130
Occnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIV] XXI 1 (>98
Razstave
Življenje v Kopru v času beneŠKe nadoblasti, razstava Pokrajinskega arhiva Koper
V avli Pokrajinskega arhiva Koper je bila od 24. septembra do 9. oktobra 1998 na cglcd razstava ¿-ivljenje v Kopru v času beneške naaoblasii". Razstava jc bila postavljena v okviru Dncvov evropske kulturne dediščine v Slovenji, k> so b.u posvečeni srednjeveški m mestom in življenju v njih. Zara^ okrnjenega gradiva (gradivo Starega koprskega obein jkiga arhiva jc še vedno v Benetkah) smo sc odločili razširiti časovni okvir razstave na celotno beneško obdobic. Predstavljenih jc bilo 40 dokumentov, k. ponazarjajo politično go .podarsko, kulturno in tudi popolnoma zasebno zivlieme v mestu in zalednih vaseh. Večina dokumentov jc bila v originalu, le manjši del (dokumenti, ki so bili na razstavi v Ljubljani) je bilo fotokopij
Lego mesta in zunanji izgled smo predstavili s kartografskim in .slikovr n materialom.
Slovenski javnosti jc bil tako prvič predstavljen izjemno dragocen dokument "De toto orhe" avtorja Pietra Coppa iz leta 1525, ki ga hrani Pomorski muzej Sergej Mašera" v Piranu. Znani sta še dve izvirni kopiji tega dela eno hranijo v "Biblioleehi Nazionale Murciana di Vcnczia" v Benetkah, drugo pa v pomorskem muzeju. Kopija iz Pomorskega muzeja je tudi edina, ki ima ohranjenih y dragocenih "tabnlae" (zemljepisnih kari). Razstavljen je bil zemljevid lslre (peti po vrsti), na katerem so plastično in barvno upodobljene v ¿petine, obala in rečne doline Za naše kraje jc sc posebno zanimivo, da sta Kope/ in Izola upodobljena kot otoški mesti
Razšla v« Pokrajinskega a rhiva Koper
Pokrajinski muzej Koper nam je posodil bakrorez Kopra ("Urbis lustinopolis Prcspcetus'), delo Pran-cesca del Pedra iz leta 1781, na katerem sc lepo vidni otoška lega mesta, obzidje in mestna arhitektura. Zani
miv jc načrt Kopra ki ga jc po naročilu koprskega podestata in kapitana Bernarda Mal.picra naredil Giacomo Fino Načrt je bil sestavni del poročila, ki ga je v Benetke 29. septembra 1619 poslal koprski podestat Upodobljeni so mestno obzidje z mestnimi vrat': m pristanišči, glavne ulice in sakraln. objek.. v mestu Označena je povezava mesta s kopnim (most z Levjim gradom). Razstavljen j , bil ludi načrt koprskega obzidja in Levjega gradu, ki so ga Benečani postavili med mestom in kopnim po zavzetju Kopra leta 1278. Postavljen je hu na temeljih starejsc ird njavc. Porušili so ga leta 1820.
Na ogled so hili koprski slatin iz leta 1668 (posehej jc hilo predstavljenih šest odlokov iz. statuta, ki so urejali pravno življenje v mesiu), listina o ureditvi meje med izolsko ir koprsko konuino iz leta 1419 in kopija najstarejšega mestnega pečata. S topografsko karto spodnjega loka reke Rižanc, Scrmina in Slanjonskega zatoka (tu so hile včasih soline), z načrtom .solnili polj iz 18. stoletja ter listinami o nakupu o prodaji kavedinov smo skušali predstaviti soi no proizvodnjo (za Koper in hkrati za Benetke najpomembnejša gospodarska dejavnost v mestu).
Gospodarsko življenje v mestu in na podeZeljn smo prikaza) i s kupoprodajnimi in nuj eni m mi pogodbami fnpr. listina ■ 1588, avgust, 26, Koper o prodaji -i-i nato naj-mn posesti v predelu Pradc za ceno 150C dnkatoi/), s spiskom vasi v zaledju Kopra s številom kmetij, ki no bile dolžne oddajati les za notrehe mesta (1509), z. dokumentom o prihodkih davčnega urada s sadežem v Kopru za leta 1608, 1609, 1610, 1611 in 1612, ki jih c ocenil Frane iseo d i Priuli, ra.šporsk, kapitan in providur za Istro, Sem so všteti davki od gostiln za mesto Koper in za vasi, da vki na vino za Kop.7r z zaledjem. Milje, Buje, Izolo. Piran, Motovun, Labin, Plomin icr Rašpor. Všteti so tudi davki od prodaje kruha, davki od mlinov mesnic v Kopru in po vaseli, harnic, davki od lesa, olja, mer ter davki od ttlaje listin in testamentov.
Zanimiv je popis davkov, ki jih jc bil posamezen zakupnik dolžan plačali Gravisijem za najelo zemljo Seznam z vrednostmi posameznih dajatev (dnjalve so preračunane v denarno vrednost) je narejen po vaseli za vsakega posameznega zakupnika.
rcdstavljena sta bila dokumenta o stalni trajektni liliji r.icd Koprom in Trstom iz leta 1687 in nredha (1549J, ki pod kaznijo 10 dukaiov prepoveduje po no rejanje in zlorabljanje "zdravstvene izkaznice*- na ec-lotnum beneškem ozemlju.
Pomcmhcn mejnik v življenju ljudi so hilc tudi poroke in smrt. Premožnejše družine so imele hogato notranjo opremo stanovanj, zato ni naključje da so ob smrti poglavarja družine (v navzočnosti prič in s pomočjo pr oblašecni.i cenilcev) vse premoženje natančno popihali (npr. 1710, fehruar, 10; popis premoženja
ARHIV] XXI
Ocene m poročila o publikacija!: m razstavah
145
premičnin, nepremičnin, kreditov 11 dolgov, pokojnega Giacoma Barbabianca). Tudi pri izbiri zakonskega partnerja je bila v ospredju ekonomska plat, sieer pogodbe o doti ne bi bile tako natančno napisane (poleg natančno opredeljenih dobrin- k. jih dobi nevesta za doto, je napisano določilo, da ostane prt ni "Se nje vsakega zakonca ves čas zakona ločeno npr. 1691, marec, 23, Koper - poročna pogodba med Snsano, hčerjo Donieniea Santa in Agnese Grisoai ter Franeescom Grav sijiM. Dogovorjen;: j' pila dola 1500 dnkatov v inateriaih in očetovih dobrinah), tudi če je šlo le za maji-en prinianiklj; j v sicer precejšnji vsoit denarja (1566, lehntar, 2S v doKumentn ženin Colnian Vergerio pojasni, da mi dobil dogovorjene dote 1200 dnkatov, ampak le 1)00 dukalov). Dohodkom se ni odrekala nili duhovščina, kot je to lepo vjdno v pogodbi, ki jo j ' oče sklenil s samostanom Sv. Klare za dve hčeri, novink: (1685, januar, 26, Koper V samostanski eerkvi Sv Klare se v navzočnosti prič Vieenza del Toso in Hallista Omlirella de Ptcro ter viccdomtiK. Miciiaela Gavaida Sanlo Grisoni obveže, da bo dal samostanu Sv Klare denar, dohodek od zakupov m druge stvar' za zaobliuho njegovih hčera Isaliclle in Caiterine, ki bosta naslednjo nedeljo poslali klarist. /a vsako bo dal po 400 ilukatov v denarju in v.ii 400dukatov v zakupili, za katere dobiva 6-odstolne obresti. Nadalje obljubi, da bodo on tn njtgov dediči dajali samostanu preživnino za hčeri.)
Po vzoru meščanov so poročne pogodbe pisati titči na podeželju in prav me ni videti, tla bi v "zvitosti" zaostajali za premožnejšimi prel ivaici (1580 november, Dol pri Hnisiovljr.li "Na tem mestu sla se legalno po rimokaioliški eerkvi in t demmskem koncilu ter po lokalnih navatlali v Istri in Dolu poročila domačina Andrea Honazza in Orsola, liti pokornega luana Saua. /),
V nie.sin se je pokazala lndr potreba po šolanju. Najboljšo izolira/boje bilo mogoče tlobiti v cerkvenih in mestnili šolali. O šolanju govori tudi ;len v stainti' iz lela 1423 Fantje iz premožnejših družin so se šolali na univerzi v Padovi in v družili dijanskih mestih (predstavljeni sla bili doktorska dipioma iz prava Nikolaja Gravisija iz ieta 1610 ter diploma iz filozofiji in medicine Joanesa Nicolunsa Marehionisa d t Gravisi iz lela 1684).
Večina prebiva!stva v meslu je bila sieer romanskega rodu. vendar pojavljaliic slovanskih pi, tmkov in imen v doknmentili dokazuje tudi navzočnost Slovanov. V zaledju pa jc iiila večina prebivalstva slovanskega rotlu. Na to kažeje pr liki ledinska imena krajev ali predelov naselij In tudi redki, vendar ohranjeni dokunieni v slovanskih jezikih. Pretistavili smo pra\ ilnik Bratovščine svetega rešnjega lelesa iz leta 1635, k je nap;san v slovenščini, in latinsko-glagolski slovar iz 17. s'oletja, ki je nastal v samostanu Sv. Gregoma v Kopru. Samostan je pretlstavljal slovanski otok v neneškem Kopru (za niaševanje in vodenje samostanskih dnevnikov so uporabljati glagolicoj. Slovar ji dokaz takratne kulturne ravni slovanskega prebi atstva v Istri.
Arlii\ :e v ta namen dal kratek vodi k po raz stavi v slovenskem in italijanskem lez.ku ter kopije (v
glini) kopiskega peeiita iz 13. stoletja. Organizirano jc bilo vodstvo po razstavi, le-to st jc oglcnalo več kol 500 obiskovalcev.
S tiiintr desclinii dokumenti se jc arhiv vključil tudi v v se slov en ;k. projeki razstave o srednjeveških mestili z naslovom "Kdor z mestom ne irpt, naj sc z mcsiom ne krepi". Ki ji: bila na Ljubljanskem gradu od 23. septembra do 10, oktobra.
Pictro Vidaeouie Na en njiv in pašnikov v dobra Sv. Onofrija pod Albucanom (spadal pod koprski terilorijj in Lonzana (spadal pod piranva teritorij; oba dela sla ločena z rdečo nttko, 1772, originai, Družinski arhiv Cnsoni Stilna^ Pokrajinski arhiv Koper
Tudi samo mesto Koper sc jc velikopotezno vključilo v projekt Dnevov evropski, kulturne dediščine. V Pokrajinskem muzeju je bila od IS septembra do 9. oktobra na ogled razstava "Grbi v mcslnem jedru Kopra", I. in 2. oktobra pa je potekli mednarodni znanstveni simpozij ob 500. obletnici rojstva Pclra Pa vi p Vergerij," miajšega. V Prelorski palači jc bila sočasno razstava z naslovom "Koper / Canodistria Plalea Goniuiunis" V samem mestnem središču (Titov trg), v cerkvi Sv Bassa, v s'olni cerkvi in v Pokra j nskem muzeju pa so bil priložnostni koncerti srednjeveške in renesančne ler stare keltske glasbe. V ta namen je turistično društvo Koper izdalo tudi zloženko "Po sledeh mestnih srednjeveških znameni tosli". Pokrovitelj prireditev jc bila Mestna obema Koper.
'/¿tenka Bonin
Razstava "Sto let Zgodovinskega arhiva Ljubljana"
Letos mineva 100 let, odkar jc Anton Aškerc poslal prvi ljubljanski mestni arhivar. Tedan i Ijil hljanski župan Ivan Hribarje bil zelo redoljuben mož. Nered med magistrairo dokumentaciji! ga jc napeljal k zamisli, da bi moralo mesin zaposlili nekoga, ki hi vzpostavil red med zgodovinsko pomembnimi dokumenti. Hribar je k sodelovaniu povabi' svojega prijatelja in duhovnika Antona Aškerca. Mestni svet