko pozneje, 3. novembra, pa bodo lastniki gostilne Devetak priredili večer posvečen Krasu in Južni Tirolski. Dan srca v občini Dolina Združenje »Cuore Amico ON-LUS« iz Milj, s pokroviteljstvom občine, Dolina prireja v petek, 24. oktobra 2008 Dan Srca na županstvu občine Dolina, kot je v navadi že nekaj let. Obisk občanov je že v preteklih letih pokazal, kako pozitivno sprejemajo to pobudo. Dan srca se začne zjutraj ob 8. uri in se zaključi ob 12.30. Predvideva krvne izvide, merjenje krvnega pritiska, merjenje ogljikovega monoksida v pljučih kadilcev (CO), indeks telesne teže (BMI) in razdeljevanje informativnega gradiva; vse to v okviru preprečevanja bolezni srca in ožilja. Kot je vsem znano, slaba krvna slika, predvsem visoka količina holesterola in tri-gliceridov, prekomerna teža, visok pritisk, cigaretni dim, kvarno vplivajo na delovanje našega srca. To je sporočilo Dnevov srca, ki jih združenje prireja, v upanju, da bi pomagali ljudem. Zato se organizatorji zahvaljujejo dolinski občini za sodelovanje, saj nudi pobudi primeren prostor. Delavnica Swarovsky Študijski center Melanie Klein organizira danes kreativno delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Delavnico, namenjeno odraslim, vodi Egon Gornik, ki se s takim ustvarjanjem ukvarja že tri leta. Egon Gornik se je tehniki približal čisto slučajno, ko je nekega dne pomagal ženi popraviti ogrlico. Opazil je, da ga tako delo sprošča in obenem, da lahko na kreativen način izraža samega sebe. Tako so nastali prvi dragulji za ženo in sorodnike, nato pa je začel tehniko posredovati tudi drugim in prirejal prve delavnice. Poleg zabave in sproščujoče komponente je treba povedati, da je nakit Swa-rovsky dragocen in bleščeč, primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. V okviru delavnice bodo tečajniki izdelali ogrlico in čisto oseben obesek, saj lahko vsakdo izbere barvo biserčkov, ki jih bo uporabil pri delu. Delavnica se bo odvijala od 16. do 18. ure na društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8. Informacije na tel št. 328-4559414 ali na naslovu in-fo@melanieklein.org. Prireditev ob 60-letnici spomenika NOB v Gropadi V Gropadi bo jutri ob 15. uri proslava ob 60-letnici vaškega spomenika padlim v na-rodno-osvobodilni vojni (1940-1945). Na spomeniku, ki so ga vaščani na glavnem trgu pri cerkvici postavili 7. novembra 1948, je vklesanih petnajst imen Gropaj-cev, ki so padli kot partizani in so umrli v nemških koncentracijskih taboriščih. Častni gost bo tržaški pisatelj Boris Pahor, ki se je pravkar vrnil s frankfurtskega knjižnega sejma. Slavnostna govornika bosta zgodovinar Sandi Volk in predsednik VZPI Roberto Birsa. Gropajci bodo na trgu postavili tudi slavolok. (jng) Posvet Demokratske stranke o življenjskih stroških v Trstu Deželna svetniška skupina in pokrajinsko tajništvo Demokratske stranke prirejata v torek javno srečanje, posvečeno življenjskim stroškom. Srečanje bo v Novinarskem krožku (Korzo Italia št. 13) ob 17.30. Na njem bo posebna pozornost na stroških za proizvode široke porabe in za tarife storitev na Tržaškem. Namen pobude je razpravljati o možnih rešitvah s predstavniki javnih institucij, združenj potrošnikov, trgovcev in sploh civilne družbe Mednarodno tekmovanje za mlade glasbenike Od 3. do 7. decembra bo v prostorih nekaterih muzejev in glasbenih ustanov, ki se nahajajo na območju tržaškega starega mesta, potekala četrta izvedba mednarodnega tekmovanja za mlade glasbenike za nagrado Paolo Spincich, ki ga prireja akademija za glasbo Ars Nova. Gre, piše v sporočilu za javnost, za najbolj obiskano tovrstno tekmovanje na evropski ravni, katerega se udeležujejo mladi glasbeniki ne samo iz Evrope, ampak tudi iz drugih držav, kot so Rusija, Mongolija, Japonska idr. Lani je bilo npr. 250 tekmovalcev, pri izvedbi pobude pa je sodelovalo približno dva tisoč oseb, svoje čestitke pa je posredoval tudi predsednik italijanske republike. Tekmovanje, na katerega se lahko prijavijo mladi do 19. leta starosti, bo razdeljeno na štiri kategorije: v prvih treh se bodo tekmovalci-solisti lahko pomerili v igranju klavirja, violine in prečne flavte, medtem ko bo četrta kategorija posvečena komorni glasbi, pri čemer bodo lahko sodelovale komorne skupine od treh do največ petih članov. Čas za vpis je do 5. novembra in to le preko elektronske pošte (naslov competition@arsnovatrie-ste.it). Vpisni obrazec je na razpolago na spletni strani www.arsnovacompetition.it, kjer bo do 25. novembra objavljen tudi razpored tekmovalnih nastopov. Za informacije sta na voljo spletni strani www.arsnovatrieste.it in www.arsnova- competition.it, poleg tega je na voljo tajništvo od ponedeljka do petka od 11. do 12. ter od 17. do 18. ure (telefonska številka 0039-348-8837183). superenalotto - Igralna vročica zajela tudi igralce na srečo iz Slovenije in Hrvaške Na Krasu »mednarodni« lov na šestico V zadnjih tednih se je število igranih stav potrojilo - Nocoj žrebanje, šestica vredna 91 milijonov 300 tisoč evrov Se bo sreča nocoj nasmehnila v baru Gustin na Padričah? kroma Lov na šestico igre superenalotto se je v zadnjem tednu razpaselpo Krasu. Sanje o skoraj sto milijonskem dobitku so prepričale tudi ljudi, ki niso doslej še nikoli igrali, da so zaigrali evro ali dva v upanju na srečo. Tako so se obiski barov s stavnimi strojčki pomnožili, prav tako vrste pred elektronskimi postojankami. »V četrtek, nekaj ur pred večernim žrebanjem, je bilo res nemogoče usklajevati igranje superenalotta z delom za točajnim pultom. Ljudi je bilo kot še nikoli, stalno so prihajali, da je bila pred računalnikom vrsta,« je včeraj pripovedovala Bojana Gustin, upraviteljica istoimenskega bara na Padričah. »Mnogo je bilo takih, ki niso še nikoli igrali in jim je bilo treba razložiti, kako igra poteka. Mnogo jih je prišlo iz Slovenije in tudi s Hrvaške,« je dodala. Igralska vročica je z močjo rekordne milijonskefate morganepljusknila čez dve meji in dobila »mednarodne razsežnosti«. Bar Gustin na Padričah je sploh prva igralna točka za ljudi, ki prihajajo z reškega konca. Zato obisk hrvaških igralcev na srečo ne čudi. Posledično ne čudi porast »prometa« igre superenalotto. Upraviteljica Bojana ga je zelo natančno nakazala. V soboto, 27 septembra, ko je hipotetični dobitek za šestico znašal 68 milijonov 900 tisoč evrov, so v njenem baru zaigrali na superenalot-tu 707evrov, predvčerajšnjim (z jackpotom vrednim 88 milijonov evrov) pa 2 tisoč evrov. Včeraj, to je dan pred žrebanjem, so do 14. ure »investirali« v šestico že 643 evrov. V manj kot enem mesecu se je »promet« skoraj potrojil. Povečan promet v igranju na supe-renalotto je potrdil tudi Sergij Husu, upravitelj bara Lukša (in ne Luxa, kot smo napačno zapisali pred nekaj dnevi) na Pro-seku. Pred dvema tedna je skupni igralni sklad - v vsedržavnem merilu - znašal 5.398.186,81 evra, pretekli četrtek pa 14.231.403,88 evra. »Sedaj smo priča pravi igralni mrzlici. Škoda, kajti počilo bo pred božičem, tako bo ob božičnih praznikih, ko ljudje navadno več igrajo na igre na srečo, nagradni sklad manj vabljiv,« je preračunano ocenil. V baru Vatta na Opčinah se je zad- nje tedne ob dneh žrebanja stekala prava reka igralcev iz Slovenije, iz sežanskega, pa tudi postojnskega konca. Upravitelj igralne postojanke Lorenzo je ocenil, da seje promet zadnji teden skoraj podvojil, klienti iz Slovenije pa so bili že prej stalnica, predvsem zaradi bližine Opčin s sosednjo republiko. V baru Aurisina v središču Nabreži-ne so v zadnjem tednu zabeležili trikrat več stav kot prej. »Mnogo je klientov iz Slovenije, predvsem iz Komna in drugih bližnjih vasi, mnogo pa tudi Hrvatov, ki delajo tu na našem območju, in poskusijo srečo,« je povedala upraviteljica Deborah Martini. Bar Aurisina je »srečen bar«, saj so v njem pred nekaj leti v kratkem presledku dvakrat zadeli petico z dobitkoma kakih 75 tisoč evrov, pred dvema mesecema pa novo petico v vrednosti 39 tisoč evrov. V baru s tako srečnim slovesom je bilo obvezno vprašati upraviteljico po šestih številkah. Na mah jih je izustila: 13-18-28-47-71-90. Če bodo izžrebane, bo v baru Aurisina spet slavje, tokrat skoraj stomilijonsko! M.K. / TRST trebče - V Ljudskem domu v priredbi SKD Primorec Predstavili DVD o poletnih delavnicah in spored otroških Ciciuric ZGONIK, DOLINA, MILJE S skupnim projektom Zgodbe na potovanju spodbujati male bralce Občine Zgonik, Dolina in Milje bodo letos prvič sodelovale na vsedržavnem projektu »Ottobre piovono libri - Oktobra padajo knjige«, ki je namenjena mladim bralcem in jih želi spodbujati k branju z raznimi kulturnimi pobudami in projekti. Letošnji projekt nosi naslov Zgodbe na potovanju in zaradi velikega uspeha prejšnjih izvedb ima tudi pokroviteljstvo Pokrajine Trst. Otroci bodo imeli možnost poslušati zgodbe na temo potovanja s strani slovenskih in italijanskih animatorjev socialne zadruge Damatra. Projekt bo stekel v soboto, 25.oktobra od 14.30 do 19.00 in predvideva potovanje s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal osnovnošolske otroke iz Občinske knjižnice v Saležu preko Občinske knjižnice v Boljuncu do končne postaje v rekreacijskem centru v ulici Roma v Miljah, kjer bo zaključno srečanje z junakom Odisejem - kraljem vseh potovanj. V vsaki knjižnici bodo otroci in njihovi spremljevalci poslušali zgodbo (v občinski knjižnici v Saležu ob 14.30, ob 15.30 v občinski knjižnici v Boljuncu). Celotna pobuda je brezplačna, a z obveznim vpisom, in sicer v knjižnici v Saležu na telefonski številki 040 229101229150 (za otroke Občine Zgonik), v knjižnici v Boljuncu na telefonski številki 040 227008 v ponedeljek od 16.00 do 18.30 in sredo od 9.00 do 11.30 in od 16.00 do 18.30 (za otroke Občine Dolina in Milje). Na razpolago je še nekaj mest. Številni otroci so si ogledali DVD o poletnih trebenskih dogodivščinah kroma V četrtek je v Ljudskem domu v Trebčah potekala predstavitev programa Ciciuric za sezono 2008/2009 in DVD-ja z utrinki letošnjega Poletnega centra, ki se je odvijal v društvenih prostorih julija in avgusta. Poletni center je že tretje leto privabil v Ljudski dom veliko število otrok, ki preživijo mesec dni v znamenju prijateljstva in ustvarjalnosti. Letos je domačinka Mija Kalc posnela nekaj trenutkov življenja poletnega centra in s pomočjo koordinatorke Biserke Cesar sestavila posnetek, ki traja dobro uro in četrt. Na njem so predstavljene vse dejavnosti, izleti, športne igre in zaključne predstave. Letošnja vezna nit dogajanja v poletnem centru so bile olimpijske igre, zato so se otroci spremenili v olimpijske tekmovalce in se pomerili v raznih športnih panogah na nogometnem igrišču v Trebčah. Na DVD-ju so zato zabeleženi tudi njihovi športni napori. Četrtkov večer pa je bil kot rečeno tudi priložnost za predstavitev Ciciuric. Te ure so namenjene otrokom iz vrtca (3-6 let) in prvih razredov osnovne šole (7-8 let). Ciciurice so prvič zaživele v sezoni 2006/2007. Letos bodo potekale dvakrat mesečno (skupaj 12 srečanj) pod geslom »Trebče brez meja...«. Ciciurice omogočajo otrokom druženje in zabavo, obenem pa so tudi priložnost za spoznavanje vaškega kulturnega delovanja. Tudi letos bodo potekale ob petkih, in sicer 24.10., 14.11., 28.11., 12.12., v naslednjem letu pa 16.1., 30.1., 13.2., 13.3., 27.3., 17.4., 8.5. in 22.5 (od 16. do 18. ure). Za vaške otroke bo poskrbljeno spremstvo iz vrtca in osnovne šole do Ljudskega doma. Za prijave in informacije pokličite na telefonsko številko 347-8386109 (Bi-serka). (SC) Popravek Na včerajšnji strani Klopa je v intervju z Iztokom Furlaničem prišlo do napake, navedeno je bilo namreč, da je Stefano Ukmar član Slovenske skupnosti, medtem ko zastopa Demokratsko stranko. PRAPROT - Vigred Uspešen Kraški oktoberfešt V Praprotu se je preteklo nedeljo zaključil tridnevni jesenski praznik Kraški oktoberfešt, ki ga tradicionalno prireja SKD Vigred. Po petkovi večerni zabavi z Okroglimi muzikanti, so sobotno dogajanje uvedli taborniki RMV iz Trsta in Gorice, ki so uredili taborniški kotiček, kjer so se lahko otroci zabavali na raznih delavnicah in spoznavali taborniško življenje. Popoldanskega ex-temporeja se je udeležilo 53 otrok in tudi turnir v briškoli je bil nadvse uspešen. Za večerno zabavo sta poskrbela domači ansambel Mladi kraški muzikanti nato še štajerska skupina Navihanke. Preko štiristo ljudi se je v nedeljo udeležilo pohoda-sprehoda Na Krasu je foasno, pri katerem so sodelovali jamarsko društvo Grmada, razvojno društvo Pliska, vaška skupnost Tublje in planinski odsek SK Devin, s kombijem pa so priskočili na pomoč člani godbenega društva Na-brežina. V Tubljah so bili udeleženci deležni toplega sprejema in pogostitve, isto je bilo tudi v Kregolišču in Škofih. Med potjo so si udeleženci ogledali predstavo bovške skupine Draizehn-Draizehn 13/13, v spremstvu jamarjev pa so se spustili v razsvetljeno Zidaričevo Pejco. Pohod se je zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu, kjer se je začelo tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev - Kraški muzikfešt. Letošnje izvedbe se je udeležilo 12 skupin, 4 v kategoriji do 14. let, 8 pa v kategoriji odraslih. Muzikfešt so otvorili lanski zmagovalci Mladi kraški muzikanti, za njimi pa so nastopili Zamejski duet, Mladinska glasbena skupina Vigred, Duo Frančeškin, Tomaž in Matevž iz Brkinov, ter odrasli Ansambel Bršljan iz Slivnega, skupina 6 harmonik, Navihani Lisjaki iz Brkinov (ti so bili tudi po najdaljšem aplavzu zmagovalci), Ansambel Biseri iz Pivke, Duo Fra-ska, ansambel Tiho in ansambel Ek-spres. Festival je vodila Nicole Starc. Za nagrade za ex-tempore in Muzik-fešt so prispevali trgovina Coop Nordest, semenarna Agrososič, Zadružna kraška banka, Nova ljubljanska banka, gostilne Gruden, Bella Riva, Sar-doč, Bunker, Guštin, agriturizem Cvetka, vinogradniki Zidarič, Kante, Škerk ter Lupinc in podjetje Velox. Praznik se je zaključil ob poskočnih vižah ansambla Slovenski Zvoki. Sobota, 18. oktobra 2008 1 1 Odprtje razstave Petra Cvelbarja Drevi ob 20.30 bodo v Bambiče-vi galeriji na Opčinah odprli fotografsko razstavo Petra Cvel-barja Brazde, struge in sledi v kamnu. Beležiti, kar vidiš, kar čutiš, kar doživljaš preko sebi najustreznejšega načina. Fotografija nadomešča podobo, ki nam je priljubljena, podaljša to, kar vidimo v resničnosti, nas informira o tem, kar v svetu je, resničnost na izviren način definira - subjektivno ali objektivno. Hkrati pa ustvarjajo fotografije neki samosvoj svet, odpirajo pogled na drugačna obzorja. Peter Cvelbar je kot izrazno sredstvo izbral fotografijo in to še v rodni Metliki; ko je prišel na Tržaško, ga je navdušil Kras. Svoje navdušenje je prenesel tudi na fotografije, kako mu je uspelo, bo razvidno na tokratni razstavi. Danes znani zmagovalci V gledališču Miela bodo ob 20.45 razglasili zmagovalce 23. festivala latinsko-ameriškega filma, jutri pa bodo zmagovite filme ponovno predvajali med 11. in 24. uro. Sicer pa bodo tako v veliki kot v mali dvorani filme vrteli tudi danes. Omeniti velja vsaj dokumentarec Calla Santa Fe, čilske režiserke Carmen Castillo, ki je v 160 minutah rekonstruirala državni udar v Čilu, obenem pa tudi svojo življenjsko zgodbo. Na sporedu bo danes ob 10. uri. Jutri jesenski dan Skd Tabor z Opčin Prvo nedeljo po Barcolani pri Skd Tabor na Opčinah. prirejajo jesenski dan s pohodom in skupnim kosilom. Jutri, v nedeljo, 19.okt-obra, se bodo udeleženci zbrali ob 10.uri v Prosvetnem domu, kjer bo potekalo vpisovanje in nato krenili na vzhod proti Banom ter se, po približno dveh urah lahke hoje vrnili na izhodiščno točko.Tu jih bo čakalo kosilo in sezonski poslastici - kostanji in novo vino. Otroci (lahko pa tudi odrasli, zakaj pa ne) bodo svoje umetniške spretnosti še izrazili na ex-tem-poreju, kajpak na temo jeseni. Risbe, ki bodo nastale, bodo nato krasile notranje prostore open-skega doma. Jesenski dan na Opčinah želi biti predvsem trenutek druženja in spoznavanja - tako ljudi kot krajev, ki so nekoč bili tisto, kar danes niso več, zato bo še kako dobrodošla kakšna sprotna informacija, ki jo bodo domačini posredovali tistim, ki danes poznajo drugačne Opčine. opčine - Glasbena srečanja v Prosvetnem domu Za začetek duo Mlejnik - Kropfitsch Jutri popoldne se bo začel letošnji niz nedeljskih popoldanskih koncertov, ki jih prireja Skd Tabor, izbor pa pripravlja umetniški vodja Luca Ferrini Sezona Openskih glasbenih srečanj, ki jo prireja Skd Tabor, bo tudi letos začela s svojim bogatim delovanjem v oktobru s koncerti, ki jih organizira umetniški vodja, glasbenik Luca Ferrini. Od nedelje tja do začetka marca se bodo na Opčinah vrstili odlični domači in tuji umetniki. Najprej bo, jutri, nastopil duo Miloš Mlejnik - Erwin Kropfitsch, ki sodeluje že več kot 20 let. Violončelist Miloš Mlejnik je študiral na ljubljanski glasbeni Akademiji in na Musikhochschule v Kölnu, izpopolnjeval se je s Sig-friedem Palmom in Andrejem Navarro. Solo če-list orkestra Slovenske filharmonije od leta 1977 do leta 1990, je od njihove ustanovitve član Tria Arcadie, iz Kölna, in godalnega kvarteta Tarti-ni. S pianistom Erwinom Kropfitschem igra v duu od leta 1983. Posnel je številne zgoščenke in za evropske radio in televizije. Dobil je veliko nagrad in priznanj. Poleg koncertiranja, je redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo in na Konservatoriju v Celovcu. Erwin Kropfitsch je magistriral na Salzburškem »Mozarteum« pri Brianu Lamportu in je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri A. Berton- celju. Igral je kot solist s Koroškim simfoničnim orkestrom, Simfoničnim orkestrom RTV iz Moskve, Litvijskim komornim orkestrom in Slovensko filharmonijo. V komornih zasedbah sodeluje z Siegfriedom Palmom, Michaelom Martinom Koflerjem, Jossijem Gutmannom, Benjaminom Schmidom. Njegovo veliko zanimanje za sodobno glasbo ga je pripeljalo do pomembnih sodelovanj s sodobnimi avstrijskimi in evropskimi skladatelji. Od l.1987 do l.1997 je bil umetniški vodja Musikforuma v Vetrinju, od njegove ustanovitve pa vodi Mednarodno glasbeno akademijo v Feldkirchenu. V nedeljo 9. novembra bo na vrsti domači duo. Tamara Ražem bo na klavirju spremljala sopranistko Ilario Zanetti. Ilaria Zanetti je uspešno diplomirala leta 1999 na konservato-riju Tartini. Pevsko se še izpopolnjuje pri mae-strih Serra, Desderi in Jankovič. Zmagala je na tekmovanjih Rome Festival 2003, leta 2005 pa na tekmovanjih »Cidim« in »Seghizzi«. Poje v glavnih vlogah v Mozartovih in v operah sodobnikov ter nastopa v številnih italijanskih opernih hišah. Snemala je Monteverdijevi »L'inco-ronazione di Poppea« in »Orfeo« za založniško hišo Brilliant Classics. Tamara Ražem je študirala klavir na Glasbeni matici v Trstu in z odliko diplomirala na državnem konservatoriju »Tartini« v Trstu. Glasbeni študij je nadaljevala pri ruskem profesorju Sijavušu Gadžijevu za solistični repertoar. Udeležila se je tudi raznih izpopolnjevalnih tečajev iz klavirja pod mentorstvom priznanih profesorjev. Prejela je najvišja točkovanja na mednarodnih tekmovanjih. S solističnimi recitali, z orkestri ter v raznih komornih zasedbah je nastopila v Italiji, Sloveniji, Hrvaški, Češki, Koreji, Avstriji in Montecar-lu. Deležna je bila laskavih priznanj publike in kritike. Večkrat je snemala za razne radijske in televizijske postaje. Sodeluje pri oddelku za klasično glasbo na slovenskem RAI - Radio Trst A. V novem letu bomo lahko prisluhnili Slovenskemu orkestru klarinetov, ki bo z dirigentom Nikolajem Zličarjem nastopil 11. januarja. Orkester deluje sicer priložnostno, sestavljajo pa ga člani slovenskih simfoničnih in opernih orkestrov. Nastal je pred desetimi leti, pobudnika pa sta bila Trboveljčana Jože Kotar in Toni Umek. Leta 2006 so izdali svoj prvi CD s posnetki v živo prvega koncerta leta 1988. Orke- ster bo ob tej priložnosti dirigiral Maestro Nikolaj Zličar. Verjetno najzanimivejši koncert se nam obeta 1. februarja, ko se bo v Prosvetnem domu predstavil dokaj nenavaden Bass Chorus ensamble. Ansambel kontrabasov »Bass Chorus« (Zoran Markovic, Iztok Hrastnik, Uroš Lečnik, Janez Avšič, Branislav Vulic) je začel delovati v letu 2006 na pobudo kontrabasista Zorana Mar-kovica. Tema koncerta je predstavitev povezave med cerkveno- duhovno in posvetno glasbo ljudskega izročila s področja vzhodne Evrope oziroma Balkana, v zelo zanimivih Markovice-vih transkripcijah za ta ansambel. Glasbena mladina Slovenije, stalni gost openskih srečanj z glasbo, nam predstavlja štiri mlade glasbenike. Vsi so zmagovalci narodne selekcije za »GM Oder« ki se je brez dvoma izkazala kot odskočna deska za mednarodno kariero mladih talentov. Letošnji gostje pa so kitarist Uroš Barič in trobilni trio Triumvirat. To bo tudi zadnji koncert, ki se bo odvijal l.mar-ca 2009. Vsi koncerti bodo v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 18. uri. Marko Sancin 12 Sobota, 18. oktobra 2008 TRST / SKUPINA 85 - V četrtek v baziliki sv. Silvestra Zapeli so Trubarjeve korale Nastopili so organist Carlo Tommasi, Mešani mladinski pevski zbor Trst in Moška vokalna skupina Sraka Primož Trubar ni bil samo protestantski duhovnik in pisatelj, temveč tudi velik ljubitelj glasbe. O tej plati njegove osebnosti so v četrtek spregovorili v baziliki sv. Silvestra na večeru, ki ga je priredila Skupina-Gruppo 85. Dogodek je bil posvečen koralom, enoglasni liturgični glasbi, ki jo je Trubar pisal z namenom, da bi njegovi verniki peli in molili tudi v slovenskem jeziku. O strukturi Trubarjevih koralov je spregovoril glasbenik Carlo Tom-masi, ki je nekatere tudi zaigral na orgle. Njihove pete inačice sta predstavila dva pevska sestava, Mešani mladinski pevski zbor Trst in Moška vokalna skupina Sraka; prvega vodi Aleksandra Pertot, drugega pa Bogdan Kralj. Številni poslušalci so lahko tako prisluhnili liturgični protestantski glasbi. Trubarju je posvečen tudi današnji dogodek v priredbi Skupine 85, to je zgodovinsko-literarni sprehod po Trstu, ki bo radovedneže popeljal mimo krajev, ki jih je v daljnem 16. stoletju obiskoval tudi Trubar; ogled bosta vodili Stella Rasman in Patrizia Vas-cotto. Zbirališče ob 10.30 pred katedralo sv. Justa, pot pa bo nato vodila po sledeh romana Il male viene dal Nord (Zlo prihaja s severa), ki ga je napisal Fulvio Tomizza. Pod strokovnim vodstvom bo mogoče spoznati sledi, ki so jih protestantizem, predvsem pa Bo-nomo, Trubar in Vergerij, pustili v Trstu. Včeraj danes [13 Lekarne Primož Trubar je pisal tudi liturgične korale, ki so jih na četrtkovem koncertu ponovno zapeli kroma Q Kino M Izleti Danes, SOBOTA, 18. oktobra 2008 LUKA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 20.22 in zatone ob 12.11. Jutri, NEDELJA, 19. oktobra 2008 IZTOK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,4 stopinj C, zračni tlak 1011,2 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje C. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Wall-E«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »The women«. CINECITY - 14.45, 15.30, 16.15, 16.50, 17.40, 18.20, 19.00, 20.00, 20.25, 21.15, 22.00 »Wall-E«; 14.50, 16.40, 18.35, 20.25, 22.10 »Vicky Cristina Barcelona«; 17.25 »The Mist«; 14.50, 16.35, 18.25, 20.15, 22.00 »Disaster movie«; 22.10 »The women«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Mamma mia!«; 15.10, 20.00 »Zohan«; 22.20 »La mummia -La tomba dell'imperatore Dragone«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 17.00, 19.30 »Miracolo a SantAnna«; 22.00, »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »L'arca di Noe'«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Lezione 21«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30 »Kung fu Panda«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KO LOSE J - 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Na muhi«; 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Sodni dan«; 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »WallE«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »La mum-mia - La tomba dell'imperatore Dra-gone; 18.15, 22.20 »No problem«; Dvorana 4: 16.30, 21.00 »Disaster movie«; 20.15, 22.15 »Zohan«; 18.15 »Il papa' di Giovanna«. SUPER - 16.30, 18.20, 20.10 »The mist«; 22.00 »Sfida senza regole«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Wall-E«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »»Wall-E««; 20.10, 22.15 »The Mist«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50 »No problem«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcellona«. H Šolske vesti LICEJ A.M. SLOMŠKA vabi starše na volitve predstavnikov v razredne svete in na roditeljske sestanke, ki bodo potekali v sredo, 22. oktobra. Potek srečanj: ob 17. uri zborovanja staršev po razredih in volitve razrednih predstavnikov, od 17.30 do 19.30 razgovor staršev s predmetnimi profesorji. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj TRŽAŠKI POKRAJINSKI KONGRES danes, 18. oktobra, z začetkom ob 15.30, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji! f te. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. Petdeset let od tega sta se Bojan in Romilda vzela POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo, 19. oktobra na tradicionalni praznik kostanja Burnjak v Zgornji Tarbij v Nadiških dolinah, da bo odhod avtobusa sledeči: Boljunec (F.Prešeren) 7.30; Ricmanje (Barde) 7.35; Bazovica (pred cerkvi-jo)7.45;Padriče (avtobusna postaja) 7.50; Trebče (spomenik) 7.55; Opči-ne (ex Bar Centrale) 8.00; Prosek (pred društveno gostilno) 8.05; Križ (ex Verena) 8.10; Nabrežina (Bunker) 8.15; Sesljan (hotel pošta) 8.20. KRUT IN PODPORNO DRUŠTVO RO-JAN obveščata, da je odhod avtobusa za izlet od Ljubljane do Dovjega v nedeljo, 19. oktobra, ob 7. uri iz Trsta (Trg Oberdan - Deželna palača) ter ob 17.15 z Opčin, Dunajska cesta (avtobusna postaja 39). SKD TABOR vabi v nedeljo, 19. oktobra, na »Jesenski dan« s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in novim vinom. Po kosilu ex tempore za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. V primeru dežja bo pohod v nedeljo, 26. oktobra. SPDT organizira v nedeljo, 19. oktobra izlet, z osebnimi avtomobili, na Snežnik (1796 m). Zbirno mesto bo ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. V društvenim kombiju je še nekaj prostih mest. Vse informacije Vam nudi Livio - tel. 040/220155. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča izletnike, ki se bodo udeležili izleta v Ligurijo in Cinque Terre od srede, 22., do petka, 24. oktobra, da bo odhodavtobusa s sledečim urnikom: v sredo, 22. oktobra, ob 6. uri pred Tržaško kmetijsko zadrugo, ul. Travnik 10 - Industrijska cona; ob 6.10 na trgu v Boljuncu (pred marketom); ob 6.30 na bencinski črpalki OMV blizu Obrtniške cone v Zgoniku; ob 6.40 na bencinski črpalki AGIP v DEVINU na avtocesti. Obenem obveščamo, da so prosta se 4 mesta. Prosimo zamudnike, ki bi radi seudeležili izleta, da pokličejo v Zadrugo do najkasneje torka zjutraj na št. 040-8990103 - Laura. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Tren- H Čestitke Danes v Repnu praznuje svoj 6. rojstni dan NAOMI, da bi bila vedno srečna in vesela, ji želimo vsi, ki jo imamo srčno radi. IS Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 5. revijo odraslih in otroških pevskih zborov openske dakani-je, ki bo danes, 18. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. KD IVAN GRBEC (Škedenska ulica 124), vabi na »Koncert dalmatinskih pesmi« izvaja Duo Melody v nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri. SKD VIGRED vabi v sredo, 22. oktobra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser...«. Biser-ka bo s sliko in besedo predstavila njeno štirimesečno bivanje v Ugandi, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. ^ Turistične kmetije Še veliko srečnih skupnih dni jima želijo Ivo z Eleno, Aleksander z Antonello, David z Eleno ter vnuki Francesco, Luka, Nedir in Pietro Id Osmice KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 KMEČKI TURIZEM ŠVARA j e odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Prapro-tu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. Vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040299442. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 18. oktobra 2008 13 SKD TABOR vabi JUTRI* v nedeljo, 19. oktobra 2008 na s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in z novim vinom. Po kosilu EX-TEMPORE za otroke! Zbirališče ob 10.uri v Prosvetnem domu. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst a os» DK) Danes, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu Prisrčno vabljeni! Ü3 Obvestila DRUŠTVO NOE' obvešča, da tečaj nemščine poteka ob sredah od 19. do 21.15 v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKUPINA 85 TRST prireja razne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Danes, 18. oktobra, ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa sprehod po srednjeveškem Trstu, ob 13. uri v ribji restavraciji v centru mesta uradna predstavitev publikacije »Forum Tomizza« in družabnost s kosilom. Info in rezervacije na tel. št. 3485289452 ali amm.Oberdan@libero.it. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala danes, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-serčki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Mon-tesernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. Danes, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo danes, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nacjo). MLADINSKA MAŠA ob začetku šolskega, študijskega in delavnega leta, bo danes, 18. oktobra, v Marjanišču na Opčinah. Ob 16. uri spoznavne igre in duhovna misel, ob 16.30 pogovorne skupine in delavnice na izbiro: pevska, športna (nogometni ali odbojkarski turnir), družabne ire in plesi. Ob 18. uri Sv. maša v dvorani Marjanišča. Sledi zakuska. Vabljeni srednje in višješolci, mladi v poklicu in mlade družine! Org. Slov. mlad Pa-storala, društvo MOSP in ZCPZ. Info: MOSP ul. Donizetti 3, Trst, tel: 040-370846, 339-7046331. REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal danes, 18. in jutri, 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj »Tržaški pokrajinski kongres« danes, 18. oktobra, z začetkom ob 15.30, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) danes, 18. oktobra, ob 15.30,tekmovanje v risanju, ter ob Bambičeva galerija vabi DANES, 18.10.2008 ob 20.30 na odprtje fotografske razstave Peter Cvelban BRAZDE, STRUGE IN SLEDI V KAMNU... o avtorju bo spregovoril Edi Zerjal, v glasbeni medigri bo nastopil folk duo Cantigas. Proseška ul. 131. Opčine 16.30, predvajanje risanke »Ra-taouille« (v ital. jeziku, 110 min). Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČ-KOLJ vabi v nedeljo, 19. oktobra, ob 15.30 v Srenjsko hišo na misijonski popoldan, kjer bo salezijanec Marko Suhoveršnik predstavil delo s. Zvon-ke Mikec, ki deluje v Angoli, kateri bo namenjen izkupiček srečolova. DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER V BAZOVICI bo v nedeljo, 19. oktobra, odprt od 12.30 do 19.00. Na ogled tudi razstava »Ko so se v Bazovici rojevale ladje«, del razstave »Cosulich- dinastia adriatica«. Vstop prost. SKD LIPA vabi v nedeljo, 19. oktobra, na naravoslovni sprehod z ogledom geoloških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice, ki ga bo vodil Paolo Sossi. Zbirališče pri kalu ob 13.30, sprehod bo potekal od 14. do 16. ure in je primeren za vse. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 na srečanje z jubi-lantko Zoro Tavčar. Glasbeni intermezzo: Aleksander Ipavec - Ipo. Prof. Tatjana Rojc bo spregovorila o najnovejši knjigi jubilantke, člana Radijskega odra Nadia Roncelli in Ivan Bu-zečan pa bosta prebrala nekaj odlomkov iz njenega zadnjega dela »Kroži, kroži galeb«. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, Sv. Ane in s Kolon-kovca vabi na upravni sestanek, ki bo v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18.45 na sedežu KD I. Grbec, Škedenjska ulica 124, v Škednju. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi otroke od 6. do 10. leta na poskusno vajo skupinskih plesov (HIP HOP) z učiteljico iz »Club Diamante« Anno Settomini, v ponedeljek, 20. oktobra, od 16.15 do 17.45 v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Boljuncu. Toplo vabljeni!! SKD VIGRED obvešča, da bo v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju informativno srečanje za tečaj za pripravo narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adriano Cibic. ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM BO-LJUNEC vabita v torek, 21. oktobra, ob 20. uri v Mladinski dom v Bolju-nec na srečanje z misijonarjem g. Sandijem Skapinom. Prikazal nam bo misijonarsko življenje z besedo in posnetki na Slonokoščeni obali. O.N.A.V. tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, prireja v torek, 21. oktobra, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo refoška.Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da na osnovi obvestila Deželne fitosanitarne službe z dne 10. oktobra 2008 niso več potrebni škropilni posegi proti oljčni muhi. Izjeme so lahko le oljčniki, v katerih je prišlo do pomembnega ulova muhe. V tem primeru svetuje služba poseg s sredstvi za zatiranje muhe. Sredstva morajo imeti zelo kratko karenčno dobo, ker se bliža čas obiranja plodov ( Deltametrin, Pire-tro ). Zveza obvešča tudi, da bo tor-klja Parovel Group - Obrtniška cona Dolina, 546 (tel. 040-227050 ali 0408326364) začela delovati v ponedeljek, 27. oktobra, torklja v Tržaški kmetijski zadrugi v ulici Travnik, 10 (tel. 040-8990111) pa bo začela obratovati v torek 21. oktobra. KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na večer z Biserko Cesar UGANDA, MOJ AFRIŠKI BISER... v sliki in besedi danes, 18. oktobra ob 20.00 uri SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v torek, 21.oktobra 2008 ob 20.30 v galerijo »Babna hiša« v Ricmanjih na potopismo predavanje Biserke Cesar z naslovom »Uganda, moj afriški biser... « Biserka nam bo predstavila svoje štirimesečno bivanje v Afriki, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. Prisrčno vabljeni! TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Che-erdance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATIN-SKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 21. oktobra, ob 20.45 pevska vaja na sedežu na Padričah. OBČINA DOLINA IN REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s Srenjo Boljunec in s prispevkom Dežele FJK, vabita v sredo, 22. oktobra, ob 18. uri na otvoritev Sprejemnega Centra Naravnega Deželnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Pozdravom predstavnikov oblasti bosta sledila predstavitev opreme in dejavnosti Sprejemnega Centra ter nastop ženske pevske skupine »Stu Ledi«. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST v sodelovanju z Deželnim odborom krajevnih ustanov za mir, Krajevnim odborom za človeške pravice ter Kulturnim društvom Slovenec iz Boršta vabita v četrtek, 23. oktobra, na slavnost ob 35-letnici smrti 4 mladih afriških ilegalnih priseljencev. Spored: ob 15. uri v dvorani občinskega sveta - omizje na temo priseljeništva; ob 17. uri na pokopališču v Borštu - ko-memoracija žrtev ob petju domačega zbora »Slovenec-Slavec«; ob 20.30 v gledališču F. Prešeren - kulturni program. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK, ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA TER KD Rdeča zvezda vabijo v petek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostore bivše zbiralnice mleka v Zgoniku na otvoritev in praktičen prikaz uporabe Sušilnika z dr. Mauro Arh. Vabljeni! UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da bo v soboto, 25. oktobra, občinska skupina civilne zaščite očistila staro cesto s Fernetičev na Col. Morebitni lesni material bo zložen ob cesti in bo na razpolago upravičenim lastnikom. BOLJUNSKA ŽUPNIJA priredi v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri vsakoletno sv. Mašo v cerkvici Marije Vnebovzete v dolini Glinščice. S to slovesnostjo se zaključujejo za letos pobožnosti v tej cerkvici in se prenese podobo Matere Božje v Boljunsko župnijsko cerkev, kjer ostane do prihodnje pomladi, ko ponovno poroma v njeno cerkev v gorskem svetu. Toplo vabljeni! SKD CEROVLJE - MAVHINJE vabi v nedeljo, 26. oktobra, na 16. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah (na koncu vasi) od 9.30 do 10.30. Vljudno vabljeni! ESPAÑOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Prvo srečanje bo v torek, 28. oktobra; ob 18. uri začetniški tečaj, ob 19. uri nadaljevalni tečaj. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega oratorija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in olj-karje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNI KI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mailto:vecer-ja1973@yahoo.it« vecerja1973@ya-hoo.it ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. B Mali oglasi IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAJAMO PSIČKE pasme Golden retriver z odličnim rodovnikom. Tel. št.: 335-8111393. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM 4000 kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Rep- GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2 (Trg-Piazza Vecchia 6) do 24. oktobra razstavlja LIVIO MOŽINA ö Poslovni oglasi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU preverja kandidate za delovno mesto odrskega delavca. Zaželjene izkušnje tudi iz tonske tehnike in razsvetljave. Prijave sprejemamo do 20. oktobra 2008 na elektronski naslov tehnika@teaterssg.it ali na naslov: Slovensko stalno gledališče, Ul.Petronio 4, 34141 -Trieste-Trst TAJNICO s polnim delovnim urnikom zaposli servisno podjetje v Trstu. Humanistična univerzitetna diploma, znanje angleškega in slovenskega jezika, Office. Obvezni začetni stage. Življenjepis poslati na: cv.trieste@libero.it ŠPEDITERSKO PODJETJE IŠČE uradnika/co z izkušnjami v organizaciji pomorskega transporta in uradnika/co z izkušnjami v organizaciji cestnega transporta, oba z znanjem jezikov: angleščina, ruščina, jeziki bivše Jugoslavije. Kurikulum poslati na: Uniontransit Srl - Via Monte Hermada 6 - 34170 Gorizia/Gorica antonella@uniontransit.it NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ nom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 3387281332 (Štoka). Prispevki Ob 70. rojstnem dnevu Glavka Turka daruje družina 30,00 evrov za SKD Barkovlje in 30,00 evrov za Sklad prof. Josipa Tavčarja. V spomin na Črta Rapotca darujejo Boris, Ice, Silvan, Franco, Carlo, Pino, Denis, Teo, Barba in Claudio 100,00 evrov za Gasilsko društvo Breg. V spomin na svaka in strica Rafaela Cosma darujejo Aldo, Igor in David 30,00 evrov za KD Slovenec iz Bor-šta. V spomin na drago mamo Olgo Kukanja vd. Verša darujeta sinova Bruno in Marjan z družinama 100,00 evrov za godbeno društvo Prosek, 100,00 evrov Za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, 50,00 evrov za Zadrugo KD Prosek-Kontovel, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na prijateljico Olgo Kukanja vd. Verša darujeta Berta in Silvi 20,00 evrov za godbeno društvo Pro-sek. Namesto cvetja na grob Olge Kukanja vd. Verša darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na Draga Širco daruje Marija Kosmina 20,00 evrov za nabre-žinsko cerkev. V spomin na Fioreto Jakomin daruje sestrična Nerina Bordon 30,00 evrov za onkološki odelek. V spomin na Emila Komarja daruje hči Anamarija 50,00 evrov za MoPZ Fran Venturini od Domja. V spomin na drago Olgo Verša daruje Vanda Husu 50,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel. V spomin na nono Olgo daruje Alenka 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Most k naravi Brez svetlobe in energije ni življenja. Dnevi se krajšajo, svetlobe je manj, začenjamo z ogrevanjem. Ni res, da se pozimi ne smemo zadrževati na vrtu, ker bi se prehladili. Da se prehladimo na zimskem vrtu je verjetnost prav tolikšna kot da se pre-hladimo v katerikoli drugi sobi. Zimski vrt je idealen za vrtnarjenje. A ne klasično: kratki dnevi in daljše noči so priložnost za obilo mentalnega vrtnarjenja. Zdaj je čas za analize in načrte, ki jih imate do spomladi čas spremeniti v sadove. Poželi jih boste, ko bodo dnevi spet daljši. Ko se odločamo za zimski vrt moramo razmisliti o njegovem namenu. J F nuova ecnoutensili (&DlevMac Opilne Proscška Lil i 040212J97 ififo@tecncuteniili.eu Svetel prostor lahko uporabljamo kot katerega od bivalnih prostorov - dnevno sobo, tudi kuhinjo in jedilnico, nenazadnje je mogoče v njem tudi spati, če se tako odločimo - , lahko pa ga namenimo gojenju rastlinja ali kombinaciji bivanja in nekakšnega rastlinjaka. V vsakem primeru bo zaradi umestitve na prostor, ki objekt veže z zunanjim svetom, deloval blagodejno za vaše misli. S primerno osvetljitvijo vrta bo ta pozno popoldan in zvečer deloval magično. Za pravljično vzdušje poskrbijo tudi svetilke, varno nameščene med rastlinami. Pasivni zajem sončne energije ni edina prednost, ki jo prinaša zimski vrt. Ta prostor naše hiše je pravzaprav dodatek običajnim prostorom, nekateri ga načrtujejo skupaj s celotno gradnjo, drugi se zanj odločijo naknadno in ga dogradijo obstoječemu objektu. Čeprav je zimski vrt svojska bivalna enota, moramo paziti, da se vrt ujema s siceršnjo celostno podobo objekta in ne štrleči tujek. Od mesta umestitve zimskega vrta (na terasi, balkonu ...) zavisijo številne rešitve. Strokovnjaki, na spletni strani http://www.ajm.si, opozarjajo, da če je zimski vrt postavljen na terasi, balkonu ali v sklopu zelene strehe je potrebno predvideti način varovanja, odpiranja oken ali vrat in s tem preprečitev neželenih padcev predmetov ali ljudi. Na trgu se lahko, ko se odločimo za zimski vrt, odločamo med več vrstami materialov. Zimski vrtovi iz lesa se Zimski vrt ima lastnosti zunanjega in notranjega prostora, je pokrit prostor z ugodno mikroklimo (www.ajm.si) ne zdijo več atraktivni. Kar ne pomeni, da niso uporabni ali da povzročajo probleme, so pač le nekoliko preživeta izbira. Poleg tega se moramo zavedati, da je vzdrževanje lesa v primerjavi s sodobnejšimi materiali zahtevnejše. Za okvirje se danes uporabljajo zlasti aluminijasti profili, ki niso posebno zahtevni za vzdrževanje. Zimski vrtovi so lahko zastekljeni po celotni steni ali le delno, in sicer tako, da so stekla postavljena na prej postavljeni zid oziroma konstrukcijo. Po navedbah na spletni strani http://www.simer.si so manjši zimski vrtovi lahko izdelani v PVC izvedbi, zimske vrtove večjih dimenzij pa izde- www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARS(L GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST lujejo v ALU oz. jekleni različici. Pomembno, da imajo materiali oz. profili in steklo, iz katerih je narejen zimski vrt, čimbolj izenačen faktor toplotne prehodnosti, opozarjajo na spletni strani http://www.ajm.si. Pomembna komponenta gradnje zimskega vrta je poleg pravilne konstrukcije pomembno prezračevanje. V zimskem vrtu se namreč, kot navajajo poznavalci, ob sončnem vremenu ustvarja topel zrak, ki ga lahko pozimi koristno uporabimo za ogrevanje sosednjih prostorov, poleti pa ga moramo iz prostora odvajati. Ker lahko v zimskem vrtu prihaja do kondenzacije je nujno poskrbeti za pravilno nameščen prezračevalni sistem, ki bo iz vašega zimskega vrta učinkovito odvajal tako topel zrak kot vlago. Sestavni elementi sten zimskega vrta so lahko tudi zračniki. Njihovo število je odvisno od prostornine vrta. Da bosta klima in vzdušje v zimskem vrtu še prijetnejša, pa poskrbijo senčila, ki na stekleni strehi zimskega vrta še posebej v poletnih mesecih uspešno zaustavljajo sončne žarke, ki bi sicer segrevali stekla in posledično notranjost zimskega vrta. Ker je streha najbolj izpostavljen element zimskega vrta, so vanjo običajno vgrajena posebna varnostna stekla. Vrt opremimo z lahkotnejšim pohištvom iz na primer ratana, velja namreč, da vanj ne nameščamo težjih kosov pohištva. Pri dodatkih ni posebnih pravil, pomembno je, da se skladajo s celoto. Zimski vrt je, kot navajajo na spletni strani http://www.belcont.si, gotovo najcenejša varianta za povečanje stanovanjskega prostora in vrednosti stanovanja. V hladnih letnih časih zimski vrtovi delujejo kot toplotni odbojniki in tako zmanjšajo stroške ogrevanja zaradi izrabe sončne energije, ki se pridobiva preko t.i. učinka padca toplote. Celo več, zasteklitev zimskega vrta skoraj neovirano prepušča kratkovalovne sončne žarke, ki ogrevajo stene in tla zimskega vrta. In vaše mentalno vrtnarjenje je kakostnejše. Kad v sredino Sodobne kopalnice niso več le prostor za higieno, ampak so po sodobnih trendih zasnovane tako, da naj bi uporabniku nudile sproščanje in ugodje. Nekoliko paradoksalno glede na širši družbeni konsenz o pomanjkanju časa in ločevanju manj od bolj pomembnih opravil. Sproščanje in ugodje gotovo ne sodita med pomembnejša opravila. Je pa po drugi strani tudi res, da deluje blagodejno in nam povrne moči, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnih službenih in domačih opravilih. Skorajda luksuzna kopalnica odraža duh časa in načina življenja. Oblikovalci poudarjajo, da mora tudi kopalnica, tako kot sleherni stanovanjski prostor, odražati osebnost uporabnika ali uporabnikov. Če so bile kopalnice do pred nekaj desetletij povsem običajen prostor, nezanimivih mer, prej manjša kot večja, je sodobna kopalnica prostorna in svetla, predvsem pa udobna. V najboljših primerih sodobnih gradenj je povezana z enim, navadno s spalnico, tudi dvema drugima stanovanjskima prostoroma. V sodobni kopalnici so enote med seboj ločene ali z zidom ali stekleno steno. Tako lahko več uporabnikov hkrati uporablja kopalnico oz. njen del in še vedno ima dovolj intimnega prostora. Najbolj filmsko bo, če na sredino prostora postavite večjo kad. Ne kate- rokoli kad, imeti mora masažne šobe, za ustvarjanje razpoloženja je dobro, če ima tudi vgrajeno glasbeno opremo. Tuš kabina nima ostrih robov. Sodobna kabina je polkrožne oblike, saj ostaja dostop do ostalih elementov tako nemoten. Kopalniško pohištvo ni več samo toaletna omarica nad umivalnikom, kjer imajo uporabniki shranjene higienske pripomočke. Umivalnik, na voljo so različne oblike materiali - steklo, les, keramika, naravni ali umetni kamen -, je v sodobni kopalnici umeščen v pult, pod katerim je nameščeno pohištvo. Druga možnost je, da se odločimo za umivalnik kot samostojen element, ki zaradi izgleda ne potrebuje omar, da bi stena delovala estetsko dovršena enota. Za to se seveda lahko odločimo, če imamo na voljo dovolj prostora. V tem primeru namreč omare za kopalniške, higienske in druge pripomočke postavimo ob drugo steno ali v sosednji, s kopalnico povezujoč, prostor. Za sodobno družinsko kopalnico velja, da ima več umivalnikov in korit, običajno nameščena na različne višine. Otroci so pač manjši od staršev in vsakemu pripada svoj prostor. Sodobna kopalniška omara ima iz-vlečne predalnike in je postavljena na nekoliko dvignjene noge, kar je koristno iz najmanj dveh razlogov: lažje čistimo in omara ter stvari v njej so varnejše pred morebitno poplavo. Dekorativni elementi naj bodo skladni s pohištvom in osebnostno noto ostalih prostorov v stanovanju. Udoben oblazinjen ležalnik se bo idealno podal v kopalnico. Mnogi si ga omisli- jo, ker imajo v kopalniškem krilu rezidence tudi savno. Ampak prav vam bo prišel tudi, če se boste vanj namestili po prihodu iz »le« običajne kadi. Tudi radiatorji so spremenili obliko. Z elegantnimi linijami cevni radiatorji ne vpadajo v kopalniški prostor, še vedno pa opravljajo svoje poslanstvo. Pri načrtovanju kopalnice ne smemo pozabiti predvsem na vprašanja dostopnosti, uporabnosti in prostora za shranjevanje. Na spletni strani, na primer, www.dom-on.net, svetujejo, da moramo glede dostopa upoštevati primernost za ljudi med »8. in 80. letom«, vrata naj se odpirajo navznoter in proč od elementov, tla naj bodo »ne-drseča«, robovi elementov, poličk, umivalnika in kadi morajo biti gladki in zaobljeni, prav tako morajo biti gladki robovi oprije-malke pri kadi ali kabini za tuširanje. Kad naj ima nizek rob, če pa si privoščimo večjo, vzidano kad, pa načrtujmo nizke, nedrseče stopnice. Ko načrtujemo uporabnost kopalnice predvidimo, da sta kad in kabina za tuširanje ločeni, da je naravna svetloba primerna. Izberimo taka tla in elemente, ki se lahko in enostavno čistijo. Kopalnica ni ropotarnica. Lahko pa to postane brez večjih muk, če ne boste jasno določili odlagalnih mest za posamezne predmete. Podobno velja s predali; najbolj optimalno in najlaže bo, če bo imel vsak član družine svojega. m Trgovina z laminati in gotovimi paketi M/ UlflRffl Damir Stare PRODAJA NAČRTOVANJE ZIDAVA POPRAVILA Cm d. 125 x g. 100 xv. 180 PROSEK 551 ■ tel 040.225177, fax 040.225193, mob. 3483051855 LC3 Le Courbusier, Pierre Jeanneret, Charlotte Perriand Kolekcija "Cassina i maestri" atrio m ZA VAS IŠČEMO VEDNO NAJBOLJŠE. DANES NUDIMO TUDI VRHUNSKO POHIŠTVO TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail:atride01@atriosrl.191.it 1 6 Sobota, 18. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it Emilio Sgarlata bumbaca Trgovinska zbornica je na goriška podjetja in bančne zavode, ki doživljajo trenutek negotovosti zaradi krize svetovnih trgov, naslovila pomemben »pomiritveni signal«. V tem je po besedah predsednika Emilia Sgarlate bistvo sklepa, ki ga je v četrtek sprejel odbor Goriškega sklada: ukrep predvideva refinanciranje pokrajinskega konzorcija za kreditna jamstva Confidi, obenem pa določa, da bodo podjetja za naložbe lahko črpala iz Goriškega sklada višja posojila. Sklep bo veljal od prvega novembra letos do 31. decembra 2009. »Goriški sklad se je spričo svetovne finančne krize, ki se prav gotovo ne bo rešila v kratkem, odločil za pomemben ukrep na dveh področjih,« je povedal Sgarlata in pojasnil vsebine prvega: »Preko Goriškega sklada bomo refinancirali pokrajinski konzorcij za kreditna jamstva Confidi, kateremu bomo dodelili dodaten milijon in pol evrov. Ta denar bo pomembno jamstvo za podjetja, ki potrebujejo bančna posojila, saj bo konzorcij kril do 50 odstotkov le-teh. V težkih trenutkih, kot je današnji, so banke previdnejše pri kreditiranju; ostrejših pogojev za izposojo denarja pa jim ne bo treba postavljati, če bodo podjetja lahko računala na garancije.« Sgarlata in generalni tajnik Trgovinske zbornice Gianluigi Medeot sta pojasnila še vsebino drugega ukrepa, ki ga je odbor Goriškega sklada sprejel na zadnjem zasedanju. »Preko Goriškega sklada nudimo podjetjem možnost, da najemajo posojila za svoje naložbe po ugodnih pogojih, saj zahtevamo po-vratek denarja v šestih letih in brez obresti. S posojili je sklad lahko kril do 50 odstotkov naložbe ali največ 250.000 evrov, sedaj pa smo višino posojila dvignili na 75 odstotkov vsake investicije. Za trgovce, obrtnike in kmetovalce ostaja prag 250.000 evrov, industrij-cem pa bomo lahko zagotovili višje posojilo, in sicer največ 500.000 evrov,« je povedal Sgarlata. Medeot je še pristavil, da preverjajo možnost, da bi posojila nakazovali podjetnikom takoj po odobritvi prošnje. »V prihodnosti bomo lahko ukrep, ki smo ga odobrili v četrtek, tudi nekoliko spremenili. Ob koncu tekočega leta bomo preverili, kakšni so bili njegovi učinki, v primeru, da bi ne zadostoval, pa bomo v bodoče lahko tudi razmišljali o ukrepih za znižanje cene denarja,« je napovedal Medeot. »Goriška Trgovinska zbornica je prva v Italiji, ki se je odločila za tovrstni korak v podporo krajevnemu gospodarstvu. S sklepom, ki ga je odbor Goriškega sklada sprejel soglasno, smo želeli spodbuditi banke, naj še naprej zagotavljajo ugodno kreditiranje podjetjem, slednje pa smo hoteli prepričati, naj se ne odpovejo naložbam,« je zaključil Sgarlata. (Ale) gorica - Deželni odbornik prvič v Kulturnem domu Sožitje edina pot Molinaro soglašal s Komelom o potrebi po združevanju moči - Izpostavljene težave slovenskega hrama Deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro je včeraj uradno obiskal Kulturni dom v Gorici. Gosta je sprejel ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in mu v plodnem in prijateljskem vzdušju predstavil široko paleto dejavnosti, ki redno potekajo v slovenskem kulturnem hranu. V tej zvezi so bili še posebej poudarjeni nameni in vloga, ki jo opravlja Kulturni dom v samem goriškem mestnem središču kot izraz kulturnega stičišča ter sožitja med tu živečima narodoma. Pri tem je Komel izpostavil glasbena festivala Across the border in »Canzoni di confine-Pesmi ob meji« ter festival komičnega gledališča Komigo. Obenem sta se Molinaro in Komel dotaknila tudi odnosov in sodelovanja med Kulturnim domom in goriško stvarnostjo. Sogovornika sta si bila edina, da obstaja le pot združevanja moči. Nazadnje sta se Komel in Molinaro dotaknila tudi raznih perečih vprašanj, ki vsestransko bremenijo delovanje Kulturnega doma. Med temi je ravnatelj Kulturnega doma izpostavil vzdrževalna dela na poslopju, ki predstavljajo velik finančni zalogaj za slovensko ustanovo. V Kulturnem domu namreč trenutno prenavljajo kurilnico. Komel (levo) in Molinaro v Kulturnem domu bumbaca Po srečanju s Komelom se je Molinaro udeležil okrogle mize, ki jo je priredila goriška Evropeistična akademija. Izvedenci iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Portugalske in Nemčije so spregovorili o evroregijah in o njihovi vlogi pri utr- jevanju svobode in demokracije v Evropi. Posvet je vodil predsednik goriške Evropeistične akademije in bivši občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati; prisoten je bil tudi njegov naslednik na goriški občini, odbornik Antonio Devetag. (pg) tržič - Smrt 43-letnega delavca Micheleja Sorga Razglasili žalovanje Družba Fincantieri za ustanovitev odbora, ki bo preučeval problem varnosti - Dva sodna izvedenca obiskala kraj nesreče Ladja Ruby Princess altran ZAKLJUČNA FARSA V ABONMAJU KOMIGO 2008 TREN DE VIN (v italijanščini) Kulturni dom Gorica (Ul. Brass 20) Danes, 18. oktobra, ob 20.30 Info: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288). Tržiška občina je za danes razglasila mestno žalovanje. S tem želi uprava Gianfranca Pizzolitta počastiti Mic-heleja Sorga, 43-letnega delavca iz Ronk, ki je v sredo zvečer umrl med delom v ladjedelnici Fincantieri. »Tržiška uprava sočustvuje s Sorgovo družino in izraža solidarnost delavcem in sindikatom, ki zahtevajo večjo varnost in spoštovanje do človeškega življenja na delovnih mestih,« so povedali predstavniki občinske uprave. V znak žalovanja bodo danes spustili na pol droga vse zastave na javnih stavbah in odpovedali javne prireditve. Izjema bo prireditev »Cantafestival de la Bisiacaria«, ki bo potekala v občinskem gledališču in pred začetkom katere se bodo umrlemu delavcu poklonili z enominutnim molkom. Odpovedana je bila tudi današnja slovesna predaja ladje Ruby Princess naročniku Cruises Lines, na kateri je bila napovedana tudi prisotnost predsednika senata Renata Schifanija. Solidarnost Sorgovi ženi in posvojeni hčerki Mary so včeraj izrekli tudi tržiško tajništvo Demokratske stranke, pokrajinsko tajništvo Failm Cisal in goriško tajništvo SIK. »SIK soglaša s tistimi, ki so pozvali k potrebi po globoki refleksiji v zvezi s to tragedijo. Ob trenutni ganjenosti, ki je povsem upravičena, je potrebno pritisniti na gospodarski sektor in razviti kulturo zaščite zdravja delavcev,« je napisal predstavnik SIK Alessandro Perrone. Deželni svetnik Mavrične levice Roberto Anzonaz pa je bil bolj oster: glede na to, da je sre- gorica - Trgovinska zbornica sprejela ukrepa za preprečevanje gospodarske recesije Pomiritveni signal za banke in podjetnike Poldrugi milijon evrov za konzorcij Confidi - Iz Goriškega sklada višja posojila za naložbe podjetnikov dina nesreča povzročila že drugo smrt delavca v tržiški ladjedelnici od začetka leta, je predlagal, naj vodstvo družbe odstopi. Včeraj pa je upravni svet podjetja Fincantieri, ki se je sestal v Trstu, odobril predlog poverjenega upravitelja Giu-seppeja Bona o ustanovitvi odbora izvedencev, ki bi izdelali načrt varnostnih ukrepov. V dogovoru s sindikati in javnimi ustanovami bo pripravil projekt, ki bo upošteval razne aspekte vprašanja varnosti, od naložb in izobraževanja do informiranja. »Vsi smo in moramo biti angažirani proti nesrečam pri delu. Varnost je prioriteta,« je v četrtek povedal Bono. Dinamika sredine nesreče ni še povsem jasna, podjetje in goriško državno tožilstvo pa sta že odprla preiskavi. Dva izvedenca goriškega sodišča sta včeraj že obiskala ladjedelnico Fincantieri, kjer sta si ogledala kraj nezgode. Izvedenca sta se najprej sestala z vodstvom podjetja, nato pa sta pregledala ladjo velikanko Ruby princess, na kateri je umrl Michele Sorgo. Na trgu Republike v Tržiču bo danes ob 15.30 mirovniška manifestacija združenja »Tenda per la pace e i dirit-ti«, ki ocenjuje, da so ukrepi občinske uprave na področju varnosti povsem nezadostni. Zahtevali bodo zaključek praznovanj 100-letnice ladjedelnice, v kateri sta letos umrla Michele Sorgo in Jer-co Juko, za posledicami dolgoletnega vdihavanja azbesta pa umirajo mnogi bivši delavci. Devet milijonov za vodovod Uprava AATO, ki prevzema strateške izbire in odloča o načrtih na področju ravnanja z vodo na Goriškem, je odobrila varianto št. 3 načrta območja poselitve. Varianta predvideva investicijo dodatnih 8.900.000 evrov za posodobljenje vodovodnega sistema, grezni-čnega omrežja in čistilnih naprav na Goriškem, ki ga udejanja podjetje Iri-sAcqua, kateremu je uprava AATO zaupala vodenje storitve celostnega vodnega krogotoka goriške pokrajine za 30-letno obdobje. »Pet milijonov in pol evrov si je priskrbelo podjetje IrisAcqua preko projektnega financiranja, medtem ko nam je 1.126.000 evrov dodelila dežela. 2.295.000 evrov je vsota, ki jo je uprava AATO prenesla s projektov, ki niso več prioriteta, na nove posege za posodobitev vodovoda in greznic,« je povedal predsednik pokrajine in uprave AATO Enrico Gherghetta. Poudaril je, da skoraj 9 milijonov vredni posegi, ki jih bodo od letos dalje začeli izvajati na raznih območjih goriške pokrajine, ne bodo zvišali računov za vodo. Preko 3.332.000 evrov bodo vložili v izpopolnitev in posodobitev grez-ničnega sistema, čistilnih naprav ter vodovoda v občini Gorica, za 60.000 evrov izboljšali vodovodno povezavo med So-vodnjami in Štandrežem. 430.000 evrov bodo vložili v greznični sistema v Ro-mansu, 2.598.000 evrov pa bodo investirali v Gradežu. Otroška skrinjica Na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju bo danes med 15. in 17. uro potekalo prvo srečanje iz niza dejavnosti, ki so jim nadeli ime Otroška skrinjica. Gre za likovne, pevske in glasbene dejavnosti, pa tudi za zabavo in sprostitev. Projekt vodijo Daniela Šte-kar, Janja Korsič, Valentina Kristančič in Tanja Gaeta. Steinerjeva pedagogika V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes med 9. in 13. uro posvet z naslovom »Pedagogika Rudolfa Steinerja - Živi vir osebnega udejstvovanja in družbenih sprememb«. Predavali bodo Marco Cantalupi, Sabino Pavodne, Stefano Gasperi in Roberto Maldone, ki bodo pojasnili nosilne stebre Steni-nerjeve-Waldorfske pedagogike. Svoja pričevanja bodo podali tudi Iztok Kor-diš, Wolf Klein, Nerina Buffa in Gerda Amorf Klaper iz waldorfskih šol iz Ljubljane, Celovca, Trenta in Briksna. Mašukov v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje razstave slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Kriminalisti preiskujejo Kriminalistična preiskava o vzrokih in okoliščinah požara v podjetju Ultrapac v Volčji Dragi še vedno poteka, so včeraj povedali na novogoriški policijski upravi, ki so o dogodku že obvestili no-vogoriško sodišče in okrožno državno tožilstvo. V preiskavo so se vključili še forenziki generalne policijske uprave in predstavniki pristojnih inšpekcijskih služb. V sredinem večernem požaru je popolnoma zgorel objekt, v katerem je bilo več kot tri tone barv. Prve ocene škode, nastale v požaru, se gibljejo okrog 400.000 evrov. V omenjenem podjetju izdelujejo polietilenske folije in vrečke, na katere tiskajo reklamne napise. (km) Mellano z radikalci V ljudskem vrtu v Gorici bodo danes med 10. in 12. uro radikalci iz združenja »Trasparenza e partecipazione« zbirali podpise za pet občinskih referendumov. Z njimi bo tudi državni predsednik radikalcev Bruno Mellano. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. oktobra 2008 1 17 gorica - Pokrajina sklicala omizje o razlastitvah za gradnjo avtoceste Gorica-Vileš Od dežele zahtevajo dogovor za omiljenje negativnih učinkov Posebno pozorno bodo spremljali gradnjo avtocestnega odseka v Sovodnjah »S predsednikom deželne vlade Ren-zom Tondom se hočemo dogovoriti za serijo proceduralnih posegov, ki bi omejili negativne učinke gradnje avtocestnega odseka med Vilešem in Gorico; hkrati od družbe Autovie venete zahtevamo, da priredi niz srečanj s prebivalci občin, po območju katerih bo speljana avtocesta.« Tako poudarja pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, ki je včeraj vodila omizje, na katerem so se o razlastitvah za potrebe nove avtocestne povezave pogovarjali predstavniki organizacij kmetovalcev CIA, Coldiret-ti, Confagricoltura in Kmečka zveza ter upravitelji iz občin Gorica, Sovodnje, Romans, Fara, Vileš, Gradišče in Mariano. So-vodenjsko občino sta na srečanju predstavljala župan Igor Petejan in odbornica Alenka Florenin, ki posebno pozorno sledita načrtovanju nove prometnice. »Omizje sem sklicala, ker bo imela gradnja avtoceste velik učinek na okolje, na kmetijske dejavnosti in na razvoj teritorija,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da bo ravno pokrajinska uprava koordinator omizja. Po njenih besedah se pokrajina, občine in kmečke organizacije strinjajo, da bo avtocesta pomembna za gospodarski razvoj Goriške, hkrati pa so prepričane, da je treba upoštevati posledice, ki jih bo utrpelo 900 lastnikov zemljišč ob današnji hitri cesti. »Predsednika dežele Tonda bomo prosili za srečanje in mu v imenu omizja predlagali podpis protokola, kakršnega so že podpisali v Venetu za gradnjo nove ob- Po Sovodnjah bodo avtomobili vozili v neposredni bližini hiš bumbaca voznice pri Mestrah. Skupaj z deželo hočemo namreč določiti serijo proceduralnih posegov, ki bi omejili negativni učinek gradnje na okolje,« razlaga Černičeva in nadaljuje: »Če bo treba za gradnjo avtoceste po- rušiti hlev ali drugo gospodarsko poslopje, bo moral njegov lastnik prejeti odškodnino. Hkrati bo treba poskrbeti, da bo kmetu oz. podjetniku zgrajeno novo gospodarsko poslopje in da bo dobil tudi od- škodnino za izgubo, ki jo bo imel zaradi selitve dejavnosti. Zakonodaja neposredno ne disciplinira tega in raznih drugih primerov, zato pa bi radi podpisali protokol s Tondom.« Omizje bo posebno pozorno spremljalo gradnjo avtoceste v Sovodnjah, kjer bo učinek na okolje zelo močan, saj bo trasa speljana sredi vasi. Petejan in Floreninova sta včeraj pojasnila, da se je sovodenjska občina nameravala postaviti v stik s podjetjem Autovie venete, saj je nujno informirati občane o razlastitvenem postopku in o gradnji avtoceste. Ker projekt za novo prometnico zadeva tudi druge občine, pa so se na včerajšnjem omizju dogovorili, da bo pokrajina v imenu vseh občinskih uprav zahtevala od podjetja Autovie venete, da priredi informativno srečanje v vsaki občini, po kateri bo speljana avtocesta. »Ker gradnjo avtoceste vodi posebni komisar oz. deželni predsednik Tondo, je razlastitveni postopek nekoliko drugačen kot sicer. Navadno vsak lastnik zemljišča dobi obvestilo o razlastitvi na dom, v primeru odseka Gorica-Vileš pa se je razlastitveni postopek začel z objavo v krajevnih časopisih,« pravi Černičeva. Ker je razlastitveni postopek torej že stekel, bo pokrajinska odbornica pozvala podjetje Au-tovie venete, da naj informativna srečanja priredi pred koncem oktobra. Lastniki parcel, ki jih bodo razlastili, imajo namreč samo do 11. novembra čas, da predstavijo svoje ugovore. (dr) turjak - Umor Žena in soseda pred sodnika Danes je na goriškem sodišču napovedana obravnava za potrditev pripora treh oseb, ki so jih preiskovalci osumili umora Eri-berta Lorenzettija. Direktorja goriškega zavoda INPDAP so ubili v sredo na njegovem domu v Turjaku: 63-letnik je izkrvavel, ker so ga zabodli z nožem v grlo. Karabinjerji, ki so ubrali pot naročenega umora, so v četrtek priprli Lorenzettijevo ženo, 61-letno Giu-liano De Nigris, ter bivša soseda, nosečo žensko iz juga Italije in njenega partnerja, ki naj bi bil albanskega rodu. Med možem in ženo so bili odnosi že več let zelo slabi. Lo-renzetti je De Nigrisovo varal, iz izvenzakonskega razmerja pa se mu je rodil še drugi sin. Otrok naj bi imel približno štiri leta. O tem, pravijo sosedje, pričajo tudi otroška igrala, ki so na dvorišču Lorenzettijevega doma. Preiskovalci so v četrtek izprašali na desetine oseb, naposled pa so priprli 61-letno slikarko ter par, ki je stanovanje v ulici Gram-sci zapustil pred nekaj tedni. Po pripovedi sosedov sta nosečnica in njen partner odšla, ker nista plačevala najemnine, nameravala pa sta poravnati plačilo in se vrniti v stanovanje. 15. oktobra, ko je prišlo do umora, je bila ženska zmenjena z gospodarjem stanovanja, da se bosta srečala, nato pa je telefonirala in prenesla zmenek na ponedeljek. Med Loren-zettijem in mladim parom ni bilo posebnih odnosov, čeprav je v prejšnjih mesecih prišlo do nesporazumov zaradi greznice. Z De Nigrisovo je par imel nekoliko tesnejše odnose, ni pa šlo za pravo prijateljstvo. Hilarij Lavrenčič »v akciji« coco doberdob - Lavrenčič o zboru Hrast Po štiridesetih letih še vedno polni energije Danes bodo praznovali jubilej s celovečernim koncertom »Z dvojnim učinkom. Iz opernega področja lahko prinesem marsikaj na vaje, predvsem na področju vokalne tehnike, še najbolj pa povezujem področja kot profesor harmonije, ker se ukvarjam s strukturo in zakonitostmi glasbe. Profesionalnost pomaga, moraš pa razumeti, koga imaš pred sabo, da izbereš za svoje pevce primerne programe in jim ponudiš izzive, ki si jih sami želijo.« Zbor je obstajal že pred ustanovitvijo društva in je leta 1963 nastopil na tekmovanju Seghizzi. Verjetno je že takrat kazal ambicijo, da bi prekoračil meje amaterstva. »Je treba upoštevati, da je bilo takrat veliko improvizacije v primerjavi s sedanjimi razmerami. Mislim pa, da so pevci kazali ambicijo, ker so imeli potencial. Spominjam se njihovih glasov; imeli so po naravi, kar danes dosežemo s študijem. Prednost današnjih pevcev pa je, da imajo veliko več znanja. V zboru Hrast ima več kot polovica članov vsaj osnovno glasbeno izobrazbo in lahko razpolagam z dobrimi korepetitorji, katerim se moram zahvalit, da je prišlo do teh rezultatov, saj bi zaradi moje preobremenjenosti večkrat marsikaj izostalo. Naši člani vodijo deset do dvanajst dobrih pevskih skupin na Goriškem in Tržaškem. Z njimi lahko izmenjujem mnenja in to pripomore tudi k moji rasti.« Po preko štiridesetih letih vam je verjetno v največji ponos, da lahko praznujete s petjem in sredi posebno srečnega obdobja vaše zgodovine. »Žal se dogaja, da skupine, ki so dale veliko naši kulturni zgodovini, so se v določenem trenutku izčrpale in ne utegnejo več prirediti večera, na katerem bi bile same protagonistke. Mi pa smo še polni energije in potenciala. Najlepše je bilo prav zlato obdobje tega desetletja, ko smo potovali in nabirali uspehe s krasnim repertoarjem. Obenem je bilo tudi najtežje obdobje, ker smo morali usklajevati obveznosti vseh in ohraniti določen nivo. Delo je bilo zanimivo in zahtevno, zato je dalo še večja zadoščenja.« Rossana Paliaga Mešani pevski zbor Hrast bo dre-vi počastil štiridesetletnico društva s celovečernim koncertom, ki bo v cerkvi sv. Martina v Doberdobu s pričetkom ob 20.45. Koncert predstavlja višek bogatega koledarja jubilejnega leta, ki ga bodo v prihodnjih tednih dopolnili še gostovanje na Madžarskem in nekaj nastopov v domačem okolju. Spored nocojšnjega koncerta zrcali po raznolikosti vsebine novega cd-ja in obsega skladbe, ki jih je zbor izvajal na prestižnih tekmovalnih odrih v zadnjem petletju delovanja. Pred zborovodski pult bo stopil kot vedno Hilarij Lavrenčič, glavni akter velikega vzpona vodilnega slovenskega zbora v naši deželi, kateremu je oče Karlo pred triindvajsetimi leti zaupal dragoceno glasbeno dediščino. »Moj oče je bil v glavnem samouk, čeprav je študiral nekaj časa s Filejem. Kljub temu je orglal brez težav, z zborom pa se je loteval tudi zahtevnih programov. Verjetno sem nadaljeval od točke, kjer se je on moral ustaviti. Vsekakor sem mnenja, da sem podedoval muzikalični čut od mame, ki je bila odlična pevka. Po tolikih letih dela na profesionalnem opernem odru se včasih sprašujem, kaj me po celotedenskem delu v gledališču privabi na doberdobski oder. Mislim, da je odgovor v prijateljskih odnosih, v navezanosti na korenine; ker mi nekaj pomeni, da sem še zmeraj aktiven doma.« Kako vpliva profesionalno glasbeno udejstvovanje na delovanje s pevci? gorica - Gherghetta obiskal Feiglovo knjižnico »Bogastvo za celo mesto« Predsednik NŠK Viljem Černo je gostu spregovoril o medetnični vlogi slovenske knjižnice in o njeni finančni stiski Gherghetta (tretji z leve) med obiskom Feiglove knjižnice bumbaca »Pokrajinska uprava podpira ustanove, kot je Feiglova knjižnica. Slovenska ustanova na Verdijevem korzu predstavlja bogastvo za celo mesto, saj ni odprta le slovenski manjšini, pač pa vsem.« Tako je povedal predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta, ki je včeraj dopoldne obiskal prostore slovenske knjižnice Damir Feigel v KB Centru. Gosta je sprejel Viljem Černo, predsednik NŠK, ki je poudaril, da so glavne značilnosti Feiglove knjižnice odprtost, spodbujanje stikov med različnimi narodnostnimi skupinami in širjenje kulture. Na srečanju, katerega pobudnik je bilo vodstvo knjižnice, so bili prisotni tudi predsednik družbe KB 1909 Boris Peric, odbornik NŠK iz Trsta Dušan Križman in knjižničarka Luisa Gergolet. V posegu je Černo izpostavil tudi temnejše plati delovanja knjižnice, saj je njeno finančno stanje krhko, v kolikor ostaja višina javnih prispevkov že vrsto let nespremenjena. Gherghetta je povedal, da je pokrajina naklonjena ustanovam, kot je Feiglova knjižnica, saj zasleduje iste cilje medetničnega zbliževanja. S tem v zvezi je poudaril, da je po njegovem mnenju Romolijeva občinska uprava povsem brezbrižna do Slovencev, kar je videti tudi v njenem opuščanju čezmejnega sodelovanja. »Pokrajina je pripravljena nuditi pomoč,« je dodal predsednik, ki pa meni, da bi si morala Feiglova knjižnica utirati pot do deželnih prispevkov. NŠK jih sicer se- daj ne dobiva, saj je zasebna, ne pa državna knjižnica. Predsednik pokrajine si je nato ogledal prostore. Gergoletova mu je pripovedovala o dejavnostih, o številu obiskovalcev in številnih uslugah, ki jih knjižnica nudi. Predsednik je obiskal Tumovo predavalnico in prostore Zavoda za poklicno izobraževanje, v zameno za gostoljubnost pa je knjižnici poklonil knjižni dar. aborunajska s ^Ttffllill ABONMA V GORICI od 6. OKTOBRA,, vpis abonmajev pri goriškem uradu Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00), sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 - pon/pet (10.00-17.00) I ■ II ■ III IIHIll vabilo k abonmaju Torek, 28. oktober ob 20.30 - Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 4. november ob 20.30 - Kulturni dom Gorica edoaedo erba Maraton v New Yorku SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 1 6 Pe tek, 17. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR —/ nova gorica - V ponedeljek javna razgrnitev Nov prostorski načrt spreminja mestno središče Pred občino predvideno podzemno parkirišče, ob gledališču pa zunanji avditorij V prvem nadstropju upravne stavbe mestne občine Nova Gorica bo od ponedeljka, 20. oktobra, en mesec javno razgrnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Kulturni center v Novi Gorici, ki ga je na zadnji seji obravnaval mestni svet. Gre za dobrih 14 hektarjev obsegajoče mestno središče, kjer se obetajo nove ureditve, nadgradnje in dozidave. Osnutek je dostopen tudi na občinski spletni strani, v času javne razgrnitve pa bo 19. novembra organizirana javna obravnava. Pripombe in sugestije k osnutku lahko vsi zainteresirani podajo na javni obravnavi ali jih v času javne razgrnitve posredujejo oddelku za okolje in prostor. Območje lokacijskega načrta, ki je delo arhitekturnega biroja Ravnikar - Potokar, omejujejo Kidričeva, Vojkova in ulica Tolminskih puntarjev in vključuje krožišče na stiku Vojkove in Kromberške ceste ter krožišče na stiku Vojkove ceste in ulice Tolminskih puntarjev. Območje znotraj začrtanih meja meri dobrih 14 hektarov in se deli na mestni park v severovzhodnem delu ter na grajeni prostor mestnega središča v pasu med Kidričevo ulico in parkom, ki je namenjen kulturnim, upravnim, poslovnim, turističnim in prostočasnim dejavnostim. Izgradnja območja bo potekala postopoma, glede na interese za gradnjo. V omenjenem območju so predvidene novogradnje, dozidave in adaptacije obstoječih objektov. Med najvidnejšimi novogradnjami bo zagotovo zunanji avditorij ob gledališču ter štirietažna podzemna garaža pod travnikom pred mestno hišo. Ostale nadgradnje in dozidave so vezane predvsem na nekatere poslovne stavbe v središču mesta in na igralniško-zabaviščni center Perla. Tudi mestni park ali borov gozdiček je vključen v omenjen načrt, obnovilo in uredilo naj bi se ga v čim bolj izvorni obliki, predvidena je javna razsvetljava in ulična Nov prostorski načrt predvideva štirietažno garažo pred palačo mestne občine foto k. m. oprema iz naravnih materialov, ki ne bi bistveno posegala v naravno okolje. Uredili bodo tudi tamkajšnji bajer, ki naj bi služil v rekreativne namene, prečkala naj bi ga tudi sprehajalna pot. »Umestitve nočnega programa v park že prvotni ureditveni načrt ni predvideval, zato se obstoječi objekt odstrani ter celotno območje med krožiščem, Vojkovo cesto in novo kolesarsko stezo, ki prečka park, dodatno ozeleni in tako zagotovi nove potrebne zelene površine že okrnjenemu parku,« piše v novem prostorskem načrtu, gre pa za objekt na krožišču z nedvoumnim izveskom na pročelju. Odstranjena bodo tudi parkiriš- ča pred občinsko stavbo, nekaj urejenih parkirišč bo le še za protokolarne namene, vsa ostala vozila bodo lahko parkirana v podzemni štirietažni garaži pod travnikom, ki bo ponujala 950 parkirnih mest. V načrtu je tudi zunanji avditorij gledališča za 620 gledalcev. Pod njim pa je predvidena večnamenska dvorana za gledališke in plesne vaje ter manjše predstave. V središču mesta se načrtuje še ena podzemna garažna hiša s skoraj 400 parkirišči, ta bi se raztezala pod obstoječim parkiriščem za stavbo NKBM, podzemno garažo za 400 avtomobilov bo dobila tudi Perla. Katja Munih gorica - Mirovniški projekt pokrajine Filmski doprinos h gradnji miru v Libanonu Goriška pokrajina razpisuje javni natečaj za osem kandidatov med osemnajstim in petindvajsetim letom starosti, ki bi radi sodelovali pri mi-rovniškem projektu »Progetto Italia Li-bano-percorsi di Pace attraverso il ci-nema-Il Libano di oggi raccontato dai giovani«. Gre za zanimivo pobudo na državni ravni, v okviru katere se bo v prihodnjih mesecih v Gorici srečalo trideset mladih ljubiteljev filmskega izražanja iz različnih italijanskih pokrajin in občin ter petnajst Libanon-cev iz različnih upravnih območij Libanona. Izbranci iz goriške pokrajine bodo lahko za obdobje štirinajstih mesecev sodelovali pri uresničitvi krat-kometražnega filma, ki želi prikazati kako mladi na Bližnjem vzhodu doživljajo vojno in kašen je njihov pogled na svojo prihodnost. V projekt sta vključena tudi krajši trideseturni tečaj tehnike snemanja in srečanja s profesionalnimi režiserji in scenografi, ki delujejo znotraj italijanske filmske produkcije. »Mislim, da je ob mirovni misiji, v kateri so soudeleženi tudi italijanski vojaki, mogoče nekaj postoriti tudi s tovrstnimi stranskimi pobudami, cilj katerih je krepiti sožitje med bodočimi generacijami za svet brez vojn,« je na predstavitvi razpisa povedal pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, ki je skupaj z deželnim koordinatorjem združenja CRELP Silvanom Buttignonom pobudnik projekta. Od kandidatov zahtevajo poleg primernega poznavanja angleškega jezika še sledeče značajske lastnosti: zanimanje do spoznavanja ljudi, ki se po kulturi, družbeni, verski in gospodarski ureditvi razlikujejo od nas; nagnjenost k skupinskemu delu; poznavanje osnovnih zgodovinskih in družbenih dinamik na območju Bližnjega vzhoda. Prijavnice je mogoče vložiti na goriško pokrajino do petka, 24. oktobra. Le-te so na razpolago na spletni strani www.provincia.gorizia.it. (VaS) gorica - Zasedalo je pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Skrbijo jih posledice šolske reforme Na srečanje povabljen tudi tajnik Sindikata slovenske šole Prinčič - Demokratski stranki predlagajo skupno upravljanje občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan Šolska reforma in njene posledice, deželni kongres SSk ter predlog o skupnem upravljanju za naslednje občinske volitve so bile glavne tema torkovega zasedanja goriškega pokrajinskega sveta SSk. Na srečanje je bil povabljen tajnik Sindikata slovenske šole Jožko Prinčič, ki mu je predsednik pokrajinskega sveta SSk Silvan Primosig po uvodnem pozdravu takoj predal besedo. Prinčič je predstavil kritično stališče sindikata do šolske reforme, ki ne uvaja vsebinskih novosti in cilja zgolj na racionalizacijo in znižanjanje finančnih sredstev. Največja zaskrbljenost vlada pri vprašanju, kako bo obravnavano slovensko šolstvo, saj bi bilo na podlagi reforme okrajšano tako pri številu šol kot pri učnem in neučnem osebju. Vse to bi se vsebinsko poznalo pri izvajanju šolskih programov, ki so v slovenskih šolah obširnejši zaradi poučevanja slovenskega jezika. Iz tega se je razvil pogovor, v katerega so posegli prisotni člani pokrajinskega sveta SSk. Na dan je prišla zaskrbljenost za prihodnost šol v slovenskih občinah in vaseh. Ukinitev ali okrnitev le-teh bi predstavljal negativne posledice za vsako vaško skupnost. Prinčič je med svojim izvajanjem tudi omenil problem slovenskih ravnateljev in glavnih tajnikov, ki so bistvenega pomena za upravljanje slovenskih šolskih struktur. Ob zaključku razprave se je predsednik Primo-sig zahvalil Prinčiču za razpoložljivost ter obljubil, da bo stranka nudila vso potrebno pomoč in podporo, da se obvaruje slovensko šolstvo. V nadaljevanju so bili člani pokrajinskega sveta SSk seznanjeni s pripravami na deželni kongres SSk, ki bo potekal 7. in 8. no- vembra v Gorici in Podbonescu. O tem je spregovoril deželni tajnik Damijan Terpin, ki je napovedal določene tematike ter pozval na čim številčnejšo udeležbo delegate, somišljenike in prijatelje stranke. Med glavnimi točkami kongresa bo prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji glede na napovedana krčenja sredstev s strani italijanske vlade. »Dejstvo, da je desno-sredinska politična opcija na ključnih vodilnih položajih od osrednje vlade, do deželne uprave in tudi v občinah Trst, Gorica in Devin-Nabrežina. SSk kot zbirna stranka slovenske narodne skupnosti pa si ne more dovoliti, da gleda na dogajanja samo iz danega političnega položaja. V prid celotne skupnosti bo zato potrebno poiskati tudi nove politične posege, ki bi bili v prid celotni naši narodni skupnosti,« je ugotavljal Terpin. Pokrajinski tajnik Julijan Čavdek je zatem uvedel v glavno točko dnevnega reda, ki je zadevala trenutni politični položaj SSk na Goriškem in priprave na občinske volitve v prihodnjem letu. Najprej je orisal potek glede dogovarjanja pri preoblikovanju goriške občinske svetniške skupine Oljke. Dosedanji načelnik Božidar Tabaj je odstopil in njegovo mesto je prevzel svetnik Federico Portelli, ki je bil drugi po številu preferenc. Za podnačelnika pa je bil imenovan Silvan Primosig. »Svetniško skupino Oljke v goriškem občinskem svetu tako sedaj sestavljata dve stranki: Demokratska stranka in Slovenska skupnost. V tem času je prišlo tudi do začetka prvih pogovorov z Demokratsko stranko glede prihodnjih občinskih volitev,« je povedal Čavdek in nadaljeval: »SSk je že od samega pokrajinskega kongresa naprej Z leve Prinčič, Čavdek in Primosig predlagala skupno upravljanje slovenskih občin. Dejstvo, da slovenska stranka sodeluje z DS na deželi in tudi v drugih javnih upravah, narekuje pot dogovarjanja tudi v treh slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Po drugi strani bi to bilo blagodejno za celotno narodno skupnost, saj bi se prekinila ideološka razdelitev, ki je Slovence ločevala od povojnega obdobja do danes. V teh letih so se izkušnje skupnega upravljanja pozitivno obrestovale v slovenskih občinah tržaške pokrajine.« Čavdek je menil, da gre zdaj premisliti, kakšna bi bila najboljša oblika nastopanja, ali s skupno listo ali z ločenim nastopanjem. »Cilj pa ostaja ta, da se v slovenskih občinah s skupnim upravljanjem zagotovi čimboljšo kakovost za občane in te- bumbaca ritorij. Prva taka izkušnja se je pokazala pri vstopu občine Doberdob v družbo Las Kras, kjer je bil ta korak opravljen na podlagi sodelovanja med SSk in svetniki Demokratske stranke. Precej nerazumljivo je zato izpadlo zadržanje doberdobske uprave, ki se je pri glasovanju vzdržala,« je poudaril Čav-dek. Po poročilu tajnika je sledila razprava, v katero je poseglo več udeležencev pokrajinskega sveta SSk. Splošna ugotovitev je bila, da je predlog o skupnem upravljanju pravilna pot in da ima pri tem pokrajinsko tajništvo široko podporo sveta. SSk se je vedno zavzemala za čim složnejše nastopanje znotraj slovenske narodne skupnosti, zato je v tem dosledna s svojo politično linijo. spdg - Jutri Praznik kostanja Slovensko planinsko društvo Gorica prireja jutri v okviru tradicionalnega praznika kostanja pohod do Štekarjeve domačije na Valerišču v okviru Kekčeve poti in kolesarsko vožnjo po Brdih. Odhod s parkirišča pred športno halo v Podgori ob 10. uri; informacije na tel. 333-1581015 (Dino Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lut-man). Društvo nadalje obvešča, da bodo ob priložnosti sprejemali prijave za martinovanje, ki bo 16. novembra na Vipavskem. Organiziran bo avtobusni prevoz. S Sel v Jamlje in nazaj Društvo Kremenjak in KS Sela na Krasu prirejata jutri 13. kraški krožni pohod. Ob 9.30 bo vpisovanje po-hodnikov v Selah. Ob 10. uri se bodo udeleženci odpravili proti Jamljam, kjer bo ob 11. uri malica v večnamenskem centru. Od tod se bodo spet povzpeli proti Selam, kjer bo ob 13. uri kosilo, ob 14. uri pa družabne igre. V Vitovljah praznujejo V Vitovljah danes in jutri že dva-najstič zapovrstjo prirejajo Praznik kostanja. Tamkajšnje kulturno turistično društvo je tudi letos pripravilo pisan program, ki se začenja danes ob 20. uri z zabavnim programom, na katerem bosta nastopila ansambel Kingston in DJ Lovro. Jutri se praznik začenja že ob 14. uri z anhovskim pihalnim orkestrom, ki bo nastopil skupaj s twirling skupino iz Deskel. Sledil bo prikaz starih kmečkih opravil, starih običajev, življenja in dela nekoč. Program bo povezovala Nataša Tič Ralijan v vlogi Analize. Organizatorji bodo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico pripravili še razstavo različnih sort kostanja, razstavo peciva pa pripravljajo domače gospodinje in Biotehniška šola. Na ogled bo tudi razstava prostole-tečih letalskih modelov skupine mladinskih svetovnih prvakov in umetniških del rezbarja Stanka Hrovatin. Organizatorji obljubljajo še bogat sreče-lov in degustacijo vin domačih vinogradnikov. Zvečer bo za razvedrilo poskrbel ansambel Viharnik z gostjo Nušo Derendo. Prireditev bo pod šotorom. (km) Truma novinarjev V ponedeljek, 20. oktobra, se bo v Novi Gorici mudilo 185 turističnih novinarjev iz 25 držav. Udeležili se bodo namreč 50. svetovnega kongresa turističnih novinarjev FIJET, ki se bo že ta konec tedna začel v Ljubljani. Na Trgu Evrope - skupnem trgu obeh Goric jih bo sprejel novogoriški župan Mirko Brulc, pridružil se mu bo tudi goriški župan Ettore Romoli. V nadaljevanju obiska bodo novinarji gostje Hotela Perla, kjer bodo tudi prenočili. (km) Kovic predsednik V včerajšnji članek o kotalkarjih društva Vipava, ki bodo letos trenirali v hali D sejemskega razstavišča v Gorici, se je vrinila napaka. Predsednik društva je Andrej Kovic, medtem ko je Tanja Peteani odgovorna za kotalkar-ski sektor. Kotalkarji se se za možnost uporabe novih vadbenih prostorov, v katerih bodo lahko redno trenirali od 5. novembra dalje, zahvaljujejo tudi občinskemu svetniku Alešu Waltritschu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. oktobra 2008 1 19 RIMINI - Zbor Bodeča neža na mednarodnem tekmovanju Vrhovke uspešne Mlade pevke so prejele srebrno plaketo in med vokalnimi skupinami zasedle tretje mesto Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha je v nedeljo, 12. oktobra, dosegla lep pevski uspeh. Uspešno se je namreč udeležila pevskega natečaja Mednarodno tekmovanje »Citta di Rimini«. Vrhovska dekleta so pod vodstvom zbo-rovodkinje Mateje Černic v konkurenci osmih pevskih sestavov dosegle v kategoriji vokalnih skupin zelo dobro tretje mesto. Komisarji so vrhovski dekliški vokalni skupini dodelili 84, 8 točk in s tem srebrno plaketo mesta Rimini. 85 točk, spodnjo mejo za prejem zlate plakete sta presegla samo prva dva zbora, prvou-vrščeni KHP Techniuv s Filipinov ter drugouvrščeni sardinski zbor Laeti cantores iz Cagliarija. V isti kategoriji so tekmovali še zbori s Poljske, Italije in France Prešeren iz Slovenije, ki mu je komisija dodelila 65 točk. Vrhovska dekleta so predstavila zahteven program, ki je bil tudi stilistično raznolik. Zajemal je iz opusa prvega slovenskega skladatelja Jakobusa Gallusa; dekleta so predstavila njegov Confirma hoc Deus. Lotile pa so se tudi sodobnih stvaritev. Predstavile so španskega skladatelja Javierja Busta in njegovo Salve regina. Zadnji dve pesmi sta bili posvečeni slovenski glasbe- Zbor Bodeča neža med nastopom v Riminiju ni ustvarjalnosti. Najprej je izzvenela Kaplja rose in bele ladje Ambroža Čopija, Vrhovke pa so svoj nastop sklenile s Ku-marjevo stvaritvijo Tice. Mednarodni žiriji, ki je prisluhnila in ocenjevala vse nastopajoče zbore, je predsedoval Vytau-stas Miškinis, priznan litovski zborovodja in skladatelj. Dekleta so se v Riminiju mudila tri dni, saj so že v petek nastopi- tekal v dveh večerih in na katerem so se predstavili nastopajoči zbori v vseh kategorijah. Tekmovanja v Riminiju so se udeležili še dva slovenska zbora. V kategoriji mešanih pevskih zborov je zbor Obala pod vodstvom Maje Cilenšek prejel zlato plaketo mesta Rimini s 85,6 točkami, zbor Postojna pod vodstvom Mate- la na netekmovalnem koncertu, ki je po- ja Penka pa je bil z 80,6 točkami srebrn. CI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.15 - 22.10 »Wall - E«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Vicky Cristina Barcellona«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Wall - E«. Dvorana 2: 16.30 - 18.20 »Wall - E«; 20.10 - 22.15 »The Mist«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 4: 17.50 »Disaster Movie«; 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Vic-ky Cristina Barcellona«. stopil bo Rhythm'n Sax Duo (Alex Se-bastianutto - saksofoni in Ferdinando Mussutto - klavir); vstop prost. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IVAN TRINKO v Gorici sporoča, da bodo v ponedeljek, 20. oktobra, potekale na šoli v ulici Grabizio volitve za obnovo razrednih svetov, in sicer od 17. ure dalje. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem razrede. Starše pozivajo, naj se ponedeljkovih volitev polnoštevilno udeležijo. S Izleti SSG obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztr-ganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerje-va Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.tea-terssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Je-dretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Da-nauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. ZSKD, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predpro-daja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. fl Razstave ŽIVLJENJE V STRELSKIH JARKIH (1918 -2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v ul. Latina v Romansu v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ricordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra, ki jo bodo odprli v petek, 24. oktobra, ob 18.30 ob prisotnosti zgodovinarja Lucia Fabija. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481-966904). MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA 10. FOTOSREČANJE je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljajo Roberto Aita (I), Biserka Fercek (HR) Herman Pivk (Slo) Boris Prinčič (I), Paul David Redfern (I) in fotoklub Nova Gorica (Slo); še danes, 18. oktobra, med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču bo danes, 18. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave slikarja Evarista Ciana; na ogled bo do 16. novembra. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 19. oktobra, ob 9.30 bo zbirališče pri kostnici na Oslav-ju; informacije pri organizatorju LApe giramondo (tel. 348-7507866). ¿i Čestitke □ Obvestila ~M Koncerti V GORIŠKI STOLNICI bo danes, 18. oktobra, ob 21. uri koncert v sklopu festivala cerkvene glasbe »Cantabilis har-monia«. Nastopila bosta organista Antonio Piani iz Vidma in Stefano Maso iz Trevisa; vstop prost. ZA VEČERNE KONCERTE kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice je v teku nakup novih abonmajev; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Go-rizia classica«: danes, 18. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert z naslovom »Sassofono 2000 e oltre« na- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). KŠD DANICA IN KŠD KRAS vabita v soboto, 15. novembra, ob 20. uri na mar-tinovanje v gostilni Pregelj na Lokvici; vpisovanje do 4. novembra v večernih urah na tel. 333-6734565 (Zdenko) in 333-9950610 (Zvonko). JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na otvoritev novih prostorov, skladišča in meteorološke postaje, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri. Svečanosti bo sledila družabnost (s predhodno najavo do 20. oktobra na tel. 0481-78024, 3358291389 ali faks 0481-710681). Vljudno vabljeni na odprtje razstave slik in risb iz cikla POTOVANJE AMATERJEV ruskega akademskega umetnika. Razstavljal bo Nikolaj Mašukov Predstavila ga bo likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn glasbeni poklon: Goran Ruzzier, bajan Kulturni center Lojze Bratuž danes, 18. oktobra, ob 18. ur! f SKD HRAST vas ob 40-letnici ustanovitve društva vabi na celovečerni Jubilejni koncert MePZ Hrast Nocoj, v soboto, 18. oktobra, ob 20.45 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu Pridite v čim večjem številu! Slovensko deželno gospodarsko združenje wwwjdgz.it Goriške gostilne: Devetak, Pri Luni, Rosenbar, Pekarna Cozzutti, Jestvine Mosetti se predstavijo "V znamenju zelišč" Uvedla bo Vesna Guštin avtorica knjige "Beri, beri rožmarin zeleni" V sodelovanju s Knjižnico D. Feigel KB Center - Tumova dvorana, Gorica - Korzo Verdi 51 Torek, 21. oktobra, ob 18.15 Skupaj bomo nazdravili "goriškim" Okusom Krasa Ï Včeraj sta se Ivani Franko in Marku Corsiju rodila dvojčka MAJA in MATEJ. Srečnima staršema iskreno čestitata Kulturni dom v Gorici in ŠZ Dom Gorica. Maji in Mateju pa zaže-lita obilo sreče in zdravja. »Danes v Štmavru bo vesela fešta, JOLANDA in SLAVKO 50 let poroke praznujeta. To niso čenčerije, to so resne reči! Mnogo zdravja, sreče in veselja jima želi klapa.« Ob 50-letnici poroke SLAVKA FERIJA in JOLANDE DEVINAR želimo, da bi ostala zdrava in srečna še na mnoga leta. Laura, Valentina in Joško z družinami. KD OTON ŽUPANČIČ bo v prihodnjih tednih priredilo novo pobudo z naslovom Glasbena Euritmija. Gre za štiri srečanja v znamenju ritma, melodije, not in intervalov, ki jih bosta v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu vodili euritmistka Giusi Lafranconi in glasbena terapevtka Sara Hoban. Prvo srečanje bo v sredo, 29. oktobra, ob 19. uri, ostala štiri srečanja pa 12., 19. in 26. novembra ter 3. decembra med 19. uro in 20.30. SKD HRAST prireja tečaj predsmučarsko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 3474433151. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Du-ca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). IS Prireditve KULTURNI DOM, ODBORNIŠTVO ZA MIR PRI GORIŠKI POKRAJINI IN ZADRUGA MAJA prirejajo predstavitev knjige Enise Bukvič »Il nostro viaggio -Identita multiculturali in Bosnia Erze-govina« (Naše potovanje - Multietni-čnost Bosne in Hercegovine) v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Med večerom bodo tudi predvajali video-dokumentarec Jajce - Mesto v Bosni. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom Jezik na robu bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri v KB Centru v Gorici. Sodelovala bosta Miran Košuta in Matejka Grgič. KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČINE prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdravščin: v petek, 24. oktobra, ob 20.30 v občinskem središču v Zdravščinah bo predavanje Daria Mattiussija o vaškem življenju v 20. stoletju; v nedeljo, 26. oktobra, ob 10. uri bo maša v cerkvi v Zdravščinah, nastopila bo vokalna skupina Ars Musica, ob 11. uri bodo slovesno odkrili prometni znak z originalnim imenom vasi in ob 11.30 bo še družabnost pred cerkvijo. SEKCIJE VZPI-ANPI SOVODNJE, VRH IN ŠTANDREŽ, GORIŠKA SPI-CGIL IN KD SKALA prirejajo v soboto, 25. oktobra, v Kulturnem domu v Gabrjah srečanje z naslovom Da ne bi pozabili. Na programu bo ob 17. uri večerja, ob 19. uri kulturni program z nastopom vokalne skupine Sraka iz Štandreža, govorom in kratko glasbeno točko; počastili bodo tudi Vilmo Brajnik. Prijave sprejemajo pri SPI-CGIL, pri sekcijah VZPI-ANPI ali na tel. 0481-882240 do četrtka 23. oktobra. 0 Mali oglasi AGRITU RIZEM ŠTOLFA pri Kukuku v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78140. Bil Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico. Odprta je od ponedeljka do petka od 16. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. ure dalje. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Anna Delich por. Gulin iz splošne bolnišnice v stolnico in na pokopališče v Krminu; 11.00, Maria Tonzar v kapeli splošne bolnišnice in v Spineo za upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Edo Deiuri (iz tržiške bolnišnice ob 11.50) pri spomeniku padlim in v Trst za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giovanni Zucchi v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 20 Sobota, 18. oktobra 2008 PRIREDITVE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Posebna ponovitev V torek Samomorilec Pred odhodom na mariborsko Borštnikovo srečanje, kjer bo nastopilo v četrtek - Ugodna cena vstopnic Kot smo že poročali, bo Slovensko stalno gledališče prihodnji teden nastopilo v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja. Pred nastopom na mariborskem odru pa bo s komedijo Samomorilec nastopilo tudi v tržaškem Kulturnem domu, in sicer v torek ob 20.30. Tekst, ki ga je leta 1928 napisal takrat šele šestind-vajsetletni ruski dramatik Nikolaj Robertovič Erdman, velja danes za enega najboljših sovjetske produkcije, a je bil celih petdeset let prepovedan: čeprav sta se za uprizoritev angažirali tudi Mejerhold in Stanislavski, je krstno uprizoritev doživel šele leta 1969. Satirična komedija moskovskega dramatika je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice, ki jo je režiser Eduard Miler postavil na oder z vso proniclji-vostjo svoje gledališke estetike. Nositelj glavne vloge Semjona Semjonoviča Podse-kalnikova, ki ga neutemeljen sum o domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno postavi v središče družbene pozornosti, je igralec Janko Petrovec. V ostalih vlogah igrajo Nikla Petruška Panizon, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Danijel Malalan, Primož Forte, Lara Komar, Romeo Grebenšek, Ivo Barišič in Andrej Rismon-do. Predstava Samomorilec je groteskna metafora manipulacije totalitarnega režima z voljo posameznika, ki v mnogih trenutkih vzbuja predvsem smeh in je zaradi visoke kvalitetne ravni letos uvrščena v tekmovalni program slovenskega festivala Borštnikovo srečanje. Za vse gledalce bo na voljo vstopnica po posebni ceni 10 evrov. Informacije in predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča (ponedeljek/petek, 10.00/17.00) ter uro in pol pred pričetkom predstave. Janko Petrovec v predstavi samomorilec FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: danes, 18. oktobra ob 20.30 in jutri, 19. oktobra, ob 17.00. La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. Danes, 18. oktobra, ob 20.30 in jutri, 19. oktobra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom Danes, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komigo nastopa Gledališka skupina Fortifluidi (Trevignano - TV) z igro »Tren de vin«. Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / danes, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. oktobra, ob 19.30 / J. B. P. Bodliere: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 18. oktobra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 21. in v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 18. oktobra, ob 19.30. Jutri, 19. oktobra, ob 19.30 / nizozemski drami Daphne de Bruin »Eva« in Oscar van Woensel »Vezuv«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 / Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret«. V sredo, 22. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Jar-di Galceran: »Gronholmova metoda« - gostuje Mestno gledališče Ptuj. Mala scena Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri. Caryl Churchill: »Punce in pol« / danes, 18. in v torek, 21. oktobra, ob 20. uri. Jana Pavlič: »Tosca« / v četrtek, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, danes, 18. oktobra, ob 17.00 in jutri, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev Dom William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Spored: jutri, 19. ob 19.30, v ponedeljek 20. ob 15.00 in v torek 21. oktobra ob 12.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Šesti kocert Brahmsove glasbe / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Dan Ettinger. Sopran: Eteri Gvazava. Bariton: Markus Werba. Orkester in zbor gledališča Verdi. Danes, 18. oktobra ob 18.00. Sedmi koncert na Mahlerjevo glasbo / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Pinchas Steinberg. Mezzoso-pranistka: Hermine May. Orkester in zbor gledališča Verdi. V petek, 24. ob 20.30 in v soboto, 25. oktobra ob 18.00. Gledališče Rossetti Alvin Ailey. American Dance Theatre. Umetniški vodja: Judith Jamison. Urnik: Danes, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. oktobra ob 16.00 in ob 20.30. KRMIN ■ Jazz & Wine of Peace Festival 2008 V četrtek, 23. oktobra, v Občinskem gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jac-ky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Tryg-ve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haffner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11. uri Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11. uri Odwalla (Italija, Senegal), ob 15. uri Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ob 17. uri Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). _SLOVENIJA_ KOPER Pokrajinski muzej Koper: v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 bo koncert v priredbi Družbe prijateljev glasbe Koper, kjer bosta nastopila saksofonist Ninoslav Dimov in pianist Denys Masiliuk. SEŽANA Kosovelov Dom Danes, 18. oktobra, ob 20. uri / koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 19. oktobra, ob 16.00 / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 19. oktobra, ob 19.00 Linhartova dvorana / 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2008. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era già qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo do 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiuto in Volontariato Club Zip. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2, Stari trg 6: do 24 oktobra razstavlja Livio Možina. Spazio d'arte Bossi & Viatori Assicu-razioni, Ul. Locchi 19/A: do 31. oktobra, razstavlja likovne in keramične izdelke Anica Pahor z naslovom »Kompozicija listov«. Raztava bo odprta od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, ob petkih od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Umetnostna galerija G. Negrisin, (Trg Republike 4): na ogled je razstava »Po-rečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. Urnik od ponedeljka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Info: Urad za kulturo, tel: 040-3360340. Razstava bo odprta do torka, 28. oktobra. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: danes, 18. oktobra, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja, pod naslovom »Brazde, struge in sledi v kamnu.. « REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija«. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«. Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 18. oktobra, ob 18.00 odprtje razstave slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled še danes, 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice je na ogled do 2. novembra razstava z naslovom »La forza motrice nella storia navale mon-falconese«. Odprto od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ZDRAVŠČINE Kulturno društvo Zdravščine prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdrav-ščin odprtje razstave z naslovom Pozdrav iz Zdravščin jutri, 19. oktobra, ob 11.00 v občinskem središču v Zdrav-ščinah; na ogled bo od srede, 20. do petka, 24. oktobra, od 17.00 do 19.00, v soboto, 25. oktobra, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Na ogled bodo tudi risbe udeležencev ex-temporeja. ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra, ki jo bodo odprli v petek, 24. oktobra, ob 18.30 ob prisotnosti zgodovinarja Lucia Fabija. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. -/ in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ IZOLA Palača Manzioli: do 7. novembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00, razstavlja mozaične izdelke umetnica Megi Uršič Calzi z naslovom »Med starim in novim«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani je v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin na ogled razstava likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: od 23. oktobra, do 23. novembra, bo na ogled muzejska razstava »Razvoj žgalniških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica od 24.10 do 24.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani od 21.10. do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. / SVET Sobota, 18. oktobra 2008 21 KAVKAZ - Po neuspehu prvih pogovorov Rusija zahteva boljše načrtovanje pogovorov z Gruzijo v Ženevi Moskva se ne bo pogajala brez navzočnosti predstavnikov Abhazije in Južne Osetije težav" že po prvem dnevu "suspendirali" za popoldne predvidena srečanja, strani pa naj bi se znova sestale 18. novembra. Lavrov je še povedal, da bo Rusija tudi vnaprej nasprotovala razpravam o statusu Abhazije in Južne Osetije, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni državi. Mirovni dogovor, ki sta ga iz-pogajala ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ter francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy, naj bi udeležbo Abhazije in Južne Osetije na pogovorih v Ženevi predvideval. Rusija pa naj bi na novembrskem srečanju predložila konkretne predloge za varnost na Kavkazu, k čemur spada tudi embargo na prodajo orožja Gruziji. Abhazija si medtem na prihodnjem srečanju želi sodelovati kot enakovreden partner, je razkril abhazijski zunanji minister Sergej Šam-ba. Napovedal je tudi, da bodo v prihodnje ruska veleposlaništva zastopala mednarodne interese Abhazije. Prav tako Abhazija skupaj z Rusijo pripravlja pogodbe o dvojnem državljanstvu. Šamba je prav tako napovedal, da bodo v kratkem znova vzpostavili nekdanje ruske vojaške točke v Abhaziji, vključno z glavnim štabom v kraju Gudavta. (STA) MOSKVA - Po neuspehu prvih pogovorov, namenjenih vzpostavljanju varnosti in stabilnosti po avgustovskem rusko-gruzijskem konfliktu, ki so v sredo potekali v Ženevi, je Rusija včeraj pred prihodnjim srečanjem od zahodnih posrednikov zahtevala boljše priprave. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč izjavil, da mora biti načrtovanje prihodnjega srečanja, ki je predvideno za 18. november, transparentnejše, navaja ruska tiskovna agencija Interfax. Odgovornost za sredino prekinitev pogovorov, ki niso prinesli nobenih rezultatov, je Lavrov pripisal Gruziji. Hkrati pa mora biti po mnenju Lavrova tudi Evropski uniji in Združenim narodom jasno, da se Rusija ne bo pogajala brez navzočnosti predstavnikov gruzijskih separatističnih pokrajin Ab-hazije in Južne Osetije. "Abhazija in Južna Oseti-ja sta žrtvi gruzijske agresije," je poudaril Lavrov in dodal, da imata zato pravico do sodelovanja na pogovorih v Ženevi. Slednje Gruzija zavrača. Zaradi spora glede navzočnosti abhazijskih in južnoosetijskih predstavnikov v Ženevi tudi ni prišlo do neposrednega srečanja med predstavniki Tbilisija in Moskve. Organizatorji pogovorov iz vrst EU in ZN so zato v sredo sporočili, da so zaradi "proceduralnih ZDA - Predsedniške volitve Washington Post uradno podprl Obamo WASHINGTON - Washington Post je včeraj izrazil podporo demokratu Barac-ku Obami za izvolitev na položaj predsednika ZDA, s čimer se je pridružil številnim večjim in manjšim časopisom, ki so to že storili. Uredniška stran Washington Posta piše, da so se tako odločili brez dvomov. Po podatkih revije Editor and Publisher (Urednik in izdajatelj) je Baracka Obamo doslej podprlo 39 časopisov, republikanca Johna McCaina pa 15. Podpore časopisnih uredniških strani so v ZDA dokaj pomembne, vendar pa nikakor ne odločilne za to, kako se bodo volivci na koncu res odločili. S tem je podobno kot s podporami znanih osebnosti. Podpora je odmevna, vendar nikakor ne odločilna. Lep primer za to je med drugim časopis Atlanta Journal Constitution, ki ima liberalno uredniško stran, izhaja pa v okolju, predvsem okoli mesta Atlante, ki je pretežno konservativno. Po drugi strani pa časopisoma kot sta New York Times in San Francisco Chronicle skoraj nikoli ni potrebno izražati drugačnih mnenj, kot veljajo za večino bralcev. Washington Post je eden od največjih ameriških časopisov, ki nima tako izrazito liberalne uredniške strani kot New York Times. V obrazložitvi svoje podpore so ustvarjalci uredniškega mnenja zapisali, da je Obama pravi mož za sedanje nevarne čase. Časopis sicer izraža spoštovanje do McCaina in pravi, da sta oba kandidata izjemno nadarjena in usposobljena za položaj. Vendar pa naj bi bila izbira Sarah Palin za podpredsedniško kandidatko neodgovorna, ker ni pripravljena za prevzem predsedniškega položaja, McCainova kampanja pa razočaranje. Washington Post ima sicer prav tako nekaj zadržkov zaradi relativno kratke izkušnje Obame na nacionalni ravni, vendar pa ima "ogromno upanje". Obamo je časopis med drugim izbral zaradi njegovega dojemanja zapletenih vprašanj in sposobnosti za oblikovanje konsenza. Časopis prav tako verjame, da bo Obama ustrezno odgovoril na gospodarsko krizo z zdravim spoštovanjem prostega trga ter upravičenim razočaranjem do povečevanja neenakosti ter razumevanja potrebe po regulacijah. Obama naj bi prav tako ohranil ameriško vodstvo in angažiranost v tujini, nadaljeval boj proti teroristom in vodil ognjevito diplomacijo v korist ameriških vrednot in interesov. "Obama ima potencial, da postane velik predsednik. Glede na ogromne izzive s katerimi se bo soočil takoj po prevzemu položaja in glede na povzročeno škodo v zadnjih 8 letih, bi sicer sprejeli tudi le 'zelo dobrega'," so zapisali v časniku. (STA) Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov Barack Obama NEMČIJA - Finančna kriza 480 milijard evrov vreden rešilni paket BERLIN - Nemčija je včeraj sprejela načrt, po katerem bo bankam namenila 480 milijard dolarjev. Paket, ki sta ga potrdila tako spodnji kot zgornji dom nemškega parlamenta, podpisal pa ga je že tudi nemški predsednik Horst Köhler, je namenjen povrnitvi zaupanja v banke. Načrt, ki ga je v ponedeljek sprejela nemška vlada, je del skupnih ukrepov evropskih držav, s katerimi so zagotovile bančne garancije in svež denar za reševanje bančnih sistemov. Paket vsebuje za 400 milijard evrov bančnih garancij in 80 milijard evrov svežega kapitala, s tem pa želijo spodbuditi zaradi finančne krize zastalo medbančno posojanje. Spodnji dom nemškega parlamenta, Bundestag, je predlog zakona, ki bi lahko začel veljati že danes po objavi v uradnem listu, potrdil s 476 glasovi za, 99 proti in enim vzdržanim, medtem ko je zgornji dom parlamenta, Bundesrat, predlog potrdil soglasno. Predsednik Köhler je zakon včeraj podpisal, nemška vlada pa se bo na ponedeljkovi izredni seji odločala o izvajanju paketa. Banke bodo lahko za pomoč zaprosile od ponedeljka. Zaenkrat še nobena banka ni napovedala, da bo zaprosila za pomoč. V največji nemški banki Deutsche Bank so včeraj povedali, da ni potrebe za pomoč, saj da je bankina kapitalska struktura močna. Nemški gospodarski minister Michael Glos je dejal, da poteza ni ključna samo za banke, ampak je predvsem "v dobro državljanov in gospodarstva". 'Vse je treba storiti, da se bo povrnilo zaupanje," pravi. Nemška vlada je v četrtek zaradi finančne krize in ohlajanja svetovnega gospodarstva sicer znižala napoved gospodarske rasti za leto 2009 z 1,2 na 0,2 odstotka. Letos naj bi največje evropsko gospodarstvo doseglo 1,7-odstotno rast. Medtem je včeraj večina svetovnih borz poslovala pozitivno. Frankfurt je zabeležil +3,43%, Pariz +4,68%, London +5,22%, Milan +4,16, Tokio +2,78%, ne-wyorška indeksa pa sta zabeležila padec (Dow Jones -1,42% , Nasdaq pa -0,37%). BLIŽNJI VZHOD Turška letala znova bombardirala položaje PKK na severu Iraka ANKARA - Turška vojaška letala so včeraj znova napadla domnevne položaje kurdskih separatistov v goratem območju Kandil na severu Iraka. Kot je turška vojska zapisala na svoji spletni strani, so se vsa turška letala po uspešno opravljeni operaciji že podnevi vrnila v vojaške baze. Tarče tokratnih napadov so bili položaji pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK), pri tem pa naj bi turška vojska poskrbela za vse potrebne ukrepe, da med operacijo ne bi prišlo do žrtev med civilisti na napadenem območju. V operaciji so bili ubiti štirje kurdski separatisti. Območje Kandil na severu Iraka velja za glavno oporišče kurdskih borcev iz vrst PKK, od koder slednji tudi napadajo turško ozemlje. Turške zračne sile so v zadnjih dveh tednih položaje kurdskih separatistov napadle skoraj dnevno, povod za to pa je bil predvsem napad PKK, ki je ob podpori težkega orožja napadla nadzorno točko turške vojske v kraju Semdinli in pri tem ubila 17 turških vojakov. Ankara sicer kurdske separatiste obtožuje, da so odgovorni za smrt več kot 35.000 ljudi, kolikor jih je umrlo od leta 1980, odkar se PKK bori za neodvisnost oziroma avtonomijo večinoma kurdskega območja na jugovzhodu Turčije, ob meji z Irakom. PKK sta tako ZDA kot EU uvrstila na seznam terorističnih skupin. (STA) ZDRUŽENI NARODI Generalna skupščina izvolila nove članice Varnostnega sveta NEW YORK - Generalna skupščina ZN je včeraj izvolila 5 novih nestalnih članic Varnostnega sveta (VS) za dveletno obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010. To so Turčija, Avstrija, Japonska, Uganda in Mehika. Volitve so bile končane že v prvem krogu glasovanja. Za izvolitev je bilo potrebno zbrati dve tretjini oddanih glasov v Generalni skupščini ZN. Glede Ugande in Mehike, ki v svojih geografskih skupinah sistema ZN - Afriška skupina in skupina Latinske Amerike in Karibov - nista imeli nasprotnikov, ni bilo dvoma v izvolitev. Uganda je dobila 181 glasov, Mehika pa 185. V Azijski skupini je potekal dvoboj med Japonsko in Iranom, ki ga je po pričakovanju dobila Japonska s podporo 158 članic ZN. Iran je prejel 32 glasov. Drugi krog glasovanja ni bil potreben niti v skupini Zahodna Evropa in druge države, kjer je Turčija dobila 151 glasov, Avstrija pa 133. Islandija ni uspela in je dobila 87 glasov. V skupini Vzhodna Evropa letos ni bilo glasovanja in do konca leta 2009 jo v 15-članskem VS ZN zastopa Hrvaška. Uganda bo zasedla sedež Južne Afrike, ki ji mandat poteče 31. decembra letos, v VS ZN pa iz te skupine ostajata Libija in Burkina Faso. Mehika bo zamenjala Panamo, v VS ZN pa do konca prihodnjega leta ostaja Kostarika. Turčija in Avstrija pa bosta zasedli sedeža Italije in Belgije. Japonska bo zasedla azijski sedež Indonezije in se pridružila Vietnamu. Poleg 10 nestalnih članic je v VS ZN sicer tudi 5 stalnih članic s pravico veta: ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija. (STA) Medvedjevu po "vojni evforiji" padla podpora MOSKVA - Podpora ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu se je, potem ko se je evforija zaradi vojne v Gruziji polegla, v primerjavi s septembrom znižala za sedem odstotkov na 76 odstotkov, je pokazala včeraj objavljena jav-nomnenjska raziskava. Podpora ruskemu premieru Vladimirju Putinu, predhodniku Medvedjeva na položaju predsednika in po mnenju mnogih resničnega nosilca oblasti v državi, se je medtem znižala za pet odstotkov na 83 odstotkov. Negativne ocene Med-vedjeva so medtem poskočile s 14 na 27 odstotkov, negativne ocene Putina pa z 10 na 14 odstotkov. Kot je ocenil tiskovni predstavnik centra za raziskave javnega mnenja Levada, ki je anketo opravil, Oleg Savelijev, gre v bistvu za "vrnitev na normalno raven po izbruhu, ki je sledil 'majhni zmagoviti vojni' v Gruziji". Svetovna finančna kriza, ki jo občuti tudi Rusija, po njegovem mnenju na priljubljenost Medvedjeva in Putina ni pomembneje vplivala, saj so ruski mediji krizo predstavili, kot da prihaja od zunaj in so zanjo krivi v tujini. Raziskava centra Levada je zajela 1600 Rusov in so jo izvedli med 10. in 14. oktobrom. Hamas: Ameriška finančna kriza je "božja kazen" GAZA - Finančna kriza, ki trenutno pretresa ZDA, je "božja kazen" za ameriško ravnanje s Palestinci, je v včerajšnji pridigi v Gazi povedal vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija. Kazen, ki bo doletela tudi ameriške zaveznice, naj bi si ZDA prislužile s podpiranjem izraelske blokade območja Gaze. "To je božja kazen zaradi ameriškega embarga na Palestince," je povedal Hanija, ki je velik del svoje 45-minutne pridige v mošeji v Gazi namenil napadanju ZDA. "ZDA so svojo veliko palico namerile v obraz vsakomur, ki je poskusil Palestincem nuditi podporo," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še dodal Ha-nija. Potem ko je Hamas junija 2007 prevzel nadzor nad območjem Gaze, sta Izrael in Egipt zaprla meje s tem območjem. Na to obubožano območje, kjer je ujetih milijon in pol prebivalcev, dopuščajo le pošiljke pomoči, goriva in nekaj malega trgovskega blaga. Na Arktiki za 5 stopinj topleje od povprečja WASHINGTON - Temperature na Arktiki so dosegle zgodovinski maksimum, in sicer so bile v začetku septembra za pet stopinj nad dolgoletnim povprečjem, opozarja ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Navaja še, da prav nadaljnje segrevanje Arktike bolj kot drugod kaže na dramatične učinke podnebnih sprememb. Po ugotovitvah NOAA je bilo leto 2007 najtoplejše, odkar se je v sredini 60. let prejšnjega stoletja začel trend segrevanja Arktike. Alarmanten je tudi podatek o taljenju ledu na Grenlandiji, in sicer to poteka bistveno hitreje kot lani, zaradi česar je NOAA stopnjo opozorila z "rumene" dvignila na "rdeče". Spremembe na Arktiki kažejo na domino učinek več vzrokov jasneje kot v ostalih regijah," je opozoril eden od avtorjev poročila NOAA, oceanograf James Overland. Po njegovih besedah je Arktika občutljiv sistem, ki pogosto odraža spremembe na relativno hitre in dramatične načine. Izguba morskega ledu vodi k nadaljnjemu segrevanju oceanov, kar vključno z dvigom temperatur vpliva na življenja na morju in kopnem. (STA) 1 6 Sobota, 18. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Danes in jutri v A-ligi Pobiralci stav pričakujejo poraz Juventusa v Neaplju Za Romo jutri proti Interju zadnja možnost za vrnitev v igro - Udinese v Lecceju Uvodna tekma v A-ligi bo tokrat med Fiorentino in Reggino, veliko bolj zanimiv pa bo večerni dvoboj med Napoli-jem in Juventusom. Čeprav čaka črnobe-le že v torek prestižno pokalno srečanje proti Realu Madridu, se morajo Ranieri-jevi varovanci predvsem posvetiti današnji tekmi. Po domačem porazu proti Pa-lermu za Del Piera in soigralce je v Neaplju imperativ zmaga. V na pol praznem San Paolu (vstop na stranske tribune je še prepovedan) pa jih čaka zelo zahtevno srečanje proti Rejevi ekipi, ki ima na lestvici dve točki več od stare dame in je tudi za pobiralce stav danes favorit za zmago (2,65 proti 2,80). Pri domačih naj bi igrala v napadu Lavezzi in Denis, pri gostih pa Del Piero in Amauri. Vodilni trojček bo igral šele jutri. Vse tri ekipe bodo igrale v gosteh, na papirju pa imata Udinese in Lazio lažji spored kot Inter. Furlani bodo igrali v Lecceju, na istem igrišču, ki so ga Di Natale, Pepe in Quagliarella že preizkusili v sredo z italijansko reprezentanco. Lazio Delia Rossi-ja in odličnega strelca Zarateja se podaja v Bologno. Domača enajsterica je po zmagi nad Milanom v prvem krogu nanizala pet zaporednih porazov, tako da nujno potrebuje točke. V primeru poraza bo verjetno prišlo tudi do zamenjave trenerja, čeprav je Arrigoni le v manjši meri kriv za spodrsljaje. Tekmo kroga bodo odigrali ob 20.30 na Olimpicu, kjer se bosta pomerila Roma in Inter. Za Romo je to najbrž že odločilna tekma v boju za naslov. Zaostanek šestih točk bi se ob porazu povečal še za tri točke in kriza bi se le še poglobila, tudi zaradi odličnega prvenstva mestnega tekmeca. Pri Romi veliko stavijo na povratek kapetana Tottija. Slednji je saniral poškodbo, vendar je začel resneje trenirati šele ta teden, tako da bo bil njegov doprinos kvečjemu polovičen. Inter-jev strateg Jose' Mourinho bo v napadu zaupal trojici Quaresma-Ibrahimovic-Adriano. Zanimivo bo tudi na San Siru, kjer Ancelottijev Milan pričakuje Samp-dorio. Mazzarrijevo moštvo je še brez zmage v prvenstvu, vendar Milan potre- Di Natale, Pepe (na sliki) in Quagliarella jutri z Udinesejem v Lecceju, kjer so se v sredo že preizkusili z italijansko reprezentanco ansa buje celoten izkupiček, če želi ohraniti stik z najboljšimi. TRIESTINA - Zadnji trening pred odhodom v Brescio ni bil ravno pozitiven za trenerja Triestine Marana. Zaradi mišičnih težav (v obeh primerih ne gre za nič resnejšega) Antonelli in Granoche nista odpotovala proti Brescii, kjer bo danes ob 16. uri Triestina poskušala presenetiti re-nomiranega nasprotnika. Desni bočni vezist bo moral tako prepustiti svoje mesto Tabbianiju. Res škoda, saj je bil Antonelli eden izmed igralcev, ki so v tem začetku prvenstva najbolj pozitivno presenetili. Urugvajski napadalec je šele v nedeljo proti Cittadelli opravil krstni nastop, po četrtkovem treningu pa se je po posvetovanju z zdravniki odločil, da raje ne tvega resnejše poškodbe mišice zaradi preobremenjenosti. Za Mara-na ima tekma v Brescii vedno poseben pomen, saj ni še prebavil odslovitve, ko je bil v polnem teku za uvrstitev v končnico za NAŠ POGOVOR - Branilec Triestine Marcello Cottafava Razlogi za dosedanjo uspešnost Donadoniju niso dovolili delati 31-letni Genovežan Marcello Cottafava je nogometno zrasel v vrstah Sampdorie, k Triestini pa je prestopil letos poleti, potem ko je v karieri oblekel drese Saronna, Car-rareseja, Lecca, Trevisa (2-krat), Giulianove in nazadnje Lecceja. Skupaj z Minellijem sestavljata eno izmed boljših dvojic srednjih branilcev v B-ligi. Odličen začetek prvenstva tržaškega moštva pa tiči tudi v homogenosti obrambne vrste: »Vsaka sezona se razlikuje od ostalih, tako da primerjav ni lahko delati. Letos smo v fazi obrambe dokaj uspešni, vendar zasluge gre deliti med vsemi igralci. Napadalci so namreč prvi branilci in prav ta strnje-nost nam omogoča, da prestrežemo številne žoge in tako preidemo hitro iz faze obrambe v fazo napada. V modernem nogometu so streli po prekinitvah vse pomembnejši, mi pa imamo na razpolago odličnega izvajalca prostih strelov in kotov, Alle-grettija, na visokih žogah pa poskušamo branilci dati naš doprinos tudi pri zaključevanju akcij.« Kaj meniš o prihodnjem nasprotniku Brescii, ki je v tem prvem delu prvenstva že zamenjala trenerja? »Mislim, da je Brescia doslej nekoliko razočarala, saj ima na razpolago nekaj odličnih posameznikov, ki lahko sami odločijo tekmo. Zato bomo morali biti v Brescii celih 90 minut zelo pozorni. Naš cilj je seveda osvojiti vsaj točko, bolj kot na nasprotnika pa moramo misliti na našo igro.« V A-ligi sta dva kandidata za naslov, Roma in Juventus, v krizi. V Turinu kritizirajo tudi Ranieri-jevo delo, medtem ko Spalletti zgleda nedotakljiv. Kateri so razlogi za ta neuspešen začetek prvenstva? »Ni lahko ostati vsako leto pri vrhu, igrati stalno maksimalno. Po odličnem lanskem prvenstvu so morda pri Juventusu in Romi nekoliko popustili prav mentalno. Kar so seveda drago plačali. Igrati v takih ekipah, ko navijači vedno zahtevajo uspeh, nikakor ni enostavno. Ob tem so številne poškodbe preprečile Ra-nieriju in Spallettiju, da bi na treningu pripravila na najboljši možen način ekipo. Tudi pri Milanu so imeli na začetku podobne težave. Mi imamo ravno to prednost, da nihče ne zahteva od nas same zmage, tako da lahko treniramo veliko bolj umirjeno, kar se pri kakovosti dela še kako pozna.« Nazadnje pa še mnenje o Lip-pijevi reprezentanci. Si se strinjal s tem, da se Lippi vrne na selek-torsko mesto? »Izbira nogometne zveze me ni presenetila. Bila je skorajda samo po sebi umevna. Donadoniju sploh niso dovolili delati, bil je nekako le zapolnilo med Lippijem in Lippijem. Donadoni me je treniral v Leccu in lahko mirne duše zatrdim, da je čudovita oseba in odličen trener. A na klopi reprezentance mu ni bila dana možnost, da se izkaže. Lippi pa je zmagal svetovno prvenstvo, tako da si ga nihče ne upa kritizirati. Sicer reprezentanca z igro ne navdušuje, a treba priznati, da je Lippiju že uspelo ustvariti pravo vzdušje v ekipi.« Cottafavova napoved: Fioren-tina - Reggina 1, Napoli - Juventus X, Bologna - Lazio X, Catania - Palermo 2, Chievo - Atalanta 1, Genoa - Siena 1, Lecce - Udinese 1, Milan - Sampdoria X, Roma - Inter X, Torino - Cagliari 1; Brescia - Triesti-na X. (I.F.) A-liga DANES: ob 18.00 Fiorentina - Reggina, ob 20.30 Napoli - Juventus JUTRI: ob 15.00 Bologna - Lazio, Catania -Palermo, Chievo - Atalanta, Genoa - Siena, Lecce - Udinese, Milan - Sampdoria, Torin -Cagliari, ob 20.30 Roma - Inter VRSTNI RED: Lazio, Udinese in Inter 13, Palermo in Atalanta 12, Napoli in Catania 11, Milan in Fiorentina 10, Genoa in Juventus 9, Siena in Lecce 8, Roma 7, Torino in Chievo 5, Sampdoria 4, Bologna 3, Reggina 2, Cagliari 1. B-liga SINOČI: Ancona - Modena n.p. DANES: ob 16.00 Albinoleffe - Vicenza, Avellino - Bari, Brescia - Triestina, Cittadelle -Livorno, Frosinone - Rimini, Grosseto -Salernitana, Parma - Empoli, Pisa - Treviso, Sassuolo - Mantova, v ponedeljek, 20.10. ob 20.45 Piacenza - Ascoli. VRSTNI RED: Empoli 18, Sassuolo 16, Grosseto in Triestina 15, Salernitana 14, Bari in Albinoleffe 13, Vicenza 12, Livorno 11, Mantova in Brescia 10, Ancona, Ascoli, Pisa in Piacenza 9, Parma in Frosinone 8, Modena, Cittadella in Rimini 5, Treviso 3, Avellino 0. TENIS Pennetta boljša od Srebotnikove ZÜRICH - V četrtfinalu teniškega turnirja WTA v Zürichu z nagradnim skladom 441.000 evrov sta se med sabo petič udarili Slovenka Katarina Srebotnik in Italijanka Flavia Pennetta, s 5:7 in 2:6 pa je bila tretjič uspešnejša Italijanka, ki je v osmini finala izločila prvo nosilko Srbkinjo Jeleno Jankovic. BOGATA AVSTRIJA - Avstrija, ki je skupaj letos s Švico gostila evropsko prvenstvo v nogometu, je imela zaradi tega tekmovanja 12 milijonov evrov dobička, je povedal avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Avstrija je investirala 133 milijonov evrov, v končni bilanci pa je imela 145 milijonov prihodkov,s povezanimi posli pa je avstrijska ekonomija bogatejša za 415 milijona evrov. GORICI USPEŠNI - Izid 1. SNL: HIT Gorica - Drava 1:0; Odbojkarska srednjeevropska liga: Novo Mesto - HIT Gorica 0:3 (-12, -20, -12). VATERPOLO - Vaterpolisti Rokave Kopra so v 3. krogu pred-kroga kvalifikacij za ligo prvakov še drugič izgubili. S 15:10 jih je ugnala Vojvodina. Koprčani so si tako najverjetneje zaprli vrata napredovanja.. napredovanje. Predsednik Corioni je takrat poklical češkega stratega Zdeneka Zema-na in uvrstitev je zaradi te zamenjave splavala po vodi. Še hujše težave ima trener domačih Nedo Sonetti. Seznam poškodovanih igralcev je izredno dolg (Possanzini, nekdanji igralec Triestine Bega, De Maio, Dallamano, Baronio), tem pa je treba dodati še za en krog diskvalificirana Viviana in Mareca. Brescia ima na lestvici pet točk manj od Tržačanov, a veliko večje ambicije, saj naj bi bila eden izmed kandidatov za napredovanje. Verjetna postava Triestine: Agaz-zi, Cacciatore, Minelli, Cottafava, Rullo, Tabbiani, Allegretti, Gorgone, Testini, Fi-goli, Della Rocca. Sodil bo Russo iz Nole. ABONMAJI - Triestina od torka, 21. t.m. ponuja mini abonma za naslednjih pet domačih tekem po 55 evrov za stopnišče Furlan in 85 evrov za tribuni Colaussi in Pasinati. Za mlade so predvideni popusti TENIS - Turnir v Dubrovniku Paola Cigui zlahka do polfinala DUBROVNIK - 19-letna Gajina igralka Paola Cigui se je na mednarodnem teniškem turnirju IF v Dubrovniku z nagradnim skladom 10.000 dolarjev uvrstila v polfinale. V včerajšnjem četrtfinalnem dvoboju je z gladkim 6:2, 6:2 premagala enako staro Hrvatico Mirno Marinovič. Paolina zmaga je bila zelo gladka in veliko lažja kot zmage, ki jih je dosegla v prejšnjih dveh krogih. Dosti težja naloga jo predvidoma čaka danes, ko se bo v polfinalu pomerila s 1. nosilko, izkušeno 29-letno Italijanko Eleno Pioppo (sicer njeno partnerico v igri dvojic, v kateri pa sta bili že izločeni), ki na svetovni jakostni lestvici zaseda 399. mesto. Z njo se je pomerila že julija letos na turnirju v Riminiju in izgubila s 7:6, 6:1. Upajmo, da bo tokrat drugače. Aleš Plesničar v prvi grški ligi začel z zmago ATENE - Aleš Plesničar je včeraj kot edini tujec debitiral v prvi grški ekipni ligi. S svojim moštvom Niki team iz Patrasa je dosegel zmago s 6:0, 6:1, vendar je bila to edina točka njegovega moštva, ki je proti atenski Glifadi izgubilo z 2:1. Danes in jutri bo Pa-tras odigral še dve tekmi. Cilj ekipe je obstanek. ŠAH Anand povedel z 2:1 BONN - Na svetovnem šahovskem prvenstvu je branilec naslova Indijec Viswa-nathan Anand proti Rusu Vladimirju Kram-niku po 41 potezah zmagal s črnimi figurami in vodi zdaj z 2:1. NOGOMET Hrvaški vladi je dovolj izgredov navijačev ZAGREB - Škandalozno obnašanje hrvaških navijačev na tekmah nogometne reprezentance je na Hrvaškem prava državna tema. Hrvaška nogometna zveza je plačala že veliko denarnih kazni, tudi zaradi rasističnih vzklikov, kot je bil primer na septembrski tekmi proti Angliji v Zagrebu. Marsikdo se spominja, da so hrvaški »navijači« na prijateljski tekmi proti Italiji v Livornu leta 2006 s svo- jimi telesi na tribuni ustvarili kljukasti križ, na tekmi v sredo proti Andori pa so se proslavili z ustaškimi in protisrbskimi klici. Podpredsednica hrvaške vlade Durda Adlešič je izjavila, da je sramota za državo in provoci-ranje vlade, ki pripravlja ukrepe za zajezitev tega pojava. SMUČANJE Gorze ne bo v Soldnu LJUBLJANA - Slovenski smučar Aleš Gorza si je na treningu v Soldnu lažje nategnil stransko križno vez v levem kolenu. Rehabilitacija bo trajala dva do tri tedne, tako da ga ne bo na uvodnih tekmah v Soldnu konec prihodnjega tedna. FORMULA ENA Na Kitajskem ob 9.00 ŠANGHAJ - Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) je bil najhitrejši na obeh prostih treningih formule 1 pred jutrišnjo dirko za VN Kitajske, ki se bo pričela ob 9. uri zjutraj po našem času. Vijay Mal-lya, lastnik moštva formule 1 Force India, je medtem potrdil, da bosta dirkača Nemec Adrian Sutil in Italijan Giancarlo Fisichella pri moštvu ostala tudi v sezoni 2009. ROKOMET Derbi kroga na Čarboli TRST - Tržaški Pallamano Trieste bo danes ob 18. uri na Čarboli gostil južnotirolski Meran, s katerim deli prvo mesto na začasni lestvici A1-lige. Tekma bo pokazala, ali se Radojkovičevi varovanci lahko tudi v letošnji višji ligi potegujejo za napredovanje. KOŠARKARSKA B2-LIGA Goričani že drevi TRST - Nuova Pallacanestro Gorizia (2 točki) bo tekmo 3. kroga odigrale že dre-vi ob 21. uri v Ise (2)u, dva deželna drugoli-gaša pa bosta jutri igrala doma ob 18. uri. Tržaški Acegas Aps (4) bo gostil Como (4), tržiški Falconstar (2) Valenzo (2) Cornodi-rosazzo (4) se bo, vedno jutri, v gosteh pomeril s Trentom (2). / ŠPORT Sobota, 18. oktobra 2008 23 košarka - Jadranovci jutri doma ob 18. uri Nadarjeni San Daniele bo treba ustaviti z obrambo Bor Radenska v Margheri: potrebni sta skromnost in potrpežljivost V četrtem krogu državne košarkarske C lige bosta tako Jadran Mark kot Bor Radenska igrala jutri ob 18. uri: jadranovci doma proti San Da-nieleju, borovci (prvič letos na nedeljo) pa na gostovanju v Margheri. Jadran Mark (2 točki na lestvici) sprejema v goste nevarni San Daniele (4), ki je doslej suvereno odpravil Spilimbergo in Padovo (v go-steh), nato pa doma nepričakovano tesno klonil pred Venezio. Furlani razpolagajo z več solidnimi posamezniki, krasi pa jih tudi izrazit mo-štveni duh. Play-makerja sta prodorni Pellarini in strelec De Clara, na zunanjih položajih igrajo še šuterja Co-lutta in Silvestri ter koristni Bierti, pod košema pa se kretajo izkušeni Rovere, bivši Jadranov krilni center Max Rossi (na zadnji tekmi sicer ni igral) in mladi Ellero. Trener Popovič bi moral spet računati na Mattea Marusica, bolje se počuti tudi mladi center Danjel Zaccaria, ki ga je bolelo koleno, gotovo Matteo Marusic se vrača pa bo še naprej odsoten Peter Franco, ki je sicer snel opornico s poškodovanega prsta. Nasprotnik razpolaga s precejšnjim talentom in zna doseči veliko točk, tako da bo usoda ja-dranovcev odvisna predvsem od učinkovitosti v obrambi. Na Alturi bosta sodnika Balducci in De Tata iz Pordenona. Bor Radenska (0) po treh zaporednih porazih potuje v Marghero (2), kjer bosta pravico delila Giovanni Lu-ca Pinna in Valentina Nioi iz Caglia-rija. Benečani so gladko zmagali v prvem krogu na Jadranovem igrišču, nato pa utrpeli dva poraza, in sicer doma proti videmskemu Virtusu in nato v Codroipu. Murova ekipa pa kot znano še čaka na prvo zmago. Tokrat bo v primerjavi s prejšnjimi nastopi skušala nasprotnika presenetiti predvsem z bolj povezano in konstantno igro tako v obrambi kot v napadu. Med tednom so v Borovem taboru ugotavljali, da lahko stran obrnejo le z večjo skromnostjo in potrpežljivostjo vseh. Glavni napredek pa mora moštvo opraviti v obrambi, ki je doslej najslabša v ligi. Tokrat bo sicer najverjetneje manjkal Gianantonio Furigo, ki ga boli poškodovan gleženj. Na igrišče pa bi se moral vrniti standardni play-maker Marzio Krizman. Po podaljšku sta Maja in Matej z ročko v ročki osrečila našega š.d. Marka in Ivano. Želimo zdravo, dolgo in srečno življenjsko tekmo vsi pri Jadranu šah - Zamejsko hitropotezno prvenstvo Prvaka Lakovič in Visentinova Mojster iz Doberdoba brez izgubljenega dvoboja, 14-letna šahistka 12. na skupni razvrstitvi - Zadovoljstvo organizatorjev Vrstni red in vsi Pino Lakovič in Ajlin Visentin sta letošnja zamejska šahovska prvaka. Naslov so včeraj podelili v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer je v popoldanskih urah steklo zamejsko hitropote-zno prvenstvo. Mojster Lakovič je z zmago v absolutni in moški konkurenci upravičil pričakovanja in ubranil lansko lovoriko brez izgubljenega dvoboja. V ženski konkurenci pa je pokal najboljše prejela 14-letna Ajlin Visentin, 12. na absolutni razvrstitvi. Letošnjega zamejskega prvenstva, ki ga je priredila šola Žiga Zois s sodelovanjem ZSŠDI in ZKB, se je udeležilo 31 tekmovalcev, torej nekaj več kot pred letom dni. »Ocena letošnje izvedbe je nadvse pozitivna,« je bil nad potekom tekmovanja navdušen glavni organizator profesor Marko Oblak. Mlajših igralcev pod 16. letom starosti (najmlajši letnik 2002) je bilo kar 24, sedem šahistov pa je bilo starejših (najstarejši mojster Lakovič 1937). »V primerjavi z lansko izvedbo je bila letos kvaliteta višja. Zbrala se je lepa skupina mladih tekmovalcev, ki so se tudi starejšim igralcem zelo dobro upirali. Vidim napredek, kar je poglavitno,« je pojasnil Oblak in še dodal: »Mogoče bi se lahko na teh prvenstvih pridružili še drugi starejši igralci, ki so morda sedaj opustili redno igranje. Naslednje leto pa računam tudi na Goričane.« Tekmovalci so po računalniškem žrebu odigrali šest krogov s časom za razmislek na igralca 15 minut. Na petnajstih šahovnicah so v treh urah odigrali kar 90 dvobojev. V moški konkurenci, v kateri je prevladal mojster Lakovič, je drugo mesto pripadlo Mitji Oblaku, ki je sicer zbral enako število zmag (5) kot tretjeuvrščeni Igor Lakovič, a je igral proti boljše postavljenim igralcem in zato so posamične zmage štele več. Četrto mesto je letos pripadlo Dušanu Jelinčiču, ki je bil lani drugi: »Zelo pozitivno se mi zdi, da se je danes (včeraj op. a.) zbralo toliko mladih igralcev. Verjamem, da bodo nekateri postali dobri ša-histi,« je po nastopih napovedal Jelinčič. V ženski konkurenci je drugo mesto osvojila Tjaša Oblak (U16), 15. na absolutni lestvici, tretja pa Sofija Guštin (U16). Tekmovanju je sledilo nagrajevanje, pred katerim sta pozdravila predstavnik ZSŠDI-ja Livio Valenčič in ravnateljica višje srednje šole Žiga Zois Milena Padovan. Pokale so prejeli vsi zmagovalci v mladinskih starostnih kategorijah (U6, U8, U10, U12, U14 in U16) ter prvi trije uvrščeni na absolutni lestvici. Vsi mlajši tekmovalci so prejeli v dar še majco in ravnilo. (V.S.) zmagovalci kategorij ABSOLUTNA LESTVICA - 1. Pino Lakovič 6 točk, 2. Mitja Oblak 5, 3. Igor Lakovič 5, 4. Dušan Jelinčič 4, 5. Marko Oblak 4, 6. Mitja Petaros 4, 7. Jan Zobec 4, 8. Liam Visentin 4, 9. Matjaž Zobec 4, 10. Devan Štoka 4. 11. Danilo Ukmar 3, 12. Ajlin Visentin 3, 13. Alex Solinas 3, 14. Rudi Fermo 3, 15. Tjaša Oblak 3, 16. Sofija Guštin 3, 17. Andraž De Luisa 3, 18. Vedran Guštin 3, 19. Boštjan Petaros 3, 20. Dana Ten-ze 3, 21. Urška Petaros 3, 22. Jakob Jazbec 2, 23. Costel Dutcovici 2, 24. Tina Busan 2, 25. Luka Ghira 2, 26. Veronika Vascotto 2, 27. Mojca Petaros 2, 28. Danjel Pipan 2, 29. Jana Prašelj 2, 30. Andraž Štoka 1, 31. Jan Hussu 1. PO KATEGORIJAH - S60: Pino Lakovič; U10: Liam Visentin; U12: Rudi Fermo; U14: Matjaž Zobec; U16: Jan Zobec; U6: Boštjan Petaros; U8: Andraž Štoka: naj igralka: Visentin Ajlin. Zamejskega šahovskega prvenstva se je udeležilo veliko mladih kroma odbojka - Predstavitev ekip ŠZ Sloga Domači šport Marghera računa predvsem na odlično začetno peterko, ki jo sestavljajo play-maker Liberalato, branilca Bordignon in Martina (doslej najučinkovitejša v napadu), gibčno krilo Dal Molin ter izkušeni center Babet-to. Tu pa je še nekaj obetavnih mladih košarkarjev, ki znajo presenetiti. 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB - 17.00 v Gorici, Ul. Matteotti: Danes Sobota, 18. oktobra 2008 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras - Vesna; 15.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 pri Briščikih: Primorje Interland - Opicina DEŽELNI MLADINCI - 16.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Kras; 17.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana -Juventina NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA Riposto MOŠKA B2-LIGA -Azzurra - Kras KOŠARKA MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Libertas Rimaco; 20.30 v Dolini: Breg - Romans UNDER 15 DRŽAVNI - 18.00 v Foljanu: Fogliano - Jadran ZKB ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Gradišču: Millenium -Sloga List MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Morteglianu: Basiliano - Olympia Tmedia; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa -Buia; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Rigutti; 20.30 v Porcii: Porcia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - Pallavolo Trieste ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Červinjanu: Cervignano - Bor Breg Kmečka banka HOKEJ NA ROLERJIH DRŽAVNI POKAL Kwins 20.30 v Asiagu: Asiago ZKB Jutri Nedelja, 19. oktobra KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Margheri: Marghera -Bor Radenska; 18.00 v Trstu, Altura: Jadran Mark - San Daniele NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.000 v Traminu: nastopata Kras A in Kras B DEŽELNE LIGE - 10.00 v Zgoniku: Kras A - Azzurra A in Kras B - Sakura B (moška D2-liga), 10.30 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana B (moška D1-liga) ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - S. Andrea NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Tržiču, Ul. Boito: Romana - Zarja Gaja; 15.30 v Žavljah: Zaule - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trstu, Ul. Felluga: Montebello Don Bosco - Mladost NARASČAJNIKI - 10.30 v Codroipu: Extra - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Križu: Pomlad - Roianese; 10.00 v Starancanu: Staranzano - Juventina ZAČETNIKI 11:11 - 12.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luihi B - Pomlad A; 10.30 v Repnu: Pomlad B -Sant'Andrea B Pojutrišnjem Ponedeljek, 20. oktobra NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Križu: Vesna -Sevegliano Na prvem mestu med 130 klubi Društvo je prejelo največ glasov na posebni lestvici, ki upošteva delovanje - Letos s 15 ekipami, tudi z združenimi močmi Pred začetkom deželnih odbojkarskih lig je svoje razvejano dejavnost predstavilo tudi Športno združenje Sloga, ki bo letos na članski in mladinski ravni nastopalo kar s 15 ekipami (osem v moški in sedem v ženski konkurenci) Uvodni pozdrav in oris glavnih smernic delovanja je podal športni direktor Ivan Peterlin. Slogini odbojkarji in odbojkarice so se na začetek prvenstev dobro pripravili: ob pripravah v Sloveniji in Bratislavi so stekli tudi trije mednarodni turnirji in tekme deželnega pokala. Ob treh članskih ekipah (ženske v C-ligi in moški v C in D-ligi) bo Sloga nastopala v vseh mladinskih prvenstvih. Tako v moški kot v ženski konkurenci so letos sestavili nekaj združenih ekip. Pri moških so obudili projekt Rast, ki bo povezal Slogo in Sočo. Ekipi U18 in U14 bosta tako nastopali pod imenom Sloga, U16 pa pod imenom Soča. Po več sezonah so po sodelovanju med društvi ponovno posegli tudi pri ženskih ekipah. Sloga bo v prvenstvu Na Slogini predstavitvi tudi veliko mladih obrazov kroma U18 in U16 sodelovala z Borom in Bregom. »Sodelovanje je edina pot za doseganje večje kakovosti in obenem priložnost za večjo vidljivost,« je pomembnost skupnega delovanja med slovenskimi odbojkarskimi društvi poudaril Peterlin. Včerajšnji večer je ŠZ Sloga izkoristila še za predstavitev dveh društvenih podvigov. Prvi je nedvomno odlično prvo mesto med 130 odbojkarskimi klubi v naši deželi. Sloga je namreč prejela največ glasov, ki jih po pravilih CO-NI-ja in odbojkarske zveze podeljujejo društvom glede na dejavnost. Našemu športnemu združenju je obenem v veliko zadoščenje, da jim je re-penska občina dodelila upravljanje prenovljene telovadnice. Peterlin je v svojem posegu še dodal, da bo klub svoje delovanje tam še povečal in tako ovrednotil novo športno strukturo. Ob športnem direktorju je na predstavitvi v piceriji Veto posegel tudi predsednik ŠZ Sloga Vojko Miot, ki se je ob voščilom vsem prisotnim igralcem tudi zahvalil številnim pokroviteljem, ki nenehno podpirajo razvejano dejavnost. Svoje sodelovanje so tudi v letošnji sezoni potrdili podjetje Televita, List, Barich in ZKB ter številni drugi sponzorji. Združeno ekipo U18 bo podpirala družba Multinvest. Pred številnimi igralci in igralkami so spregovorili tudi gostje, in sicer Cristiano Magnelli, predstavnik podje-ta Televita, Jelka Cvelbar za List, Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI in predsednik pokrajinske odbojkarske zveze Giorgio Tirrel. (V.S.) 24 Sobota, 18. oktobra 2008 ŠPORT / NOGOMET - Na današnji derbi tekmi 5. kroga promocijske lige (skupina B) v Repnu Kras Koimpex favorit Vesna pa želi presenetiti Pri Vesni imajo nekaj težav s postavo - V obeh taborih napovedujejo zmago Derbi tekma petega kroga promocijske lige med Krasom Koimpex in Vesno - danes v Repnu ob 15.30 - bi lahko bila že prav mejnik. Če že ne za Kras, prav gotovo to velja za kriško Vesno, ki je doslej zbrala le dve točki. Nogometaši repenskega društva pa vodijo še nepremagani (12 točk). Trener »rdečih« Alessandro Muso-lino ne bo imel težav s postavo. Še bo odsoten Matej Bagon. Pod vprašajem pa je nastop Maniaja. Precej dvomov pa ima Vesnin trener Marco Della Zotta. Rossije-va poškodba (zanj je sezona predčasno končana) mu je poštena prekrižala račune. V obrambi bo kot srednji branilec z De-grassijem najbrž igral Riccardo Bertocchi. Ob strani pa Udina (ali Martin Cheber) in Farfoglia. Pod vprašajem je tudi nastop El-via Di Donata. Oba trenerja smo vprašali: 1. Kraso-va ali Vesnina točka plus; 2. Najbolj nevarni nogometaši; 3. Vaš načrt za zmago. Alessandro Musolino: 1. Vesna bo jutri (danes op. ur.) igrala na vse ali nič. Prav gotovo bodo skušali reagirati. 2. Najbolj moramo paziti na Leoneja in Ventu-rinija. 3. Kras mora igrati kot v zadnjih štirih krogih. Konkretno in borbeno. Marco Della Zotta: 1. Kras je v odlični formi in doslej jim je šlo vse po načrtih. So odlična ekipa. 2. Najbolj nevarna igralca sta naš nekdanji nogometaš Tom-izza in napadalec Kneževič. Pa tudi Orlando je v odlični formi in zabija gole kot za stavo. 3. Če bomo končno igrali kot sami vemo, potem lahko tudi presenetimo in premagamo vodilni Kras. VERJETNI POSTAVI: KRAS KO1MPEX (4-3-3): Contento, Manid (Cerrano), Tomizza, Giacomi, Ses-si, Banello, Batti, Marco Bertocchi, Kne-ževič, Bernabei, Orlando. Trener: Alessandro Musolino. VESNA (4-4-2): Edvin Carli, De-grassi, Riccardo Bertocchi, Farfoglia, Udina (Cheber), Leghissa, Leone, Giorgi, Boato, Peter Carli (Di Donato). Trener: Marco Della Zotta. SODNIK: Archidiacono iz Trsta. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8.11 do 29.11 oz. ob nedeljah od 9.11 do 30.11.2008. Možnost najema opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lo-njerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. DANES SE Juventina v Červinjanu, Primorje doma z Opicino V okviru 5. kroga promocijske in 2. amaterske lige bosta od ekip naših društev danes stopila na igrišče še Juventina in Primor-je Interland. PRO CERVIGNANO - JUVENTINA - Štandreško Juventino (7 točk na lestvici) čaka težko gostovanje v Červinjanu (3 točke). V taboru rdeče-belih pa so optimisti: »Trenirali smo dobro in igralci so zelo motivirani,« meni športni vodja Gino Vinti. Danes bo pod vprašajem le nastop branilca Reja. Sodil bo Pordenončan Vidali. PRIMORJE INT. - OPICINA - Trener Nevio Bidussi bo proti Opicini igral brez poškodovanega Fratnika in odsotnih Braj-nika ter Chebra. Zaradi poškodbe bo še odsoten Stepancich.Na tekmi bo sodil Trža-čan Ianza. OSTALI - Elitna liga: Manzanese - Torviscosa; promocijska liga: Pertegada - Ligna-no; 1. AL: Ronchi - Pro Romans; 2. AL: Fiu-micello - Ruda. JUTRI SE EN DERBI V Trebčah enajstič Primorec - Sovodnje Na igrišču na trebenski »Griži« bo jutri gostovalo Sovodnje, ki je v štirih krogih zbralo pet točk. Primorec pa le eno. Trener trebenskega društva Maurizio Sciarrone bo prvič imel na klopi napadalca Moscolina. Kre-vatin je tokrat diskvalificiran, Peter Emili pa bo odsoten. V taboru Sovodenj bo odsoten le diskvalificirani Portelli. Bo prestani kazni se bo na igrišče vrnil vratar Denis Pavio. Alan Re-ščič je dobro treniral. Z delom pa je znova poprijel Robert Figelj, ki je bil doslej odsoten zaradi službenih obveznosti. Sodnik bo Vi-demčan Zanzaro. Sovodenjci doslej v Treb-čah še niso zmagali, trikrat so igrali neodločeno. 2. AMATERSKA LIGA ZAULE - BREG - Brežani imajo na lestvici sedem točk, nogometaši iz Žavelj pa točko manj. Na novem igrišču z umetno travo v Žavljah bo imel Bregov trener Davor Vitulič znova težave s postavo. Odsotni bodo De-grassi, poškodovani Esposito, Matelich in Zucchiati. Še ni nared niti Cigui. Sodnik bo Dell'Santa iz Trsta. ROMANA - ZARJA GAJA - Vzhod-no-kraški klub odhaja na gostovanje v Tržič z precej okrnjeno postavo. Najbolj odmevna bo prav gotovo odsotnost Vilija Bečaja. Pod vprašajem je nastop Bernetiča, Mihelčič pa bo tekmo začel na klopi. Po poškodbi pa bo znova na razpolago Ghezzo. Tekmo bo sodil To-niutti iz Červinjana. 3. AMATERSKA LIGA MONTEBELLO DON BOSCO - MLADOST - Mladost bo skušala iz Trsta odnesti domov vse tri razpoložljive točke. Tre- Vesna in Kras Koimpex sta se zadnjič srečala v lanskem državnem pokalu, ko je ekipa kriškega društva igrala v elitni ligi. Kras je nekoliko presenetljivo zmagal v Križu z 2:1 kroma ner Fabio Sambo bo imel na razpolago skoraj vse nogometaše. Odsoten bo le D'Onorio, ki si je pretegnil hrbtne mišice. Dobra novica je, da je Marusic začel trenirati. ZAČETNIKI 7:7 Poraz Mladosti Pro Gorizia - Mladost 3:0 (1:0, 1:0, 1:0) MLADOST: Gergolet, Faidiga, Devivo, Persoglia, Cosani, Terpin, Visintin, Danielis, Furlan, trener Paolo Peric. Trener Paolo Peric je bil kljub porazu zadovoljen s svojimi varovanci, ki so igrali borbeno in požrtvovalno. Posebno pohvalo zasluži Martina Devivo, ki je igrala zelo dobro. (jng) IGOR GHEZZO »Kras bo zmagal« Pri Zarji Gaji doslej precej smole Nogometaš Zarja Gaje Igor Ghezzo, doma iz Gropa-de, je v prejšnjih dveh sezonah igral pri Krasu v promocijski ligi, pred tem pa še z Vesno pri deželnih mladincih in tudi v elitni ligi. Za današnji derbi v Repnu je napovedal zmago Krasa. »So boljša, bolj kompletna ekipa. Letos bodo napredovali v elitno ligo,« je prepričan Ghezzo. »Pri Vesni so nekoliko spremenili ekipo in se morajo šele uigrati. So prava uganka,« je še dodal 21-letni Gropajc. In Zarja Gaja? »Doslej smo imeli nekaj težav s poškodbami in z izključitvami. Upam, da se nam bodo stvari obrnile na bolje.« (jng) IGORJEVA NAPOVED: Trener Primorca Maurizio Sciarrone je prejšnji teden zbral 7 točk (pravilna napoved 1 točka, točen izid 3 točke). Vrstni red: Sciarrone 7, Laurica 5, Mikuš 1. Kras - Vesna 1 (2:1) P. Cervignano - Juventina 2 (0:1) Primorec - Sovodnje X (1:1) Primorje - Opicina X (1:1) Romana - Zarja Gaja 2 (0:1) Zaule - Breg 1 (2:1) Mont. D. Bosco - Mladost 2 (0:2) NAŠE ŠTEVILKE v prvenstvu pred 20 leti Prvi prvenstveni derbi med Krasom in Vesno smo videli pred 31 leti in sicer v sezoni 1977/78. Takrat je Kras igral domače tekme na kriškem pravokotniku in 9.10.1977 je v 2. krogu 3. AL skupina N gostil Vesno v Križu. Derbi se je končal z gladko zmago Vesne 3:0, strelca sta bila Zucca in Rustja dvakrat. Povratni derbi 5.2.1978, vedno v Križu se je končal s podobnim rezultatom. Strelci pa so bili Gustin,Car-meli in Vecchio. V naslednji sezoni sta ekipi ponovno igrale v 3. AL skupina N. Oba derbija sta se končala v korist Vesne 3:1 in 3:0. Sezona je bila nadvse uspešna za Vesno, ki je zmagala prvenstvo. V 20 tekmah Križani niso okusili poraza, zbrali 32 točk (12 zmag, 8 neodločenih rezultatov), zmagali prvenstvo in napredovali v 2.AL. Kras pa je s 16 točkami pristal na 8. mestu. Ekipi sta si bili ponovno nasproti v sezoni 1980/81, tokrat v 2.AL prvi derbi v Repnu se je končal pri neodločenem rezultatu 1:1, povratni v Križu pa 1:0 v korist Vesne. Tudi v sezoni 1986/87 sta ekipi igrale v 2. AL. V Repnu se je der-bi končal pri neodločenem rezultatu 1:1, v Križu pa je zmagala Vesna s tesnim 1:0. Zadnjič sta se ekipi srečali v sezoni 1987/88 vedno v 2. AL. V Križu sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 1:1. V Repnu, in to je bil zadnji derbi 17.1.1988, je Vesna zmagala z golom Kostnapfla 1:0. Iz teh podatkom lahko zasledimo, da Krasu v doslej 10 derbijih ni še uspelo premagati Vesne. Skupni obračun derbijev je namreč 7 zmag za Vesno, 3 neodločeni rezultati. Skupno smo v desetih der-bijih videli 22 golov, 18 jih je dala Vesna 4 pa Kras. Bruno Rupel ODBOJKA - Začetek deželnih lig Pokrajinska derbija za Slogine fante Slogašice pri Černičevi in Visintinovima Na domačih tleh le še Val Imsa proti Buii - Okrnjeni Sočani, Olympia že za obstanek, težko za Bor Breg Danes se bodo na odbojkarskih igriščih zvrstili vsi naši predstavniki v deželnih ligah, saj je na sporedu prvi krog v C in D ligi. Na domačih tleh bodo prvenstvo začele samo tri naše ekipe. To so od-bojkarji Sloge Tabor Televita, ki jih čaka mestni derbi z Riguttijem, Val Imsa, ki bo gostil Buio, in Sloga, ki bo skušala premagati Palla-volo Trieste. Nasprotniki Sloge Tabor so v C ligi novinci, tako da Vatova-cu, ki je skupaj s Sorgom odbojkarsko zrasel prav pri Riguttiju, in soigralcem tri točke ne bi smele uiti. Ne smejo pa pozabiti na lanski prvi krog, ko so se prav tako v mestnem derbiju pomerili z novincem v ligi in nepričakovano izgubili, zato nasprotnikov ne smejo podcenjevati. Na prve tri točke morajo ciljati tudi mlajši slogaši, za katere Pal-lavolo Trieste res ne bi smel predstavljati nepremostljive ovire. V vrstah tržaške ekipe naj bi namreč v glavnem igrali le zelo mladi odbojkar-ji, ki so sicer perspektivni, zmage Peterlinovih odbojkarjev pa ne bi smeli ogroziti. Težka naloga pa že v uvodnem krogu čaka Val. Buia nastopa sicer v primerjavi z lansko sezono, ko se ji je za las izmuznila uvrstitev v play-off, z drugačno postavo, vseeno pa bi morala biti še vedno med boljšimi v ligi. Valovi odbojkarji bodo lahko tako takoj videli, če lahko s prenovljeno ekipo kljubujejo tudi boljšim v ligi. Ostale naše ekipe pa bodo igrale v gosteh. Naša najboljša ženska ekipa Sloga List se bo odpravila v Gradišče, kjer se bo pomerila z združeno ekipo Torriane, Lucinica in Farre. Šlo bo za neke vrste slovenski derbi, saj v vrstah gostiteljic igrajo tudi Mkjam Černic ter sestri Tamara in Barbara Visintin. Pri Slogi tokrat verjetno ne bodo mogli računati na doprinos Daniele Ciocchi. V moški C ligi bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje gostovala v Porcii, žal pa že na prvi tekmi ne bo Simona Černica, poleg njega pa na uvodnem srečanju veqetno ne bo niti Testena, Va-lentinčiča in Brainija. Soča bo morala zato igrati z zelo mladimi igralci, ki bi lahko bili proti izkušenim domačinom v velikih težavah. V isti ligi čaka pomembno srečanje v boju za obstanek tudi Olympio Tmedia. Če hočejo Goričani letos ostati v ligi, morajo proti takim nasprotnikom, kot je Basiliano, osvojiti kako točko. Na tekmi pa ne bo korektorja Tadeja Langa, ki dokler ne bo padla končna odločitev o tem, če se bo preselil v Catanzaro ali ne, za Olympio ne bo igral. V ženski D ligi pa se bo na gostovanje v Červinjan odpravila združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka. Cervignano je prvenstvo lani zaključil na četrtem mestu in bi moral zato biti med boljšimi v ligi, tako da se bodo morale plave po vsej verjetnosti močno potruditi, če bodo hotele že v prvem krogu prebiti led. (T.G.) NAŠA NAPOVED - S. Bukavec »Prvenstvo bo zahtevno, mi pa se moramo še uigrati« Za Slogo List bo v C ligi letos igrala tudi Kontovelka Sabrina Bukavec, ki se je po lanskem izpadu matičnega društva iz D lige odločila, da nadaljuje z igranjem na deželni ravni, saj je igranje v 1. ženski diviziji ni zanimalo. Sabrina, ki je bila lani pri Kontovelu najbolj učinkovita napa-dalka, bo tudi pri Slogi igrala na centru, njen doprinos v napadu pa bo verjetno tudi v novi ekipi ključnega pomena. Na začetku letošnje sezone je nekaj časa trenirala tudi z Alturo, na koncu pa se je odločila, da se pridruži slogašicam. »S slogašicami se razumem dosti boljše kot z odbojkarica-mi Alture, poleg tega pa tudi pot na treninge ni tako dolga.« Sabrina se v C ligo vrača po treh letih, saj je zadnjič v njej nastopala s Kontovelom v sezoni 2004/2005. Mislim, da bo prvenstvo zelo zahtevno. Ekipe iz C lige, proti katerim smo se pomerile v Deželnem pokalu, so bile zelo dobre, drugih pa ne poznam. Mi se moramo vsekakor še uigrati, saj trenutno še ne igramo tako dobro, kot bi lahko.« V prvem krogu bodo slogašice gostovale v Gradišču, Sabrina pa upa, da jim bo vendarle uspelo zmagati. »Morale bomo zlasti dobro sprejemati in braniti.« (T.G.) SABRININE NAPOVEDI Millenium - Sloga List 2:3 Basiliano - Olympia Tmedia 3:1 Val Imsa - Buia 1:3 Porcia - Soča ZBDS Sovodnje 2:3 Sloga Tabor Televita - Rigutti 3:1 Cervignano - Bor/Breg Kmečka banka: 2:3 Sloga - Pallavolo Trieste 3:0 / RUBRIKE Sobota, 18. oktobra 2008 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat objavila pismo nekaterih okoliških vinogradnikov. »Čitali smo, da naša 'Kmetijska družba za Trst in okolico' sklicuje za prihodnji teden shod vinogradnikov v prostorih 'Narodnega doma' v Trstu. Prav je to, saj shodi, posebno gospodarski, so vedno potrebni, ker so poučni in koristni, kajti marsikatera dobra misel se sproži in vresniči ob takih prilikah. Okoličanski vinogradnik trpi v resnici veliko krivico, da ne more svojega pridelka spraviti v denar kar najbrž možno in po povoljni ceni. Do sedaj so bile 'osmice' dovoljene le domačim pridelovalcem vina in to le za svoj lastni pridelek. In to je bilo v redu. Sedaj se pa to dovoljuje tujim ljudem, da tuja vina raz-prodajajo po 'osmicah' pred durmi domačih pridelovalcev. Mi zahtevamo, in to po vsej pravici, da se, dokler imamo domačega vina v kleteh, ne sme dovoljevati tujcem, da svoja in najbrž tudi naku-pljena vina prodajajo na drobno po naših vinskih krajih. Da semkaj v našo okolico postavljajo tujci svoja skladišča vin in da jih prodajajo na debelo (nad 56 litrov), tega menda ne bomo mogli za-braniti; a da se jim dovoljuje tudi nadrobna razprodaja po 'osmicah', to nikakor ni pravično in se mora odpraviti. Tržaški okoličan, izlasti oni iz šestega okraja, ne more zaradi neugodne lege svojih vinogradov po težko pristopnih in strmih brežinah in zaradi previsokih mezd poljskih delavcov, nikakor tekmovati v vinskih cenah z Istrani ali Goričani, katerih obdelovanje ne stane toliko; zato bi moral v konkurenci podleči, ako se temu ne opomore. Zato je popolnoma opravičeno in pričakovati je, da se bo razprodaja po 'osmicah' v njegovem kraju dovoljevala le domačinu, za njegov lastni pridelek. Tujci naj se zadovoljijo s tem, da se jim do-vole skladišča za razprodajo na debelo in to le takrat in tam, ko ni več domačega pridelka.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V tem tednu je Primorski dnevnik veliko pisal o raznih volilnih zborovanjih. Na Trgu Perugino se je vršilo zborovanje KPI, na katerem je govoril senator Terracini. Zbralo se je precej ljudi, ki jih je privabilo zlasti ime glavnega govornika. Zborovanje je uvedel odvetnik Pogassi, ki je množici predstavil senatorja Terracinija tudi kot bivšega predsednika zakonodajne skupščine, ki je izdelala in sprejela republiško ustavo. Nato je Pogassi ostro obsodil Pala-marovo prepoved slovenščine na Trgu Unita, ki pomeni grobo kršitev osnovnih načel republiške ustave. Poleg tega je poudaril še druge krivice, ki jih tukajšnje in osrednje državne oblasti delajo tržaškim delavcem in tržaškim Slovencem. Za njim je v slovenščini spregovorila Marija Bernetič, ki je obravnavala predvsem vprašanje slovenske manjšine na Tržaškem in poudarila, naj slovenski in italijanski volivci izvolijo v občinski svet ljudi, ki so se in ki se bo- do še naprej borili za delavske in slovenske pravice. Senator Terraccini pa je začel svoj govor z ugotovitvijo, »da je bilo do sedaj v Italiji na stotine občin pod upravo prefekturnih komisarjev. Zaradi odločnih zahtev naprednih strank v Italiji se je vlada končno odločila da razpiše upravne volitve v občinah, ki so pod komisarsko upravo. Med temi občinami je tudi tržaška občina, ki je bila leto dni v rokah pre-fekturnega komisarja z vsemi negativnimi gospodarskimi in upravnimi posledicami, ki jih je prebivalstvo hudo občutilo. Toda vlada še vedno noče razpisati občinske volitve v Florenci in Neaplju kot tudi v nekaterih drugih občinah, kjer se demokristja-ni bojijo, da ne bi dobili vsaj skupno z njihovimi zavezniki zaželjene večine. Zato protizakonito prepuščajo te občine še vedno v rokah konisarjev. De-mokristjanska vlada krši na vsakem koraku republiško ustavo.« FILMI PO TV Nedelja, 19. oktobra, Italia 1, ob 21.15 La mummia Režija: Stephen Sommers Igrata: Brendan Fraser in Rachel Weisz Imhotepa, vrhovnega svečenika Osirisa, čuvaja mrtvih, so usmrtili v antičnem egipčanskem mestu Tebe. Njegovo razpadajoče mumificirano truplo naj bi za vedno ostalo - nesmrtno. Imhotepovo mumificirano truplo 3000 let leži nedotaknjeno v puščavskem mestu Ha-munaptra, legendarnem mestu mrtvih, leta 1925 pa skupina pustolovcev slučajno odkrije ruševine Hamunaptre in oživi grozljivo prekletstvo zlobnega bitja. Začne se dolga in ubupana bitka za golo preživetje. Skupina se bori zoper deset egipčanskih kug, prvo svetovno vojno, skrivnostne peščene viharje, grozljive zasledovalce in preživi celo serijo bitk z okostnjaki iz onostranstva. Jim bo uspelo pravočasno rešiti svetovno civilizacijo? Ponedeljek, 20. oktobra, Rete 4, ob 23.20 Carlito's way Režija: Brian De Palma Igrajo: Al Pacino, Penelope Ann Miller in Sean Penn Carlito, bivši razpečevalec, se vrne iz zapora, v katerem je presedel samo pet, od predvidenih tridesetih let. Odloči se, da se bo upokojil in s tem seveda zapustil nekdanji krog znancev in klientov. Morda nekoliko iluzorno sanja, da bo v kratkem času uspel zbrati 75 tisoč dolarjev in se preselil na Bahame. Družbo naj bi mu na sanjskem otoku delala očarljiva plesalka in njegova nekdanja življenjska sopotnica. Mu bo načrt uspel, ali ga bo moral že takoj na začetku opustiti? De Palma, kot kasneje cel kup njegovih kolegov, nam konec zgodbe razkrije že takoj na začetku in posveti ostali del filma razlagi, kako je pravzaprav do tega prišlo... Sreda, 22. oktobra, La 7, ob 14. uri M - II mostro di Düsseldorf Režija: Fritz Lang Igrajo: Peter Lorre, Ellen Widmann, Inge Landgut Otroci izginjajo in policija je nemočna pri razreševanju temačne skrivnosti. A kmalu se v zadevo vmeša kriminalno podzemlje; odkriti želijo morilca in zadostiti pravici. Petra Kurtena, resnično »düsseldorfsko pošast«, odlično upodobi Peter Lorre, ki se je s tem filmom zapisal med zvezde. Langov prvi zvočni film, ki ga je režiser postavil v čas druge svetovne vojne, odlikuje predvsem močno ekspresionistično, temačno in brezkompromisno vizualno vzdušje. Četrtek, 23. oktobra, Rete 4, ob 23.30 A.I. Intelligenza artificiale Režija: Steven Spielberg Igrajo: Haley Joel Osment, Jude Law, Frances O'Connor in Sam Robards Družba Cybertronics Manufacturing najde rešitev za številne pare, ki še niso dobili dovoljenja, da bi lahko imeli otroke. Ime mu je David in je prvi robot, programiran za ljubezen. Dečka kot poskusni primer sprejmeta k sebi uslužbenec Cybertronicsa Henry Swinton in njegova žena Monica, ki se jima je že rodil otrok, a so na smrt bolnega zamrznili, dokler ne najdejo zdravila. Davida sčasoma vzljubita kot lastnega sina, toda vrsta nepričakovanih pripetljajev kljub temu poskrbi, da postane takšno življenje zanj nemogoče. Njegov edini pravi zaveznik in zaščitnik je mali supermedvedek, po naključju pa se spoprijatelji še z žigolom Joejem, ki je prav tako robot. Skupaj odkrivata svet in skušata najti pravo mesto v družbi, ki ju je ustvarila, a ji ni všeč, ko roboti postanejo preveč človeški. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV HUNSKI VLADAR, "ŠIBA BO2JA" ITALIJANSKI RESSER (FRANCESCO) GOGOJ NIKOLAJ TEKSTILNI STROJ ZBIRANJE PODATKOV STARI GERMANI ŠPANSKI SPOLNIK NAJDALJŠI TEK PIVNICA, VINSKA KLET ITALIJANSKA GLASBENA SKUPINA HARRY ... ARABSKI 2REBEC JE VA2NA V KOŠARKI REKA V HERCEGOVINI TURŠKI DOSTOJANSTVENIK PRIPADNIK INKOV UDVORLJIV MOŠKI BERI PRIMORSKI DNEVNIK NOVA CELINA CERKVENI DOSTOJAN. MESTO V LACIJU GRŠKA ČRKA NASPROTJE DESNICE OKRASNA RASTLINA DVOJNA VRSTA LJUDI OB STRANEH ULICE SAMOSTAN V MAKEDONIJI ITALO SVEVO ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) FRANCOSKI MODNI KREATOR (CHRISTIAN) ITALIJANSKA POUT1ČARKA BONINO AM. IGRALEC (BRUCE) VDOLBINA V ZIDU KROŽNO IZREZANA PLOŠČA DALJŠE OBDOBJE KIRURŠKA STRGALKA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK KEM. SIMBOL ZA LITU PRED PRIIMKOM KAZ. ZAIMEK UKRAJINSKI NOGOMETAŠ (ANDRIJ) TISOČ METROV JAPONSKI REŽISER KUROSAVA ORGAN VIDA HRVAŠKI KANTAVTOR (MIROSLAV) URANOV SATELIT OBOROŽEN SPOPAD JORDANOV VZDEVEK ITALIJANSKI NOGOMETAŠ VULKAN NA SICILIJI NEKDANJI NIZOZEMSKI KOLESAR (JAN) MOŠKO IME RIBIŠKA MREŽA PRITOK REKE MAAS NA NIZOZEMSKEM DEL TEDNA IT. POLITIČNO GIBANJE EDVARD KOCBEK PRISTANIŠČE V LACIJU MILANOV BRAZILSKI NOGOMETAŠ JUŽNI SADEŽ SLOVARČEK - ASTOR = ameriška igralka • KIRETA = kiruška strgalka • NELA = italijanski nogometaš (Sebastiano) * RAAS = nizozemski kolesar • ROER = pritok reke Maas • SKORO = hrvaški kantavtor • VORONIN = ukrajinski nogometaš 26 Sobota, 18. oktobra 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Marx is back Milan Rakovac / Tko to tamo desnom kroči? Lije-va! Lijeva! Lijeva! - pjevao je Vladimir Majakovski u zanosu poslije Velikog Oktobra. A po prostorima Južnih Sla-vena biti na ljevici, potonjih godina na-prosto je bilo - nepristojno! Kakva-takva ljevica, doduše, vladala je kroz »tranzi-ciju« i u Hrvatskoj, i u Sloveniji - gdje se sada opet vrača na vlast, a u Hrvatskoj ej SDP takoder druga stranka po popularnosti. Kakva je danas ljevica? Kristina Božič priredila je za »Dnvenik« po Sloveniji izvrsne anketne razgovore na teme ljevice danas. Probirem ovdje neka mišljenja iz njenog odličnog zapisa pod naslovom »Sila enakosti, svobode in solidarnosti?«: »Govoriti je treba celo o razrednem rasizmu. Ni vezan le na delavce, ampak je skoraj prečen. Izkoriščani razred je rasno opredeljen... Zmanjkuje nam časa, da bi kontrolirali lastna življenja... Pakti razrednega rasizma, deregulacije in privatizacije določajo vso evropsko območje prek pravnih aktov...«, pravi Marina Gržinič Mauhler, prof. filozofije: »A sredinska levica ima zgodovino. Bili so na oblasti, a zafrknili skoraj vse. Bili so inkubatorji šovinizma, rasizma, homofobije«. »Vse se je zre-duciralo na poskus ohranitve pridobitev države blaginje, mehanizmov solidarnosti, socialnih služb, javnega zdravstva in šolstva. To je velika ločnica med levico in desnico. A ni dovolj«, pravi Dr. Mla-den Dolar, filozof. »Gre za to, da veš, da so vsi ljudje enaki, da moramo imeti enake možnosti in da je potrebna solidarnost, še posebno do družbenih skupin, ki so šibkejše. Hkrati mi je zelo jasno, da nisem desničarka. Morda ne gre toliko za politične definicije kot za to, da mi je mrzka vsaka nestrpnost ali diskriminacija«, govori Simona Jereb, učiteljica. »Skupna jima je (desnici in levici) enakost, ki temelji na splošni volilni pravici. Desnica se na to nagiba k svobodi, levica k bratstvu, ki ga želi socialna država zagotoviti z ekonomsko po-ilitiko. To je danski FLEXICURITY, nizozemski državni dohodek ali relativno visoki izdatki za socialne programe. Gre za avtomatične stabilizatorje«, lakonsko trdi dr. Franc Križanič, ekonomist. Ma, alora, uva financijska kriza je tornala državu u banku, u kapital, a od državnega kapitalizma do socijalizma je samo jedna korak- ako je i jedan. Kako pišu niki ljudi, Marx se je vrnuja u En-glesku, potle ča su ga i desni i »livi« bili zakopali, zabili i još vrhu sviega vrgli fjok! I ča je sad, se torniva socijalizam, altro-ke da je mrtav! »Morda je prava levica v sobi mi-grantskih delvacev, ki si zvečer na kruh mažejo ceneno pašteto. Morda se sebe niti ne zaveda. Kdor bo znal človeško reševati problem migracij v EU, bo lahklo žačel iskreno graditi levo politiko, neobremenjeno s kopreno zgodovine«, po-entira zgodovinarka Dr. Mateja Ratej. Drag mi prijatelj, Čileanac u Ljubljani, Simon Tecco, precizno analizira razloge potonuča ljevice: »Ni znala analizirati, kaj se je zgodilo v Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in celotnem vzhodnoe-vropskme bloku. Po padcu belrinskega zidu se je spremenila. Morda celo razcepila. Na socialdmeokracijo in skupine, ki so danes marginalne, a še vedno vztrajajo pri možnosti drugačne družbe.« Još jiena draga mi peršuona i pametna znanstvenica, ča je iz našega dira mediteranskega, Marta Verginella ak-centira ča dili desno i livo danas: »Na levi je raznolikost idej možna. Desnica drugačega mnenja ne prenese. Ali jih diskvalificira ali ne pripozna za sogovornike«. Levica v Evropi? - to je Zapatero: »Uspelo mu je prekiniti trend približevanja levice centru. Osredinil je levo politiko, katere srž je zagotavljanje državljanskih pravic. Prekinil je kon-senzus okoli pozabe žrtev generala Franca. Dejal je, da je španska družba dovolj zrela za širšo razpravo, spomin in primerno obeleženje žrtev. Gre za drzno levo politiko, ki rine na področja, ki bi ji lahko zmanjšala podporo. A ta ostaja visoka. Še nekaj je zanimivo. V evropskem tisku velja Zapatero za nekoga, ki je šel onkraj sprejemljivega. V bran laične šole, za zmanjševanje prioritet cerkve. Njegova gotovost izvira iz tega, da je znal prisluhniti svojim volilcem in najbolj pro-pulzivnem delu španske družbe«. Za konec, spet Marina Gržinič Mauhler: »Privatizacija in deregulacija sta skrčili prostor javnega, a levica še vedno pomeni osvoboditev prostora, emancipacijo vseh. Kritizira prostor in ga vseskozi reartikulira, ne, da bi se raztapljal v diskurzivnosti, ampak da bi se stvari spremenile«... Kapitulacija grabežljivog global-kapitalizma natjerala je svjetski poredak da se zamisli; zlatna pravila američkog modela - DEREGULACIJA (čitaj - ta-ke-the-money-and-run) i FINANCIJSKI INŽINJERING (čitaj - by-and-don't-pay) sasula su se u prah i pepeo. I sad je sam kapitalizam pred korjenitim reformama. A ljudska zajednica pred pre-obražajem u Novu Društevnost (soci-jalnost, socijalizam). Pitanje je jedno; da li je vladajuča liberalna demokracija uop-če sposobna napraviti preobražaj?! grad dobrovo - Monografija Rado Simoniti -Pevec Goriških Brd Na Gradu Dobrovo so sinoči predstavili znanstveno monografijo Rado Simoniti - Pevec Goriških Brd. Gre za prvo delo, ki briškega skladatelja in dirigenta ter njegovo bogato ustvarjanje predstavlja z več vidikov, je povedala direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc. Kulturni dom je namreč monografijo založil in izdal. Simoniti velja za enega pomembnejših primorskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev, a doslej še ni bil deležen poglobljene strokovne razprave, je poudarila Jarčeva. Novo-goriški kulturni dom je zato leta 2006, ob 25-letnici Simonitijeve smrti, pripravil simpozij, na katerem so domači in tuji muzikologi, zgodovinarji in glasbeni strokovnjaki osvetlili umetnikovo delo ter ga postavili v slovenski glasbeni prostor. Strokovne seminarje sta nato vodja simpozija in glavni urednik monografije Primož Kuret ter Jonatan Vinkler zbrala v znanstveno monografijo. To je novogoriški kulturni dom ob pomoči občine Brda, Društva slovenskih skladateljev in več sponzorjev izdal v nakladi 500 izvodov. Gre za prvo strokovno delo, ki Simonitija in njegov opus 600 glasbenih enot, med katerimi prevladujejo dela za različne zborovske sestave, izstopajo pa zlasti samospevi, osvetlil z različnih vidikov, je poudarila Jarčeva. Rado Simoniti (1914-1981) je med drugim ustanovil priznani partizanski pevski zbor »Srečko Kosovel«, pomembno pa je tudi njegovo sodelovanje z ustanovitelji Slovenske filharmonije leta 1948, kjer je vodil prvi slovenski poklicni zbor. Zbor je skupaj z orkestrom leta 1951 dobil Prešernovo nagrado, sam Simoniti pa je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mnogi ga označujejo kot človeka, ki je živel in delal za glasbo in z glasbo. (STA) frankfurt - Svetovni knjižni sejem Pred jutrišnjim zaprtjem večer z Milanom Deklevo V sklopu festivala so se zvrstili trije slovenski dogodki V Frankfurtu poteka največji svetovni knjižni sejem, na katerem od leta 1991 samostojno sodeluje tudi Slovenija. Do nedelje se bo na stojnicah predstavilo preko sedem tisoč založnikov iz sto držav. Na ogled je več kot 400.000 knjig in drugih založniških produktov, v morju sejemskih dogodkov pa so trije tudi slovensko obarvani. Zvezda prvega je bil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je sodeloval v pogovoru z naslovom Boris Pahor: Klasik, uspešnica, neznanka. Njegova prevajalka v francoščino Antonia Bernard, nemška literarna kritika Ursula März in Thomas Poiss so spregovorili o sprejemu Pahorjevih del v Franciji, Italiji in Nemčiji ter se posvetili vprašanju, kako je mogoče, da je nekdo evropski klasik - kar Pahor je, a se še vedno ni zasidral v širšo zavest. Ob tem pa je tržaški pisatelj okrog petdesetim poslušalcem obnovil svojo življenjsko zgodbo. Po mnenju programske voditeljice slovenske predstavitve Urške P. Černe, je dobro uspela tudi prireditev Kje so Ko-čevarji?, ki je potekala v koprodukciji z nemško ustanovo Deutsches Kulturforum östliches Europa. Zgodovinar Mitja Ferenc je pripravil zelo nazorno slikovno projekcijo izgubljene »kočevar-ske« dediščine prihodnje leto bo v Pots-damu izšla monografija o Kočevarjih. Najmnožičnejši obisk slovenskih prireditev pa so zabeležili na četrtkovi zakuski z mednarodno kulturnopoliti-čnim pridihom - prvič po zadnjih letih je bilo na sprejemu okrog sto petdeset obiskovalcev.Na sprejemu so se po skupnem povabilu Slovenske stojnice in evropskega projekta TRADUKI v sodelovanju z zunanjimi ministrstvi Nemčije in Avstrije zbrali gostje iz Švice, Avstrije, Bolgarije, Romunije, Grčije, Al- Eden izmed treh slovenskih dogodkov na frankfurtskem knjižnem sejmu je bil posvečen tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju banije in nekdanjih jugoslovanjskih republik ter nepogrešljiva ambasadorka slovenske kulture v Srednji Evropi, Ilma Rakusa. Vodja pisarne Društva slovenskih pisateljev in vodja ekipe stojnice, Cvetka Bevc, je za STA povedala, da se obiskovalci zanimajo predvsem za zgodovinske knjige, kar se tiče literarnega področja pa za romane s sodobno tematiko, avtorje detektivk in kriminalk, po poeziji, ki je med subvencijami ministrstva najbolj zastopana, pa sploh ne vprašujejo. Bevčeva kot naslednje pogosto vprašanje navaja stike založb, ki izdajajo otroško in mladinsko literaturo, pri čemer ji »zelo prav pride novi katalog«, ki mu managerji sicer očitajo, da je predebel, obiskovalce pa zanimajo tudi slovenski distributerji oziroma knjigotržci. Frankfurtski knjižni sejem se bo sklenil jutri, nocoj pa bo potekala največja slovenska prireditev, diskusijski in literarni večer o študentski revolti leta '68 v Sloveniji in Nemčiji; večer je namenjen promociji proze Milana Dekleva, za to priložnost je bil izdan tudi zvezek z odlomki nemških prevodov njegovih del. frankfurt - Za najboljšo priredbo knjige v filmski scenarij Savianu nova nagrada Mladi pisatelj jo je z režiserjem Garronejem prejel za film Gomorra - Saviano odhaja v tujino? povedi enako učinkovita tudi na filmskem platnu. Vrednost nagrade, ki so jo včeraj podelili na slavnostnem večeru v frankfurtski Alte Oper, je 10.000 evrov. Lani je nagrado prejel angleški režiser Michael Winterbottom. Devetindvajsetletni Roperto Sa-viano je v Gomorri razkril ozadje ca-morre, mafije, ki deluje v Neaplju in njegovem zaledju. Gomorra je v izvirniku izšla pred dvema letoma pri italijanski založbi Mondadori: od takrat je bila prevedena v več kot 30 jezikov, prodali pa so skoraj dva milijona izvodov. Prav mednarodni uspeh knjige je zmotil camorriste, ki so na Saviana naslovili številne smrtne grožnje. Pisatelj zato od oktobra 2006 živi pod nenehnim policijskim nadzorom. Po zadnjih grožnjah camorre, ki se je po izjavah nekega skesanca odločila, da bo Saviana spravila pod rušo še do božiča, je pisatelj napovedal, da bo za nedoločen čas zapustil Italijo. Iz varnostnih razlogov je bil zato tudi njegov prihod v Frankfurt ovit v skrivnost. Prav v nemškem mestu pa se je mladi italijanski pisatelj srečal z nobelovcem Ohranom Pamukom, pisateljem, ki je bil prisiljen zapustiti rojstno Turčijo. Ob številnih izrazih solidarnosti, ki jih je Saviano prejel v teh dneh, gre omeniti vsaj besede indijskega pisatelja Salmana Rushdia; slednji živi zaradi groženj islamskih skrajnežev že dvajset let v Angliji. Rushdie je Sa-viana pozval, naj skrbno izbere državo, v katero se namerava preseliti, saj je mafija prisotna v marsikaterem predelu sveta. Po njegovem mnenju je italijanska mafija nevarnejša od islamske »fatwe« ... Roberto Saviano prejema za svojo knjigo Gomorra in za njen prenos na filmska platna vse več priznanj ansa Na frankfurtskem knjižnem sejmu so sinoči podelili še eno nagrado, tokrat za najboljšo priredbo knjige v scenarij. Prejela sta jo italijanski novinar in pisatelj Roberto Saviano, avtor mednarodne uspešnice Gomorra, ki je pred dnevi izšla tudi v slovenščini, ter režiser istoimenskega filma Matteo Garrone. Film Gomora, pri katerem je Saviano sodeloval kot kos-cenarist, je na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel nagrado grand prix, Italijo pa bo zastopal tudi na ameriških oskarjih. Kot je pojasnil direktor frankfurtskega sejma, je moč in avtentičnost Savianove pri- / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Tako Pako 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai, sledi vremenska napoved 10.40 Aktualno: Columbus Day 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.30 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 16.15 Dok.: Dreams Road 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Volami nel cuore 23.55 Aktualno: Applausi ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Estovest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.55 Aktualno: Tgr Speciale Bell'Italia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Aktualno: Ambiente Italia Dnevnik Flash L.I.S. Šport: Sabato sport Šport: 90 Minuti Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa (i. A. Al-banese) 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.15 Deželni dnevnik 23.40 Aktualno: Un giorno in Pretura Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan: Le stagioni del cuore 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 12.40 Aktualno: Pianeta mare 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Perry Mason - Morte di un editore (krim. ZDA, '87, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Psych 18.00 Dok.: Il lago dei mille Caimani 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Renegade 20.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 Film: The Peacemaker (akc., ZDA '97, i. G. Clooney) 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.20 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia, sledi Pit Lane 8.00 Avtomobilizem: Formula 1 - VN Kitajska 9.30 Dnevnik 9.35 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.50 Resničnostni šov: L'isola dei famosi 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Dok.: Tg2 - Dossier 23.30 Šport: Guida al campionato 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Aktualno: Amici libri (A. Busi) 10.00 Aktualno: Superpartes 10.40 Variete: Maurizio Costanzo Show 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il supermercato 14.10 Resničnostni show: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e' posta per te 0.40 Aktualno: Nonsolomoda O Italia 1 6.20 Nan: Prima o poi divorzio 7.00 Motociklizem: VN v Maleziji 10.00 Nan.: Pacific Blue 10.55 Nan.: Una pupa in libreria 11.30 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Resničnostni show: La Talpa - Il meglio di 14.05 Film: Sergente Bilko (kom., ZDA, '96, i.S. Martin) 16.10 Film: Ci pensa Beaver (kom., ZDA, '97, r. A. Cadiff, i. C. McDonald) 18.05 Nan.: La tata 18.30 0.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Film: Scooby Doo 2 - Mostri sca-tenati(kom., ZDA, '03, r. R. Gosnell, i. F. Prinze) 21.15 Film: La casa dei fantasmi (kom., ZDA, '03, r. R. Minkoff, i. E. Murphy) 23.00 Variete: Candid camera 23.40 Aktualno: Rewind ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.45 Inf. odd.: Volley time 13.05 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero passione basket 14.20 Aktualno: Lavoro donna 15.10 Aktualno: Hard Trek 19.10 Aktualno: A.com Automobilissima 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Lo straniero 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Nan.: Police resque La 7 7.00 9.20 9.50 10.15 12.30 13.00 14.00 16.00 17.50 20.00 20.30 21.10 Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: I tesori dell'umanita' Film: Colpo gros- so...grossissimo...anzi probabile (kom., It., '72, r. T. Ricci, i. T. Thomas) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Jack Frost Film: Fifa e arena (kom., It, '48, i. Toto') Film: Facciamo paradiso (kom., It, '95, r. M. Monicelli, i. M. Buy) 1.20 Dnevnik Aktualno: La valigia dei sogni Film: Il marchese del Grillo (kom., It, '81, i. Alberto Sordi) 0.00 Dok.: Munich: la vendetta del Mos-sad |r Slovenija 1 7.15 Nan.: Križ Kraž 9.00 Kino Kekec: Male Pošasti 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Oddaja za mlade: Verjemimo medijem 14.20 Film: Zgodba Simona Jacksona 15.55 Sobotno popoldne 16.25 Vitalnost 16.45 Alternativa 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.05 Film: Ne imejte me za norca 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Hri-Bar Nad.: Svitanje 50 let Televizije Slovenija 2 1.15 Zabavni infokanal Skozi čas 50 let Tv Polemika (pon.) Primorski mozaik Študentska (pon.) Dok. serija: Stari Rim(pon.) Dok. nan.: Afna Friki Glasbeni spomin z Borisom Kopitarjem Nogomet: Middlesbrough - Chelsea Posnetek koncerta romske glasbe 17.55 Nogomet: Maribor - Domžale 19.55 Rokomet: Slovenija - Hrvaška 21.35 Bleščica 22.05 Slovenski magazin 22.30 Sobotno popoldne Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.20 15.50 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.30 22.15 0.25 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka. NLB Magazin Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.35, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Verska oddaja: Jutri je nedelja Vzhod - zahod Košarka NLB Alter ECO »Q« - Trendovska oddaja, sledi Mediteran Festival Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 11.30 23.30 Videostrani 18.00 Miš Maš 18.45 Kmetijska oddaja 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 Dnevnik 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 22.00 Vedeževanje 23.10 Dnevnik 13.40 16.15 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; sledita Glasba za vsakogar in Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Nazaj (radijska igra); 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade -New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer 20.00 Charles Gounod: Faust: Mojstri pevci; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 18. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika °SLO STOCKHOLM ' 0/8 0 5/11 O V V K0 6ENHAVN —* BERLIN 7/14 ^ 990 HELSINKI^h) vm VARŠAVA O 7/16 LIZBONA O 18/23 C MA OBRUSELJ OPARIZXJ 6/14 3/15 C—t-* ŽENEVA 9/16 O MILAN - 14/19 DUNAJ 10/15 O LJUBLJANA o 11/16 MOSKVA 4/11 0 O KIJEV 13/18^ 1020 A BEOGRAD o 16/26 O 0/11 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/12 O TRŽIČ ' 2/12 O GRADEC 2/14 o 2/12 S. GRADEC CELJE 2/13 o MARIBOR O 2/13 PTUJ O M. SOBOTA O 2/13 KR°NJ LJUBLJANA 3/13 POSTOJNA O 3/13 KOČEVJE N. MESTO 3/13 O ZAGREB 2/16 O & ^NAPOVED ZA DANES' SOFIJA 6/23 v „„ATENE " , J5/24 O^.. .. Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Ob morju bo zjutraj še pihala zmerna burja, ki bo tekom dneva slabela. Precej jasno bo, popoldne na zahodu zmerno oblačno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, v izpostavljenih legah bo možna slana. Burja na Primorskem bo popoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 7, najvišje dnevne od 11 do 14, na Primorskem do 19 stopinj C. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r. Greben visokega zračnega pritiska nam zagotavlja stabil- Nad severnim Balkanom je nastalo območje visokega nost ozračja. zračnega pritiska. V spodnjih plasteh ozračja se nad Slovenijo zadržuje razmeroma hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.15 Dolžina dneva 10.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.22 in zatone ob 12.11 A BIOPROGNOZA Danes bodo pri najbolj občutljivih na zahodu in jugu države občasno še možne manjše vremensko pogojene težave, drugod bo splošni vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi ugoden. Sprva bodo še okrepljeni nekateri bolezenski znaki. -/^T-^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 18,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -12 cm, ob 11.54 najvišje 41 cm, ob 18.53 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.41 najvišje 10 cm, ob 6.02 najnižje 0 cm, ob 12.21 najvišje 30 cm, ob 16.55 najnižje -33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........10 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............5 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. CELOVEC O 2/14 TOLMEČ O 5/16 TRBIŽ O 4/15 o -1/14 KRANJSKA G. O GRADEC 3/17 o 1/14 S. GRADEC —5"! VIDEM o «ü^i 5/19 O PORDENON 6/18 ČEDAD O 6/18 GORICA O O/l o O N. GORICA 5/in O TRŽIČ -1/15 O ^ KRANJ V3 V o ^ LJUBLJANA 2/16 POSTOJNA O 0/15 KOČEVJE CELJE 2/17 o , MARIBOR 02/15 PTUJ o M. SOBOTA O 2/16 r, N. MESTO 2/16 O .___ ZAGREB 3/14 O _ o ČRNOMELJ REKA 8/20 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V glavnem bo po vsej deželi prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme; nekaj več oblačnosti bo lahko v nižinskem pasu ter ob morju. V večernih urah se lahko v spodnjem nižinskem pasu pojavljajo meglice. Jutri bo povečini sončno, le na jugozahodu bo več oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. V izpostavljenih legah bo možna slana. V ponedeljek bo sončno in nekoliko toplejše vreme. Jutro bo ponekod megleno. VELIKA BRITANIJA - Kraljica Elizabeta Podjetje Google doživelo kraljevi obisk Kraljica Elizabeta II. AVSTRALIJA - Zaradi svoje velikosti spada med zaščitene živali Krokodil, ki je požrl človeka, bo poslej skrbel za potomstvo LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je postavila še en mejnik. Kot prva monarhinja je namreč poslala elektronsko pošto, ima svojo spletno stran, med obiskom britanske podružnice podjetja Google pa je v četrtek na spletni portal YouTube naložila video. Podjetje je obisk kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega obeležilo z oblikovanjem posebne verzije svoje spletne strani www.google.co.uk, ko je v imenu črko g zamenjala silhueta glave britanske monarhinje, na vrhu črke e pa krona. Med obiskom sta se britanska kraljica, ki prihodnji teden prihaja na državniški obisk v Slovenijo, in njen soprog srečala z mladimi, ki so zmagali na tekmovanju podjetja. Pri Googleu pa so jima predstavili tudi tehnologijo, ki jo uporabljajo. (STA) AVSTRIJ A R aziskava o spanju • • • •• Avstrijci spijo povprečno 7 ur, vsak četrti ima težave s spanjem DUNAJ - Avstrijci povprečno med delovnimi dnevi v tednu spijo sedem ur, ob koncu tedna pa spanje podaljšajo za uro. Vsak drugi Avstrijec potrebuje približno samo 10 minut za odhod v deželo sanj, spanje na boku pa je najbolj priljubljen položaj za spanje. To so nekatere najznačilnejše ugotovitve raziskave o spanju, ki so jo izvedli v Avstriji, Švici in Nemčiji. Kot še poroča avstrijska tiskovna agen- cija APA, je raziskava tudi razkrila, da vsak četrti Avstrijec, tako ženske kot moški, trpi zaradi težav s spanjem; zelo dolgo časa potrebujejo, da zaspijo, hkrati pa je njihovo spanje kratkega veka. Samo 11 odstotkov vprašanih je takšnih, ki brez prebujanja prespijo vso noč, vsi ostali se bolj ali manj čez noč neprostovoljno prebujajo. Skorajda vsak drugi Avstrijec pa najmanj eno noč na teden pre-bedi. (STA) SYDNEY - Avstralski krokodil, v želodcu katerega so nedavno našli posmrtne ostanke človeka, zaradi svoje velikosti spada med zaščitene živali, kar pomeni, da se ga ne sme ubiti ali razstaviti kot "morilca" v živalskem vrtu. Preostanek življenja naj bi tako preživel na farmi in skrbel za potomstvo ter tako pomagal ohraniti svojo vrsto. V avstralski zvezni državi Queensland so nedavno ujeli krokodila, v želodcu katerega so odkrili posmrtne ostanke človeka, po vsej verjetnosti 62-letnega Avstralca Arthurja Bookerja, ki je izginil minuli mesec, medtem ko je s soprogo počitnikoval na severu Queenslanda. Ujeti krokodil je dolg kar štiri metre in pol, zaradi česar je po navedbah agencije za zaščito okolja zaščiten in se ga ne sme ubiti. V skladu z zakonodajo Queenslanda se ga tudi ne sme razstaviti v živalskem vrtu ali kakšnem parku za divje živali z napisom, da je ubil človeka. Edina alternativa tako ostaja farma, na kateri bo krokodil vključen v program gojenja krokodilov, kar pomeni, da bo njegova glavna naloga po novem skrb za potomstvo. (STA) 11 ■mini 11 ■mini n i milil i Ii i m 11 v y SLOVENSKO STALNO GLEDLISCE Vpisi abonma za novo sezono! Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ur. Brezplačna telefonska številka 800214302 www.teaterssg.it info@teaterssg.it