RazgoTeri z nflsimi naroCnihi Zbris starih bipotek. R. F. In A. Prodali ste kos zemljišča, na katerem so vknjižene zastavne pravice za terjatve, ki izvirajo žc iz leta 1898, ki so že bile plačane okoU leta 1900 in so vknjiženi upniki že pomrli. Očividno ste zemljišče prodali bremen prosto, ker pravite, da Vam groze s tožbo, ako ne boste omenjenih zastavnih pravic Lzknjižili. — Res je Vaša dolžnost, da oskrbite 'zbris zastavnih pravic, ako ste prodali zemljišče bremen prosto. V to svrho boste morali -— ako ntmate pobotnic z izknjižbeno klavzulo — vložiti zoper vknjižene upnike tožbo na dovolitev ?zbrisa zastavnih pravic. Ako so upniki že pomrli, bi morall vložitl tožbo zoper njihove dediče, ako pa teh ni bilo, zoper skrbnika na čin, katcrega postavi sodišče na Vaš predlog. Ker znaSa vsota vknjiženih terjatev le 300 gld., bi stala tak3a za tožbo 10.50 din, nagrada odvetniku ali notarju za sestavo tožbe 24.75 din, sporna razprava enako 24.75 din, ako pa bi tožena stranka Vaš zahtevek priznala, bi stala nagrada za razpravo le 12.50 din. Plačati pa bi morali še edikt v »Službenih novinah«, ki stane okrog 120 din. Pogoji za službo obCinskega sluge. R. M. L. Za službo občinskega sluge pogoji niso predplsani po zakonu, marvefi veljajo le ustrezne določbe štatutov dotične občine. Obmite se torej za informacijo na občino, v kateri se potegujete za službo sluge. T. J. v. v. O. 76. Odgovor na Vaše vprašanje r.aidete v »Slccv. goapodarju« z dne 4. januarja 1939. Ako ne odgovorimo že kar v osmih dneh, sc ne smete hudovati, ker dobivamo mnogo vpražanj in odgovarjamo v vrstnem redu ter kolikor nam prostor dopušča. PosojUo o-l agrarne banke. Č. J. Privilegirana agrarna banka sicer daje poeojila kmetom, vendar le proti vknjižbi zastavne pravice na prvem mestu in po precej komplicirani proceduri. Svetujemo Vam, da poskusite izposlovati pri upniku, pri katerem ste se že zadolžili in je vknjižen na prvem mestu, dn Vam še kaj več posodi. Posojilo, dov-^ii-no leta 1331, d~"oma izpla&mo žeks po aprilu 1932 — niižanje? U. J. PosojUnica Vam je že leta 1931 dovolila večje posojilo, se takoj vknjižiJa na VaSe posestvo, del posojila pa Vam je izplačala šele po 20. aprilu 1932 in Vam glede tega zneska noče priznati zašfite, odnosno znižanja in obročnega odplačevanja. — Staližče Posojilnice je pravilno in žal ne bpste mogU. doseči nikakega odpisa, odnosno olajšave glede zneska, sprejetega po 20. aprilu 1932. Jarek ob mejl — osporavanje meje. F. L. Mejp; med Vašim in sosedovim zemljižčem tvori majhen jarek, po katerem teče voda, zlasti ob deževju. Doslej ste Vi in sosed ta jarek Ostlla, sedaj pa sosed tega ne dopušča veC. Bojite se, da se bp jarek zarastel ter da bo voda odtckala po Vaši njivi in Vam delala škodo; razen tega da bl meja postala nespoznatna. Z mimega se s aosedom ne morete poravnati. — V kolikor leži jarek na Vašem svetu, ga lahko poljubno ftistite. Ako pa leži na sosedovem svetu, ne morete ničesar ukreniti vse dotlej, dokler se ne bo s sosedovega zemljižča odtekala voda na Vašo njivo preko mere, odgovarjajoče naravnemu odteku. Ako se bojite, da bo postala meja nespoznatna in ako aosed že se» daj trdi, da leze jarek »v njegovo«, predlagajte sodno določitov meje, kar se izvrši v nespornem postopku. Sodišče preizkuai, kdo Ima mofenejšo pravico; če te ne bo moglo ugotoviti, bo doloCilo mejo po zadnji mlrni posesti; če pa tudi slednja ne bi bila ugotovljiva, bo morebitni sporni mejni prostor razdelilo po pravični oceni. Stroške plača vsak do polovice, odnosno sorazmerno dolžinl meje. Uvoz dvokolesa iz Nemčije. Štefan T. Delate V Nemčiji ter bi radi ob povratku prinesll s eebpj novo dvokolo z dtnamom; vprašate, ali boste mprali plačati carino, čeprav bi dvokolo raadejali in prinesli s seboj posamezne dele. — Za uvoz npvega dvokolesa, pa čeprav bi bilo razloženo v posamezne dele, bi morali plaCati carino, ln sicer 30% vrednosti kolesa. Dopušča pa carinska oblast uvoz rabljenih dvokoles brez plačila carine, ako ste bivali dalj časa v Nemčiji. Nekateri uradnlkl zahtevajo dveletno bivanje, drugi pa manj ln se« zonskim delavcem ne delajo neprilik. Pogojl za napredovanje v čbi častnika. J. G« Podčastnik lahko postane ftastnik, ako ima Cin narednika, ako ni starejši nego 30 let in napravi zadevni Izpit. Prošnjo je vložitt od stranl aktivnega podčastnika pptom svojega neposrednega poveljstva, od etrani rezervnega podCastnika pa potom poveljstva pristojnega vojnega okiozja. — Za sprejem v podčastniško Solo ne zadošča spričevalo civilnega zdravnlka, marvefi jo potro ben pregled od strani vojaSkega zdravnlka. Prevzem plačila odvetnlSklh stroškov nasprotnlka. L. F. Ker Vas je 9odnik etrašil s kaznijo, ker da ste pripovedovaH, da je bil nasprotnik kaznovan, ste se z nasprotnlkom poravnaJl ln prevzeli plačiio stroSkov njegovega odvetnika. čeprav bi Vas sodlšče ne smelo kaznovatl In ste le radi neznanja zakona aklenili poravnavo, ne morete te poravnave apodbijati in boste morali nasprotnikove stroSke plačatl Predlagajte, naj jih sodišče odmeri, da boste vedeli za njih primerno višino. čirnprejšnji nastop vojaške službe. M. M. Lani ste bili pri naboru potrjeni na 18 mesecev. poziva k nastopu vojaške službe pa še niste dobili. — Ako žetete že to pamlad službo nastopiti, napravite zadevno prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja v Mariboru. Krivica, priaadejana vdruglč poročeni vdovi. J. S. Ko ste leta 1921 vdoveli, ste se ponovno poročili, žlveli le deset mesecev z drugtm možem, nato se pa ločili. Mož ni prinesel v zakon nič^sar, odnosno vsaj Vi niste ničesar sprejeli, pač pa je dobil od Vašega posestva izplačano večjo vsoto. Napravil je pri notarju pogodbo brez Vašega dovoljenja in se Vam ni pogodba prečitala. VpraSate, kaj Vam je storiti, ko Vas je mož spravil ob lastni kruh in nimate dohodkov niti niste sposobna za težko delo. — Vaše informacije so žal pomanjkljive. Ne zdi se nam verjetno, da bi notar sklenil pogodbo, ne da bi jo stranki prečital; ako ste pogodbo pred notarjem podpisali, bo notar gotovo trdil, da ste z njo soglašali ter da Vam jo je prečital pred podpisom. Ako je zakon ločen iz krlvde moža, imate pravico zahtevati od moža njegovemu stanu ter pridobitnim prilikam primemo preživnino, in sicer pravdnlm ali nepravdnlm potom. Ako je zakon ločen iz obojestranske krivde, nima v splošnem žena pravic« do vzdrževalnine. V primeru pa, da je bila krivda moža večja in da je žena v stiaki, ji sodiŁ6e lahko priaodi vzdrževalnino. Slnžba na želemld. J. R. Za to sdužbo lahko zaprosite pri najbližjem Sefu postaje ali progovne sekerfe. Dokazatl morate, da ste najnaanj 18 let star (z rojstnim in krstntm Ustom), da ste pismen (s šolskim izkazom), sdrav (kar dožene preiskava od strani železniškega zdravnika), dobrega vedemja (kar dokažete * nravstvenim sprlčevalom). Prošnjo je kolkovati z 10 din. Dokumentov Vam ni treba takoj priložiti, marveč se laJiko nanjo le sklicujete. Ta proSnja no velja hkratu tudi za službo na poštl ali za jetniškega paznika, marveč morate vložitl poaebno prošnjo. Upnlk terja plačilo dolga od prevzcmnika posestva. F. F. Vaš brat se je leta 1929 zadolžil. Mati je prevzela poroStvo za ta dolg ter se skupno s sinom zavezala plačati ga do leta 1936, česar pa nista atorila. Lani ste s kupno pogodbo prevzeli posestvo od svoje matere ter gotove v pogodbi označene dolgove. O omenjenem dolgu pa niste ničesar vedcli. Upnik Vam grosi s tožTbo, ako ne bi plačali tudi tega dolga. — Vsak prevzemnik kake imovine ali podjetja je že po zakonu za dolgove, ki spadajo k imovini all podjetju, in za katere je pri prevzemu vedel all moral vedeti, odgovoren neposredno upnikom, neglede na to, da traja naprej tudi dotedanja odgovornost odsvojitelja (prodajalca). Ako je odsvojitelj odsvojil vso svojo imovlno, tedaj jamCl prevzemnlk za vse dolgove odsvojitelja, ako je zanje vedel ali moral vedeti Nepoznanje dolgov pa ne opravičuje, ako je to nepoznanje posledica opustitve potrebne akrbnosti. Ako je prevzemnik bližnjl svojec dolžnlka-odsvojitelja, tedaj mora prevzemnik sam dokazati, da za kak dolg ni vedel, niti nl moral vedeti. Navedene odgovornosti je prevzemnik šele tedaj, odnosno v toliko prost, kadar, odnosno v kolikor je poravnal že toliko dolgov, kolikor znaša vrednost prevzete imovine. Ako pa je prevzemnik bližnjl svojec odsvojitelja, tedaj jamči za vse dolgove odsvojitelja, ne glede na vrednost prevzete imovine.