Mlečno drevo or smo užiS zadnjič govorili o drevesu, iz katerega teče mlečen s8k, naj tu omenim še lnlečno drevo, ki rasta po peščenih krajih veuezuelskih brežia v južnej Ameriki. Venezuelska dežela leži v porečji Oriuoka ia je deloma gorata, deloraa raviia. Ta iel6 plodna, jumo-ameiikauska dežela daje obilo Ijornljaža. tobaka, sladkorja, kave, raznih dišav, južnegfi ovo5ja, riža, žita in izvvstnega lesl A najbolj zanimivo je tako imenorano tnlefino drev6, ki ima po 30 centimetrov dolge liste in niesnit sad 2 dvema orehoma. Ako se deblo tega drevesa nareže, teče iz njega, da-si aU več mesecev ni bilo dežja, nekak lepljiv, precej gost in lepodišeč sok, ki J8 podoben najboljšemu kravjemu mleku. Ta sok je zel6 dober in tečea ter je ondotnim prebivaleem to, kar je uam kravje ali kozje mleko. A ne samo ? hrano ali živež imajo ta. sok, ž njim tudi ozdravljajo moogo ijolfo.ni. Čim temnejsa so drevesa in Ciin liolj skupaj stoj^, tem ve6 se izliva sladkega sSka iz njih. Deblo narežejo navadno po solnčnem vahodu in ze!6 prijetno je gledati z lastniini oSrai, kako ob tej dobi boli in 6rni Ijndjž, vsak s srojo posodieo, nalaSfi za uileko pripravjjeno, prihajajo od yseh strani. človeku se zdi, kaior bi videl družino kacega paatirja, ki jej deli mleko od svoje Crede.