đ'r t^f Gorenjski časnik od leta 1947 L/L/ f w t prvi pmdhoonjkt£dnikgob£niec ifta 1900 PETEK, 22. JUNIJA 2007 Leto LX, Št. 50, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhata ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV wwtt.ooki n skioias.si v v* zascito sira v sredo je občino Bohinj obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok jarc. Pft^ LoT^ić Minister Jarc je predstavil ki naj bi bil predvidoma spre- ..............................................................................smeri razvoja kmetijstva v jet v juliju, razpisi, ki jih Stara Fužina • Najprej se je Slovenijiin v Evropi "Zvsto- predvideva, naj bi se začeli sestal z bohinjskim župa« pom v Evropsko unijo je slo- najkasneje v koncu septem- nom Francem Kramarjem vensko kmetijstvo dobilo bra. Za na razpise prijavljene in predstavniki panog v obči- nove pogoje, pod katerimi projekte pa bo zagotovljenih ni, kjei je beseda poleg kme- mora delovati, pa tudi fmanč- slabe 1,16 milijarde eviov, pri tijstva in gozdarstva tekla no stabilnost in predvidlji- Čemer bo evropskih sredstev tudi o ribištvu, mlekarstvu in vost/' je povedal Jarc. Sloven- za 900 milijonov evrov, sirarstvu v Bohinju. Zvečer sk) ionet naj bi bil tako bolj Svetnik lože Cvetek je za- pa je bila v Kulturnem domu ali manj izenačen s kmeti iz prosil ministra za podporo drugih držav Unije in ima s tem solidno osnovo za raz- pri reševanju problematike bohinjske sirarne. Jarc je za- v Stari Fužini javna tribuna z naslovom Priložnosti bohinjskega kmetijstva. Tribune se je udeležil tudi v. d direktor- stvu se je po besedah minis- čunajo na podporo pri pro- ja Direktorata za kmetijstvo tra zaustavil, proizvodnja in mociji, zaščiti in sofinandia- j. Negativni trend vkmetij- gotovil, da Bohinjci lahko ra- Branko Ravnik, kar precej dohodki pa se počasi dvigajo, bohinjskih občinskih svetni- Branko Ravnik je predstavil kov in prebivalcev Bohinja. Program razvoja podeželja. nju problematike, projekt rešitve sirarne pa bodo morali izdelati sami. Župan Franc Kramar in minister Iztok Jarc 1 f«». ^»f* iou< V Planici pogovor z lastniki Janko Rabič odkup zemljišč. Ta znaša 18 ..............................................................................evrov za kvadratni meter Planica • Po sredinem se- zemljišča na osrednjem obstanku Ministrstva za šolstvo močju ureditvenega načrta, in šport z lastniki zemljišč je kjer bo sta) bodoči nordijski med vsemi vpletenimi zavel center. Vsi lastniki so v zapr-doslej največji optimizem, tih kuvertah dobili ponudbo da se tešijo glavne dileme z vsemi informacijami, sedaj glede gradnje Nordijskega pa imajo 15 dni časa, da se o nje) izjasnijo. Glede na miren potek se- centia v dolini pod Poncami Na sestanku so predstavniki ministrstva Še enkrat na krat ko predstavili center, najbol pa je seveda med zbranim Stanka in prve ugodne odzive o ponudbi gre vendarle pričakovati, da bodo rešili velik odmevala ponujena cena za problem v Planici. ercator Prijetno praznovanje dneva državnosti vam želi STANOVANJSKI IN POT Gorenjski Glas SONCHEK.com MAgLORCAv.:,339' Gorenjska Gremo gor. P Vsem cenjenim kupcem želimo vesei praznile - dan državnosti. Za obisk se priporočamo. Z OBRESWÖ MERO. PKII-AGOJENO VASIM POTREBAM 50 i AKTUALNO : Bled zanimiv i za kratek oddih : Čeprav so na Bledu v I p^sodob^li većino hotelov, ugotavlja^ i jo, da gostje prf njih v povprečju bivA^ ' \o manj kot tr) dni. Povprečna doba bivanja seje v z^dajih petnajsdh : zmanjšala zd eadan. 3 KRONIKA Brez vprašanj o izsiljevanju Nd nadaljevanju sojenja zaradi izsl evartja podjetnika Draga Šubica j na kranjskem okrožnem sodišču pričal tudi kranjski podjetnik Peter Beton, kr j« bil na pivi obravnavi večkrat omenjen kol dortinevni naročnik iz» RAZGLEDI Slovenija^ to so nebesa na Zemlji Na pakistanski gori Nanga Parbat re< §eni slovenski alpinist Tomaž Humar le v Slovenijo povabil pogumna pakistanska voja&kd pilota, ki sta ga reii-ia i2 ujetni&rva v steni. To so nebesa na zemlji, sta dejala za Slovenijo^ ki sta si jo ogledala tudi iz zraka. ZADNJA STRAN Nevarni gozdni sprehodi v gozdovih v okolici Kranja so se razširile gosenice hrastovega sprevodnega prelca, k) neogrožajo i« hrastovih dreves, ampak so nevarne tudi za [udi< saj povzročajo srbečico in po- rdelost kože, v hu)^h primerih pa tudi težave z dihanjem. 24 VREME Danes bo ddno jasno. Jutri bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami. V nedeljo bo delno jasno, čez dan bo nastala kalina nevihta. f * » 9 15/26°C jutri: spremerdnvo oUaČno ? 17703529 2 POLITIK M danica. zavrl ^g-^as.si GORENJSKI GIJ\S petek, 21. junija 2007 PMT KLIMA COMMERCE, BLED, d. o. o., Pcpt na üsice d. 4260 Bled. podjei« za ir^anje prezračevanja, klimatizacije, ogrevanja in vodovodnih instalacij, vabi v svojo sredino; DELAVEC V PROIZVODNJI (m/ž) Pogoji: • najmanj 3 leta delovnih izkušenj - zaželena IV. ali V. st. izobra2be - pridnost, rriarljivost in natančnost pri delu ODGOVORNI VODJA PROJEKTA (m/ž) Pogoji: • najmanj 3 leta delovnih Izkušenj - min. VI. st, izobrazbe energetske smeri • poste nost. uspešnost pn delo, sposobnost Kandidatu nudimo stimulativni os. dohodek, zaposlitev za nedolo' čen ćas s poskusno dobo ter ostale pogo]e za delo. Če izpolnjujete zahtevane pogoje in vam ustrezajo ponujeni pogoji, nam pošljite pr1>ave z žMjenjepisom In dokazili v 8 dneh na zgoraj navedeni r»aslov. Podjetje 2 30'letno tradicijo obnove ovlopiasčev d.d.. Kidričeva $5,4220 ŠKOFJA LOKA NUDI REDNO ZAPOSLITEV « dOKrvOC v protTVOdnjl: »htevarw polcflcna \KbtvbQ - delovec v sklodllču, montoü pnevmatik ter razvozu pnevTTKiMk; wni»a 60 rr a s o Q hm Qtriglav (UMA I Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAM ESTWI KA ODGOVORN E URE DN ICE lože Ko4rjek, Cveto Zap! UftCDNlSTVO NOVINARJI-UREDNIKI; BoSQan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavč)č, Jože Košnjek. Suzana P. Kovačč. Ur^ Petemel. Mate^ Rarrt Stojan Saje. Vilma Stanovnk. Cs«tD Zaplotnik. Dana Zavrl Žfebtr, Štefan Žar^; ' ftalni soddavd: Maja Bertoncdj, Mat^Grcgonć, Milena Miktavčč, Miha Naglič, |asru Paladin. Maijets Smo'riikat, Simon Šubic l^r Žerjav OßUKOVN A ZASNOVA Jefn^ Strrta r. Trrold TIH NIČNI UREDNIK Gfcea Flain FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd KavČČ. Corazd trn LEKTORICA Mineta Vozlič VO DJA OG U^SN EGA TR2 EN|A Mateja Žvižaj CORcNjSKi CLAS je rejj5trirana blagovna in storitvena znjmka pod il. 97719^1 p'i Undu RS za intelektualno lastnino. Usianoviielj ir> i2{fa|atelj: Gorenjski glas, d.o o , Kranj / Ditehorica: Manja Volćjak / Naslov: Zoisov« 1.41x0 K^anj f Tel.i 04/20142 00. fai: 04/201 42 «•mali: infei^g-gfas.ii: mali oglasi in osm/tmcc; tel.: O4/201 43 47 (sprefem na maiskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ur«: vsak delovni dan od 7. do 13. ure / CorenJ&ki ^as je peltetfnil;, izhaja ob torkih tn petkih, v nakladi 72.900 izvodov / Redne pr^logr Moja Co'vnj&k}, Letopis Cofen/ska (enkrat letno) m devet lokalnih (K]log / TtsJc: SET, dd , Ljubljana / Naročnina:tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: EUft /a^SlT, leina naročnif^a: 127,0^ CUR / 30-446,25 SIT; Cen< v StT »o preia(unane po trća|u /ameniave 1 CUR>e 2^9. S40 SIT. Redni plaCniki imajo 30% popusta, polletni 20% popusta, letni popusta; v cene je vračunan DDV po stopn|i K; naročnina se upeiteva od tekoče flevilke ia»opisa do pisnega preUit^, ki velja od zadetka nas^ednjeja obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku: oglasno Itiente: tel.: 04/ ao> 42 4 GORENJSKA GORENJSKI CIAS petek. 22. junija 2007 Slavje v Žejah Prostovoljno gasilsko društvo Žeje-Bistrica slavi /o-letnico dela. Danes, 22. junija, ob 19.30 bo v gasilskem domu v Žejah slavnostna seja, med katero bodo podelili priznanja GZ Naklo. V nedeljo, 24, junija, ob 18. uri bo po gasilski paradi jubilejna prireditev s podelitvijo priznanj GZS. Sledilo bo družabno srečanje z ansamblom Zarja, ob 21. uri pa bo med kre-sevanjem ob dnevu državnosti kratek kulturni program. S. S. 8ašeq Slovesnost na Spodnjem Kallšču Agrarna skupnost Bašelj je v nekaj mesecih uredila svojo kočo na Spodnjem KaliŠČu In jo odprla predvsem za svoje ^lane in njihove svojce ter vaSČane s stalnim prebivališčem v Bašlju. Obnovljeno kočo ob poti na Kališče bodo slovesno odprli v nedeljo, 24. junija, ob 13. url. V primeru slabega vremena bo odprtje naslednjo nedeljo, 1. julija. I. K. Strahinj Nastaja biotehniški center Vlada Republike Slovenije je v torek sprejela akt o ustanovitvi Biotehniškega centra Naklo. Kot je povedal rav« nateij Srednje biotehniške šole Kranj Marjan Pogačnik, bo v okviru srednje Šole tudi biotehniška gimnazija. Oktobra letos bodo odprii višjo Šolo, pripravljajo pa se tudi na ob* ikovanje medpodjetniškega izobraževalnega centra. S. S. fCdtw Poslovni sss(em Morcator, d d . Dunajska cesta 107 na Obveičamo vas. da Imamo možnost 111 dati v nalem naslednje lokales Bldd. Ljubljanska C6$ta I3a: 120.00 mM 19.20 m^. 19.50 rn'v 1. nadstropju nad Mercaior^evo po slovel rt'>co i za Iroovsko ali storitveno dejavnost • pisarne 2. Cerklje na Gorenjskem. 2g. Brnik 114a; 65,00 m-' v 1. nadstropju rad Mercatorjevo poslovehico lokel zd storitveno dejavnost • pisama 3. Jesenice, U1. Franca Benediclča 2; 23t ,00 v pritličju večsTdnovdnjskeod objekta 4. Jesantce. C^ste MerialaTlU 41: 263.00 m' v pritličju već s Lanova njskega o kal 5. Jesenice. Cesta Cirila Tavčarja 4; 236.00 v pritličju vedslanovamskega obtekta 6. Jesenice, Otmarja Novaka 8: 83.40 m' poleg Mercaiorjeve poslovalnice okal 23 trgovsko dejavnost • bivša mesnica 7. Kranj, Drulovka 57: 113.00 m'med pos ova rirco in om 3. Kranj, Kidričeva cesta 12: 76.00 m^ pdeg Mercatorjeve poslovalnice ns Zlatem polju • lokal za trgovsko dejavnost 9. Kranf, Ofdhamska cesta 1 a: 142.00 m'in skladišče 161,00 m* trenutno Mercatooeva poslovalnica • lokal ?a trgovsko dejavnost 10, Kmp«, Kropa 3a: 49.63 m' pdeg pos ova nice mesnico 11. Šenčur, Kranjska cesta 3; 57,67 m^ 56.21 m^ 28.10 rn'v t. nadstropju nad Mercatorjevo poslovalnico • lokale 2a trgovsko dejavnost ali pisarne 12. Železniki, Na Kresu 26; 5.50 m' v 1. nadsin^pju Blagovnice • lokal za storitveno dejavnost 13. Železniki, Trnje 35; 150,70 m^ Prosimo vas, da dejavnostjo. se nam v vlogi predstavite tudi s svojo voge najkasneje do petke 29.06.2007 Mercator, d.d,. Cesia na Okroglo 3. 4202 ne trgovske storitve. 2 oznako »za naiem Vabimo vas. da pi poSljete Ad naslov. Naklo. Sektor lokala <. Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od pnjavhenph kandidatov. Borovci so se naselili I • v • hisi Skupina enajstih odraslih ljudi z motnjami v razvoju, doslej varovancev Centra za delo» varstvo in usposabljanje Matevža Langusa v Radovljici, se je vselilo v Borovo hišo pod Oblo gorico. Danica Zavrl Žleb i r slenih, odloČilo Se enajst lju- minja še njegova knjižnica, v (prostora je sicer za dvanajst) di. Sašo, Mar^, Peter. De* paricu okoli nje pa pesnikov Radovljica • To je že druga bi- jan. Boštjan, Niko, Tanja, valna enota, ki jo center Ma- Barbara, Urška. Grega in doprsni kip. Odprtja hiše, na katero so novi stanovalci na- bivalni skupnosti delali štirje strokovni delavci iz centra, dva pa bosta prihajala tevža Langusa odpira na Go- Miro so se zadnji letošnji po- mestili tablo Pri Boru, se je občasno. "Borovci", kakor se renjskem. Prvo so odprD lani mladni dan tudi uradno vse- udeležilo več uglednih go- septembra v PoljČah, v ob- vilo pod Oblo gotico, v stov, med njimi Janko S. Stu« novljeni kmečki hiši pa živi kateri je včasih živel sloven- šek. župan občine Radovlji- varovana imenujejo po preselitvi, pa bodo v center še vedno vsak dan hodili na osem stanovalcev z motnjami v duševnem razvoju, med njimi v majhni garsonjeri ski pesnik Matej Bor. Hišo je Centru Matevža Langusa dala v najem njegova hčerka ca, Davor Dominkuš in Cve- delo in usposabljanje. Upa, to UrŠiČ z Ministrstva za da bo enajsterica prav tako delo, družino in sodalne za- uspešno zaživela kot pred tu^ par. Za njimi se je za sa- Manja PavSIč, pri njeni preu-mostojno življenje v bivalni reditvi pa je sodelovalo Mi- deve, nekdanja direktorica centra Zvonka Štefančič in njimi stanovalci hiše v PoljČah, sicer pa so se za življe- skupnosti, ločeni od centra, nistrstvo za delo, dmžino in drugi. Nova direktorica cen- nje zunaj zavoda kar nekaj pa vendar pod strokovnim socialne zadeve. Na nekda- tra Tea Beton je pojasnila, da let pripravljali v okrilju "sa-nadzorom tamkajšnjih zapo- njega stanovalca v hiši spo- bodo z enajstimi stanovalci mozagovomiške skupine". Alenka Bol« Vrabec v i^menku 2 rtovimi stanovafči Börove hiše /foro-VMooifi Starostniki na Sedmera jezera V torek je doživelo nevsakdanji izlet 14 stanovalcev Doma Petra Uzarja iz Tržiča. S helikopterjem so eteli pod Triglav. Stoj an Sate Bistrica pri Tržiču - Življenje Domu Petra Uzarja ni nikdar dolgočasno. Nekaj stanovalcem so predlani omogočili polet z balonom, lani pa so jih peljali s helikopterjem na Kredarico- Na letošnjem pikniku so izžrebali 14 srečnežev za helikopterski izlet do Sedmerih Triglavskih jezer. Tja jih je želelo še več, a žal to ni bilo mogoče. Tudi osem delavcev doma je pod najvišjo goro odšlo peš. "Ni nam žal truda za organizacijo zahtevne naloge. Potrebnih je bilo kar nekaj dogovorov in usklajevanj s Slovensko vojsko, da smo 19. junija uresničili izlet. Med udeleženci so bile tudi 92*letni Marija Faganel in Marija Košir ter 9i.lctna Ma- Tržiške starostnike je popeljal helikopter na Sedmera Triglavska jezera, rija lindič, Vsi smo preživeE nekaj čudovidli ur med lulij- 2 hktniki pred drugo vož- Loke pri Tržiču, so oni zaha- nima strahu. Tudi Fani d. Tam nas je s hannoniko „j^ q™ ^^^^ Tržiča jali predvsem v bližje hribe. Veršnik iz Scbenj, ki je v zabaval Zvone Štular/' je strnila vtise direktorica mag. je zaupala, da ji je bil zelo všeč lanski izlet na Kredari- Od nekdaj je želela videti Ju- domu od jeseni, je komaj ča-lijce, kar ji omogoča šele prvi kala prvo priložnost za po- Zvonka Hočevar Šajalovič ^^^^ y mladosti je veliko hodi- polet v življenju. Draga Ha- gled na gore iz zraka. To je po vrnitvi. Dopoldan smo y dvakrat je šla peš ler iz Tržiča je priznala, da je zanjo posebna dogodivščina, opazovali V2let helikopterja xriglav. Kot se je bila vesela srečnega žreba za katere se bo rada spominja- ob prvi vožnii in poklepetali spomnWi Ana Praprotnik z izlet, pred prvim poletom pa la. i / # Mil II 100-I \ 6nzđ)« belo Htrti I «IDI II k| Ptprikd rumena ^ konitdsfa riiftd I MM U SOO^i^^eiodli« Bagonlje • mh Sitm V lO-^em tftnio» it lalitnifli M|i 11 M6ntK# QO^tfT jHrn «T $11 4H. /I/ jiai MB| U k| $IT an.70 i 0,69% sntisjs* posodice f .i' € J J / z' s Ledeni coj • V^Č Vf$f 2A €0 SITS& 49* 117,43 Vaflji polnjeni * vež vrst € 2,05Ag T 49 i ,fi9/kg -33®/ 39* < ft59 i SFT 93.46 I AfrXe Kosi tune v sončničnem eliu €2 S IT 634,70/ka 49* < m sn U7A2 Mozzorelia • več vrst 125 €3. S T 747, 39*10« MAXITRAT ^^^ 36x349 I.224.kg €2.20Ag S1T 526,66/k9 h -it" «9* < Okra«!» so v ovfo Aiuffi m ijo&to glovko zo prvsfovno roaco z l£D fiiAomi«^Slock-Chrem*^ • glovka 20 pmlofno ročko ^ Mini moosicq pc\\4 pt«fodtMoe pe leiajv tomnifave I (Ufl s ilT. Zo litkmk« nopokcne odgovorjono. Lidld.Q.o. k.d. www.lldl.sl v/SA 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 22. junija 2007 ŽiRi V nedeljo slavnostna seja Občina Žlrl svoj občinski praznik praznuje 25. junija» zato bodo v nedeljo» na predvečer praznika pripravili tudi slavnostno se/o občinskega sveta. V slavnostnem nagovoru bo spregovoril župan Bojan Starman. Seja bo v nedeljo, ob 19. uri, v galeriji OPD Svoboda. Na slavnostni seji bo Občina Žirl slikarju in pisatelju jožetu Peternelju Mausarju podelila naziv častni občan kot priznanje za dolgoletno ustvarjalno delo in kot kulturnemu ambasadorju Žirov v svetu. Priznanja Občine Žiri bodo dobili Marica Albreht za dolgoletno poučevanje in ohranjanje veščine klekljanja na Žirovskem, Viki Žakelj za 6o-letno delo v Pihalni godbi Alpina ter Društvo žirovskih tabornikov • Rod zelenega Žirka za uspešno 50-letn0 delo pri vzgajanju otrok in mladostnikov v taborniškem duhu in skrbi za naravo. Posebna priznanja župana Bojana Starmana pa bodo prejeli Peter NagllČ za ustvarjalni prispevek k razvoju kraja, Rado lan za dolgoletno delovanje na področju kulture, Adoff Križ-nar za dolgoletno družbeno in politično udejstvovanje v Ži-reh in Alfonz Zaje za velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine Žirov. B. 8. Danes Žirovska noč, naslednji teden študentska zabava junij je v občini Žiri mesec zabave. Svoje sile so najprej zagnali motoristi s tradicionalnim motorističnim zborom, ta konec tedna se bo nadaljevalo s prav tako tradicionalno Ži-rovsko nočjo, prihodnji konec tedna pa bo Klub Žirovskih Študentov desetič pripravilo Vikend Športa in zabave. Ob tem ne gre pozabiti niti na Številne kulturne prireditve, osrednja bo jutrišnji koncert Kvarteta kljunastih flavt Air na Ledenici pri Žireh, ki se mu bosta pridružila gosta Cveto Ko-bal s flavto in Damjan Stane§iČ s kitaro. Koncert bo v cerkvi sv. Ane na Ledinici z začetkom ob 21. uri. Prihodnji petek, 29. junija, pa bo občina v sodelovanju s partnerji predstavila projekt Pozdravljeni, ljubitelji utrdb o novi muzejski zbir-o utrdbah Rupnikove linije. B. B. n 5 01 o & I ^BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO SREONJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA Straliinj 09. 4202 Naklo Skladno $ Statutom Srednje biotehniške šole In Pravilnikom o uporabi Športne dvorane Strahinj ob>av]|a Srednja biotehniška šola RAZPIS O koriščenju Športne dvorane Strahinj v sezoni 2007/08 V športni dvorani Strahinj je možna športna vadba, uradne tekme ler rekreacije za športna dnjštva, klube in daige organ k zacije vse dni v tednu od 15.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 9.00 do 22.00 (ob sobotah in nedeljah). 2. Športna dvorana Strahinj se 2 dvema pregradnima stenama lahko preuredi na tn ločene vadbene površine. V šporfrii dvorani Strahinj je možno igranje: • V celi dvorani; rokomet, cfvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet); • V 1 /3 dvorane: kosanja, odbojka, namizni tenis, badminton, dvoranski hokej, športno plezanje na mali umetn] steni, možne pa so tudi različne obitke spfošne vadbe. 4. Na razpisu laTiko sodelujejo dnjštva. skupine, javni zavodi, or^ ganizacije ter podjetja s sedežem v in izven občine Naklo. 5. Prednost pri eboru bodo imeli interesenti, navedent v 2. členu Pravilnika o uporabi Športne dvorane Strahinj. 6. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podjetja s sedežem v občini Naklo In zunaj nje naj dvojo vlogo za uporabo Športne ^rane Strahinj v sezoni 2007/08 posredujejo do 10. Julija 2007, na naslov Srednja biotehniška šola. Strahinj 99, 4202 Naklo, na obrazcih, ki Jih dobijo na Srednji biotehniški šoli v času uradnih ur ali na domači strani: www.9-6ts.kr.ed us. si. 7. Vloge morajo biti v zaprti kuverti vidho označene z napi* som: "Prijava na razpis dvorane Strahinj" in točnim nazivom In naslovom pošiljatelja na hrbtni strani. 8. Na osnovi posredovanih vlog bosta Srednja biotehniška šola in Občina Naklo pripravili pfedlog konščenja špoilne dvorane, dokončno pa ga bo potrdil ravnatelj Srednje biotehniške šole. 9. Po pripravljenem umiku koriščenja Športne dvorane Strahinj bodo z uporabniki podpisane pogodbe o uporabi športne dvorane. 10. Interesenti bodo do 22. avgusta 2007 obveščeni o umiku konščen;a Športne dvorane Stra/tm;. 11. Dodatne tnfomucije posreduje ga. Mira Poklukar, telefon (04) 277'21«14 ali na mira. po klukan^guest. ames. si Strahinj, 20. 6. 2007 mag. Manjan Pogačnik ravnatelj Nova Občina Žiri bo 23. junija drugič praznovala občinski praznik, ki so ga občinski svetniki po dolgih letih brez praznika določili na dan državnosti. BoJitan Bogatai "Na DobraČevi manjka le coni, trenutno gradimo cesto daljevanje obnove Muzeja ..............................................................................zaključek, to je ureditev ploč- in priključke. Letos bomo Žiri v sodelovanju z ministr- Ob tej priložnosti je župan nika ter varnega prehoda čez zgradili 140 metrov ceste s stvom za kulturo, ki bo do Bojan Starman v pogovoru cesto. V kratkem bo narejen pločniki. Interes podjetnikov konca leta 2008 končana, predstavil delovanje obüne projekt, dokončanje vseh del je velik, trenutno gradijo kar Vzporedno bomo določili polanskihvoiitvah: "Vsepro- pa pričakujemo v prihod- trije investitorji, Nadaljeva- programe in se pripravili na jekti, Id sem jih napovedal njem mesecu. Sredi julija se nje projekta prijavljamo v opremo muzeja." kot župansld kandidat, bomo bo iztekel tudi razpis za izbi- smeri sofinanciranja z ev- v štirih letih realizirali. Ure- ro izvajalca za ureditev ceste ropskim denarjem." dili bomo regionalne ceste, in pločnikov v Starih Žireh, zgradili dom za starejše in dela pa naj bi se začela izva- V leh dneh zaključujete Že dolgo se govori o gradnji doma za starejše občane. Ali lahko odločitev o gradnji kmaiu pričakujemo? objekte. Trenutno najbolj cestišča bo urejena tudi osta- telji utrdb, s katerim boste v "Potekajo intenzivni pogo-kritično kaže nogometašem, la infrastruktura (električna muzeju Žiri uredili zbirko von s potencialnimi investi-vendar bomo tudi to rešili, in telefonska napeljava), po- o Rupnikovi liniji. Kaj na torji. Na naše povabilo k so-hkrati razvijamo industrijsko ložen bo tudi nov glavni vo- občini pričakujete od tega delovanju sta se odzvala dva, zgradili športno rekreacijske jati v začetku jeseni. Poleg projekt Pozdravljeni, ljubi cono,... dovod. Investicija bo občino skupno stala približno projekta^ prvi bi dom zgradil in uprav-"Pritiičje muzeja bo do Ijal, drugi pa zgolj zgradil in konca junija urejeno, po- ga s pogodbo predal v uprav-stavljena bo zbirka z ena- Ijanje. Prva varianta je real- Zadnje leto urejate regio» 330.00o evrov." nalno cesto na DobraČevi, skupaj z državo boste kma- Gospodarstvo d(^iva v Indus- kim naslovom, ki bo pred- nejša. investitor se bo tudi lu začeli urejati cesto skozi trijski coni vse veČ prostora, stavljala Žiri v Času med prijavil na prvi mogoči raz- Stare Žlri, Kdaj se bo gradnja začela^ "Nadaljuje se izgradnja in- obema vojnama, ko je bilo pis za koncesijo, ki bo kma-frastrukture v gospodarski tu mejno območje. Sledi na- lu objavljen." Muzej zaenkrat §e kaže, da v rtjem kraljujejo gradbeni teden oa ha muzejska zbirka o utrdbah Rupnikove linije. A Vsem Žirovkam in Žirovcev čestitam ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. I Hkrati vas in obiskovalce vabim na številne prireditve, ki bodo v prihodnjih dneh popestrile dogajanje v našem mestu. župan Bojan Starman a KRATKE NOVICE TRSTENIK Praznik trste niš ki h gasilcev Prostovoljno gasilsko druStvo (PCD) Trstenik v letošnjem letu praznuje 70. obletnico obstoja. Društvo so ustanovili 6. maja 1937. Prva seja je potekala pri Petru Zaplotniku, po domače pri Jeriču na Trsteniku. Na tej seji so imenovali upravni in poveljstveni odbor. "Danes ima društvo 91 Članov, predvsem pa nas veseli, da imamo veliko podmladka. Ob koncu lanskega leta smo kupili gasilsko vozilo za prevoz orodja, nakup dodatne opren;ie za to vozilo pa sc nam s svojimi prispevki omogočili Gorenjska banka, Zavarovalnica Maribor • Poslovna enota Kranj, Iskra ISD, Iskratel, krajani in vikendaši, Krajevni skupnosti Trstenik in Tenetiše," je povedal predsednik PCD Trstenik Edo BeČan in poudaril dobro sodelovanje z Mestno občino (MG) Kranj in Gasilsko zvezo MO Kranj, Obletnico bodo praznovali v dneh od aS. do 3c. junija. S. K. CERKgE V Cerkljah devetnajst odličnjakov Župan občine Cerklje Franc Čebulj je ob zaključku šolskega leta že po tradiciji obdaroval vse osemletne odličnjake Osnovne Šole Davorina Jenka v Cerkljah, le da ]e tokrat to sto- ril kar na Četrtkovi valeti, Med 75 devetošolci, ki letos zapuščajo osnovnošolske klopt, je vse razrede z odličnim uspehom izdelalo trinajst učencev: Žiga Lipar, Matjaž Porovne, Maja Ropret, Nina SladiČ, Spela Galjot, Klara Rebernik, Lucija Sleme» Metka Štefe, Anita Jenko, Marko Kuralt Sara Selan, Melita Zorman, Alan Kovačič. V dar so od občine Cerklje prejeli knjigo Spoznanja in odkritja človeštva. S. Ž. Kokra V nedeljo bodo odprli most v Kokri Ministrstvo za promet (direkcija za ceste) in občina Preddvor sta te dni končala z obnovo še enega mostu v dolini Kokre, in sicer med odcepom za osnovno šolo m naseljem Podjebelca. Slovesno ga bodo odprii v nedeljo, 24. junija, ob 13. uri. Na dan odprtja si bodo gostje z ministrstva v družbi župana občine Preddvor Mirana Zadnikarja ogledali obnovljeni most, nato pa se bodo preselili na trg pred cerkvijo, kjer bo pozdravni nagovor s kulturnim programom. Turistično društvo Kokra tega dne pripravlja prireditev Semenj v Kokri. D. 2. Sredn)A Bela Pred dvorski od I i čn jaki Župan občine Preddvor Miran Zadnikar je prejšnji teden na Beli sprejel učence osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora, ki so bili odlični vsa leta šolanja. )z občine Preddvor so to: Tjaša Cortnar, )anez Nejc Login, Medina Alagić, Polona Rožič, Ajdin Huzejrovič in Martin NagliČ. Slednji je na nacionalnem preizkusu znanja angleščine ob koncu Šolskega leta 2006/2007 dosegel vse možne točke in si prislužil priznanje za odličnost Millennium. D. 2. Kranj )utri sejem rabljenih šolskih knjig Društvo prijateljev mladine in center za socialno delo Kranj ob koncu Šolskega leta spet pripravljata sejem rabljenih šol* skih knjig In potrebščin. Sejem bo jutri, 23. junija, od 8. do "12. ure v avli mestne občine. Vsako leto sejem ponovijo tudi jeseni, letošnji bo 1, septembra. D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, 22. junija 2007 VI Ima .stanovnik @g-glas.si 7 Radovljiški miting tudi Evropo Res odlična zasedba vseh najboljSih domačih in mnogih tujih plavalnih zvezdnikov vzbuja veliko zanimanje za letošnji mednarodni miting, ki ga jutri in v nedeljo pripravljajo v Radovljici. Vilma Stanovnik Radovljica - Plavalni klub Žito Gorenjka Radovljica bo ta konec tedna pripravil 31. mednarodni plavalni miting Mobitel 2007. Kot je na priložnostni tiskovni konferenci povedal predsednik kluba )o2e Rebec, na njem pričaku* jejo plavalce in plavalke iz petnajstih držav, poleg 115 tujih tekmovalcev bo nastopilo tudi okoli 180 domačih. Jutri ob 17. uri bo tekmovanje slovesno odprl minister za obrambo Kari Erjavec« tako jutri kot v nedeljo pa si bodo zanimive obračune v vodi lahko ogledali tudi gledalci pred televizijskimi sprejemniki doma in v nekaterih evropskih državah. Seveda radovljiški organi- Odličnima plavalcema Sari Isakovič in Luki Turku je ključe avtomobilov Chevrolet Aveo zatorji računajo tudi na tradi- izročil direktor Avtohiše Odar Miroslav Odar, cionalno polne tribune ob bazenu, saj si bodo gledalci ni izključeno, da je ne bodo Seveda pa bedo za res dobro hiteOdarMiroslavOdar.Zav- lahko od blizu ogledali nasto- tu Še stopnjevali. Ker je naš vzdušje najbolje poskrbeli do- tomobiloma se bosta lahko vo- pe Britancev Marka Foster^a, miting na koledarju Medna- maä reprezentanti na čelu s žila do zaključka olimpijskih Švedinje Therese Alshamar, rodne plavalne zveze kot Saro l&akoviČ, Anjo Klinar, iger drugo leto. Saro, Id se tre- pa tudi vrsto odličnih tekmo- eden tistih, ki Šteje za osvaja- Moniko Močnik, Majo in Tmo nutno šele pripiavija na vozru- valcev naših severnih, juž- nje olimpijske norme, bo to Cesar, Te^ Zupan, Ne^ Škuf- Ški izpit, bo naslednje tedne na nih, zahodnih in vzhodnih za nekatere le več j i izziv/' je ca, Robljem Vovkom, Robijem treninge in tekme vozil brat sosedov na čelu z odlično ob pripravah na miting pove- Žbc^rjcm in Luko Turkom. Gal, Luka, Id si je doslej sposo- Agnes Kovacs, "Res smo za- dal direktor plavalnih repre- Zlasti Sara Isakovič in Luka jal očetov avto, pa ima sedaj dovoljni, da smo na naš miting dobili tako ugledne tuje zentanc Slovenije in. domaÖ trener CiiiJ Globočnik. ki se Turk bosta na mitingu nasto- svojeg "Zelo sva wsela avto- pila Še 2 dodatno motivacijo, mobilov in to je za naju lepa in domaČe tekmovalce. Ti so bo s kar šestdesetimi člani saj sta v torek presenečena in spodbuda pred tekmo v doma-konec minulega tedna na radovljiškega plavalnega ko- presrečna dobila ključe avto- čem bazenu, kjer sicer najraje mitingu v Zagrebu dokazali, lektiva trudil, da bo tekmova- mobilov Chevrolet Aveo, ki da so v res izjemni formi in nje na res visoki ravni. jima jih je izročil direktor Avto- nastopava," sta v en glas zatrdila Sara in Luka. ymiA PRIREDITVE jadralni padalci v Selški dolini • Klub jadralnih padalcev Krokar Železniki je ta konec tedna organizator mednarodnega tekmovanja v hitrostnih preletih Ratitovec open. Vzletno mesto bo na Ratitovcu, v primeru slabega vremena pa na Poreznu ali Krvavcu. Tekmovanje se je začeio že včeraj in bo trajalo do nedelje, nanj pa se je prijavilo 165 tekmovalcev iz 16 držav. V. S. Duatton jamnik - v nedeljo bo ob 10.13 na Njivici pri Kranju start Duatlona jamnik (kolesarjenje, tek). Organizator je ŠD Bela Peč ' Podblica. Informacije: 041 790 194 (Igor Pogačnik). M. B. Tek na Vriič - Turistično društvo Kranjska Gora v ponedeljek, 25. junija, organizira 2. AndrejČkov Tek, 13. tek na Vršič. Start bo ob 10. uri pri restavraciji Gurman v Kranjski Gori. M. 6. Kolesarski vzpon na Katarino • V nedeljo bo ob 9. uri pred OŠ Preska v Medvodah start 9. vzpona na Katarino, ki poteka v organizaciji KK Medvode. Informacije: 040/263 015 (Mirko Pldzar). M. B. kolesarski maraton Krvavec 2007 - Rekreacijsko društvo Strmo! jutri, 23. junija, organizira 2. kolesarski maraton Krvavec 2007. Start družinsko-Šolskega kolesarskega maratona po vaseh občine Cerklje (22 km) bo ob 9.30 pred picerijo Pod jenkovo lipo v Dvorjah, od kjer se bodo ob 10. uri dobro pripravljeni kolesarji podali na 12-kilometrskl vzpon na Jezerca. Gorski kolesarji se bodo pomerili v cross countryju po Krvavcu (6 km ali 12 km), start bo ob n. uri pred brunarico Sonček na Krvavcu. Prijave na dan prireditve od 7- ure naprej pred picerijo Pod jenkovo lipo. S. Š. Balinarski spored • Danes ob 17. uri bo na sporedu 7. krog 1. gorenjske balinarske lige. Pari so: vzhod - Huje : jurč Blejska Dobrava, Visoko Rapa : Sava, Bratov Smuk : Podnart, Zarica : Kres Javomik; zahod • Trata : Lesce, Center: jesenice, Milje : Rogovila TELE-TV [27. junija ob 17.00). S. S. Pokal BZS za članice • V nedeljo, 24. junija, bo na baliniSČu na Miljah od 9. ure naprej potekalo tekmovanje za Pokal BZS za članice. S. 1 NOGOMET Tenctiše Dečki Triglava Podgorja v finalu Minulo sredo so nogometaSi Triglav Podgorja v polfinalu slovenskega državnega prvenstva U 12 gostili Krko in se po zma* gi uvrstili v veliki finale. Z ekipo Maribora se bodo za naslov prvakov pomerili v nedeljo ob 18. uri v Teneti$ah. V. S. SKOKI V VODO JESEN ICC Prvič Karničnik pred Klinarjem Na kopališču Ukova imajo še edini v Sloveniji io-metrskl stolp, ki omogoča izvedbo tekem v skokih v vodo. Za popestritev poletne sezone so se pri Zavodu za Šport Jesenice odločili, da organizirajo serijo treh tekem za pokal mesta jesenice. Na prvi tekmi je največ skakalnih veščin v vodo pokazal Aleš Karničnik iz Maribora, ki je zmagal pred domačinom jernejem Klinarjem. Drugi dve tekmovanji bosta na sporedu 14. julija in 18. avgusta, najboljši v skupnem seštevku točk bo prejel pokal mesta Jesenice. J. R. Bled Najboljši V Blejsko jezero v sredo, 27. junija, z začetkom ob 18. uri, bo na Sledu potekala tekma svetovnega pokala v skokih v jezero. Tekmovalci bodo skakali s 23-metrskega stolpa na obali jezera pod Riklijevim parkom. Uradni trening bo že v torek ob 18. uri. v. S. Pokličite na 080 &9 76 m se prija vrte na testno vožnjo ter poslastico: 3 x trening preživetja e terenskimi vožnjami. času Ford flote Še posebne ugodnosti* • omejene sen je odlično opremljenih vozil po prijaznejši cenl< • 4-letna garancija za modele Fiesta. Fusion Focus. Mondeo - izjemno konkurenčne cene dizelskih TDCI motorjev. Več informacij na www.f ofd. s I. podaljšane testne vožnje 6 modelov, 19 vozH od 7. 6. do 29. 6. 2007 v 16-lh krejih posebne ugodnosti ob nakupu vozil Feel the difference Gorenjska Ford flota Servis Prllo, Cesta na Lipce 6, Lesce, tel.: 04/531 73 31 Avto Kadivec, Mlakarjeva 61. Šenčur, tel.: 04/279 00 23 26.-27. Ju rti J 28.-29. junij 8 K si mo n.s ub ic@g-glas. si GORENJSKI GLAS petek» 22, junija 2007 ncsreCe Kranj Pobegnil po nesreči V ponedeljek ob 5. uri se je na Cesti 1. maja v Kranju zgodi-a prometna nesreča, po kateri je povzročitelj pobegnil. 49- letni Kranjčan se je peljal s kolesom iz smeri središča mes» ta proti Delavskemu mostu. Neznani voznik osebnega avto* mobila, rdeče barve, mu je zaprl pot, da je padel po cestišču in se huje poškodoval. Očividce policija prosi, da pokličejo na Številko 113 ail PP Kranj na 04/233 64 00. jESENICE Zapeljala pred motorista v sredo ob 1140 se je na regionalni cesti v bližini Koroške Bele hudo ponesrečil 20-letni motorist z Bleda. Ko je pripeljal mimo bencinskega servisa, je z dovozne poti na njegovi desni strani z asrtomobilom pripeljala 28-letna Jeseničanka in zapeljala na cesto. Motorist je zavrl, vendar je zaradi vožnje z neprilago« jeno hitrostjo izgubil oblast nad motorjem in padel po vozišču. Obležal ie s hudimi ranami. S. Š. GG D AT RI S v » ' 'ČREJE.iMCrČHEJE naročnine 04/201 42 41 e^po^ta: narocnine@g'glas.sl www.Qorenjsklglds.si RADIO KRANJ d.o.o. Strj(»rjeva ul. 6, KRANJ <04) 2812 (04|28t2 (04> (Odi) 220 moofuu <04) 2ei ie «Zrete fnto; 03 757 6155:03 797 6157« WMWJsrm^zrec^^sK www*rooJ8«sl Za tna ski rana neznanca, ki sta v sredo oropala poštno vozilo pred pošto v Vodicah, policija še išče. [as na paIADIN Vodice • S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da je do ropa prišlo v sredo okoli iS.30, ko sta zamaskirana moška pristopila k poštnemu vozilu, ki je stalo pred službenim vhodom v vodiško pošto, "Eden od storilcev je vozniku zagro^ s pištolo, nakar sta pograbila vrečo z denaijem j tisoč evrov) in s kraja pobegnila neznano kam. Moška sta bila visoka okoli 165 centimetrov, oblečena v temna oblačila, obraza sta imela zakrita s tkanino," so policisti zapisali v uradno poročilo, z infonnadjami pa ostajajo skopi, saj kriminali- stična preiskava kaznivega \z poštnega avtomobila, parkiranega pred pošto Vodice, sta zamaskirana neznanca dejanja, v katero so se poleg s pomočjo pištole odtujila nekaj tisoč evrov gotovine. policijskih patioilj vključili tudi vodniJd službenih psov ali na anonimni telefon poli- prej v Ljubljani. V ponedeljek statalaats pomočjo pajdaša, ki in policijski helikopter, v dje 080-1200. nekaj čez osmo zvečer so na- ju je čakaJ v avtomobilu, iz poš- tem trenutku še poteka. Vse, Policisti zaradi preiskave mreč neznanci oropali poštno tnega vozila pc^bila vrečo z id bi karkoli vedeli v zvezi z prav tako niso potrdili, ali so v vozilo pred pošto na Vodnikovi nekaj deset tisoč evri gotovine navedenim ropom prosijo. Vodicah predrzen rob izvedli v Ljubljani. Mlajša zamaskira- in pobegnila z belim avtomobi-da pokličejo na številko 113 isti nepridipravi kotle dva dni na moška, stara od 20 do 25 let, lom znamke Opel. Sodnica ni okužena, kaj pa izvedenec? Vnovično sojenje nekdanji homeopatinji Darji Eržen zaradi domnevne povzročitve smrti iz malomarnosti se bo potegnilo v jesen. Simon Subic Kranj - V sredo so na kranjskem okrožnem sodišču na- mamosti povzročila smrt svo- epilog ni znan niti dobrih de- pokojnega Podgorška, Id jih je jega padenla in sorodnika Ja- set let po smrti [aneza Podgor- zapisal v trinajst strani dolg neza Podgorška. Ška. In Še nekaj časa ne bo, saj dokument. "Obrambo zani- Na zadnji obravnavi (2. apri- so sredino obravnavo prekinili ma, ali je morda te podatke daljevali z vnovičnim soje- la letos) je zagovorruca obdol- po slabe pol ure, ker se je ni sodni izvedenec črpal iz dokaznih virov, ki so bili izloče- njem nekdanji homeopatinji žene Darja Roblek predlagala Darji Erlen z Zgomjega Je- izloätev senata in njegove mc^ udeležiti sodni izvedenec medicinske stroke Go- ni iz sodn^a spisa," je pojas- zerskega. Po razveljavitvi prve predsednice, okrožne sodnice razd LeŠničar, ki je izdelal nila zagovornica. Sodni senat sodbe iz februarja 2002, ko je Marjete Dvornik zaradi oku- bila Erženova obsojena na po- ženosti z rieveljavnimi doka». Predsednik kranjsk^a sodišča Mihael Kersnik je predle^ obrambe zavrnil, tako da je sodnica Dvomikova ta teden novo izvedensko mnenje. Okrožni državni tožilki je namreč zapiske Erženove o poteku zdravljenja pokojnega gojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, na tem sodiSču znova razsojajo, ali je danes 49- Fraadd Slivnik se neposred- Podgorška izločil iz sodnega no zaslišanje sodnega izve- spisa, ker so bili pridobljeni denca sicer ne zdi potrebno, nezakonito,kasnejepajeizlo- pri njem pa vztraja odvetnica čilo tudi vse ostale dokaze, ki letna obdolženka novembra lahko nadaljevala z vodenjem Roblekova, ker želi, da ji izve- so nastali na podlagi zdravni-1996 zaradi homeopatskega sojenja, ki pa vse bolj postaja denec pojasni, kje je pridobil činih zapiskov. Sojenje se bo načina zdravljenja tropske tipičen primer razvlečenih podatice o uporabi homeopat-malarije iz nenamerne malo- sodnih postopkov, saj sodni skih zdravil pri zdravljenju tako nadaljevalo 17. septembra. Brez vprašanj o izsiljevanju pregon, vem, kje živimo," sodnim senatom je pred razburil Simon Subic nju o domnevnem naročilu ce Bežigrad, katere manjšin- ..............................................................................izsiljevanja sploh ni nihče po- ski lastnik je tudi sam. "Blago- Kranj • Na nadaljevanju soje- stavil vprašanja; ne zagovor- vnica Bežigradjeletai999,ko nja zoper aS-letnega Kranjča- rük obtoženega Gorazd Fišer je bil njen lastnik Drago Šu- naEdiiaPlavo,obtoženega iz- ne tožilka Irena Kuzma ne bic,zai,3milijon3nekdaj3jih siljevanja podjetnika Draga predsednica sodnega senata mark prodala poslovni pros- mnevnem izsil]evanj\i njso Beton in sodišču naštel nekaj poslovnežev, Id naj bi zaradi šubica ostali brez velikih vsol denarja ali celo doživeli srčne infarkte. Kot zapisano, ga o do- Šubica, je včeraj na kranjskem Andreja Ravnikar. tor podjetju Albis, v lasti dnj- spraševali, odgovoril je le. da okrožnem sodišču pričal tudi "Vztrajam pri tistem, kar žinskega člana Šubicev. Čez obtoženega Plavo ne pozna, kranjski podjetnik Peter Be- sem o upniških odnosih z približno štiri mesece je Al- Po opravljenem pričanju pa ton, kater^ sta Plava in Su- Dragom Šubicem povedal bis odstopil od kupne pogod-bic na prvi obravnavi večkrat preiskovalnemu sodniku. Tr- be. blagovnico pa je to pod-omeniia kot domnevnega na- dim, da je bilo naše podjetje jetje tižilo še vse do leta je v pogovoru z novinarji napovedal odškodninsko tožbo zoper Draga Šubica za obtož- ročnikaizsiljevanja.kerdamu ukradeno s strani podjetja 2004. Blagovnica je bila4ako be. ki jih je o njem izrekel na je Drago Švhic dolžan milijon STZ in povezanih pcxijetij, ki ogoljufana za najmani 120 prvi obravnavi, in tudi medi- evrov, Zanimivo pa je, da Be- jih vodi šubic," je dejal Beton, milijonov tolarjev. Zame ^e je, ki so nj^ove besede javno tonu na včerajšnjem zasDša- Izpostavil je primer Blagovru- to kraja. Če to ni dovolj za ka- objavili. 102 Priloga Gorenjskega glasa Ob dnevu državnosti 2007 ugotavljamo, da naša država izgublja suverenost navzven (odpovedala se je tolarju), navznoter pa se s posegi v gospodarstvo, medije in visoko šolstvo še krepi. Je to prav aH ni? države v preveč prema Miha Nacuč rodne okoliščine, nastale z država odreö delu svojih pri- da bi bilo dobro, če bi se dr- žal je tieba ugotoviti, da Žal je treba ugotoviti, da nekateri še zmeraj razmišljajo po partijsko. Za njih je država še vedno last njihove oziroma vladajoče stranke. To pa V • ]e v resnični oziroma ''sproščeni" demokracij i nedopustno! ...................................... ziomom komunizma v letu stojnosti. Načelno to ni lepo, žava umaloiila iz nekaterih nekateri še zmeraj razmišlja- Kaj napisati ob i6. rojst- 1989. Nihče pa ni opazil, da ni pa nujno slabo, zlasti iz- razsežnosti družbenega živ- jo po partijsko, čeprav se nem dnevu države, ne da bi seje roj stvo slo ven ske drŽave kuSnjez EU so zaenkrat prav ljenja. Zlasti iz gospodar- (mnra sicer nekdanji komu- ponavljal kaj od tistega, kar sem morda napisal že ob ka- zgodilo le kak dan po kresni noči 1991I Razlaga je torej na dobre. Komaj pol leta je, kar stva, pa iz medijev, iz avto- nisti) zdaj razglašajo za anti- smo se odrekli tolarju. Bil je teri od prejšnjih obletnic? dlani: iiresničil se nam je sen dober denar in mnogim je nonmega polja visokega šolstva in še od kod. Dr. Peter komuniste. Za njih je država še vedno last njihove oziro- Eno od razlag ponovim za- kresne noči, državo smo do- bilo žal, da ga izgubljamo že Jambrek, Id si je že z nekate- ma vladajoče stranke. To pa vestno, ker se mi zdi, da je bili kot zaklad, s skrivnostno po poldrugem desetletju. A moj izvirni prispevek k pojasnjevanju okoliščin, v katerih je Republika Slovenija močjo praprotnega semena v žepu! kaj, ko je evto le boljši, tolar rimi prejšnjimi izjavami in dejanji prislužil vzdevek |e v resnični ozijoma "sproščeni'' demokraciji nedo- pa že po testih mesecih pov- "Janševega politkomisarja", pustno! Država je od vseh dr Žavljanov, vlada, ki jo je na volitvah većina volivcev izvo- No, saj vem, da me ne jem- sem pozabljen. Vojsko, ki je pa je pred kratkim na Zboru nastala. V letu, ko smo jo do- Ijete resno. Sploh pa ne poli- tako kot denar eden najsta- za republiko ustrelil v Čisto bili, se mi je zdelo vse skupaj tiki, ki so tako ali tako navaje- rejših atributov državne su- drugo smer "Zdajšnja vlada lila, z državo samo upravlja, tako Čudežno, da tega nisem ni vse zasluge pripisati sebi vecenosti, sicer še imamo, a potrebuje vsaj Še en man- Od načina, kako to počne, pa mogel pripisati le sloven- in svoji tovarišiji. Pa poglej- to so predvsem plačanci, ki dat, da vsaj približno sanira je odvisen tudi nj'en nasled- skim politikom. Saj ne, da bi mo na vso reč bolj trezno in jih mora država poslati, ka- 12 let nesproščenosti na 50- nji volilni rezultat. Novejše omalovaževal njihovo vlogo v se vprašajmo, kako ravnamo mor ji ukaže Nato. K sreči sta letni podlagi diktature." In raziskave javnega mnenja tej zgodovinski igri. nekateri z zakladom, ki smo ga dobili policija in diplomacija, druga pri tem je imel v misiih rav- kažejo, da podpora vladi so jo odigrali več kot odlično, o kresu 1091? Denimo: je dr- dva od stebrov državnosti. a režiser je bil tudi v tem pri- žave pri nas preveč ali pre- bolj suverena, meru nad njimi. Kristjam bi malo? Nekateri obžalujejo, no "sanacijo" gospodarstva, pada, da torej mnogi volivci nekaterih medijev in uni- ne soglašajo z njenimi pote-Eni torej obžalujejo dej- verze. V teh okoljih naj bi zami, z načinom, kako rekli, da se je vse skupaj zgo- da je Republika Slovenija za- stvo, da država slabi nav- vlada s trdo roko počedila, "sprošča" (beri: zateguje) ne-dilo z božjo pomočjo, a to Čela že v rosnih letih izgub- zven. Drugi pa se pritožuje- kar je še ostalo od rdeče ne- katere vprege. Mnogi dižav-zveni precej šablonsko. Ne- Ijati svojo suverenost nav- jo, ker se zlepa noče odpove- snage, postavila svoje ljudi, Ijani menijo, da je šla vlada kateri pravijo, da smo imeli zven. Z vstopom v EU in v dati svojim privilegijem srečo. Spet drugi, da so svoje Nato se je morala tako kot navznoter. Načelno je bilo potem ko bo vse "naše", pa predaleč zlasti na dveh pose navsezadnje lahko tudi diočjihrvkadrovanjuinvpo- prispevale ugodne medna- vse druge Članice tudi naša sicer že večkrat ugotovljeno, umakne. puščanju zahtevam Cerkve. Dr. Tine Hribar pa Janezu Janši priznava, da je prav on tisti, ki brzda klerikalne apetite. o čemer naj bi pričali tudi napadi na predsednika vlade, ki se v katoliškem tedniku Družina kar vrstijo. Vlada in njen predsednik se rada pohvalita tudi z dobrim stanjem slovenske ekonomije, Češ da nam še nikoli ni bilo tako dobro kot zdaj. To drži, vprašanje pa je. Čigave so zasluge. Politiki bi jih, kot rečeno, najraje pripisali kar sebi. A po mojem bi bilo pošteno, ko bi vsaj del zaslug za dobro stanje gospodarstva pripisali gospodarstvu samemu, Id je očitno v dobri formi, ugodnim razmeram na svetovnih trgih in še čemu. Pa državljanom, ki smo primorani vse več delati. Zato ni čudno, da smo kdaj tudi nesproščeni. Vendar sproščanja ne pričakujemo od vlade. Vlada naj skrbi za pogoje, v katerih je mogoče ustvarjati. Sprostili se bomo pa že sami, vsak po svojih potrebah in zmožnostih. Kresovanje 5 2007 je lepa priložnost, da sproščeno proslavimo tudi rojstni dan naše države, IO GORENJSKI GLAS petek, 22. luniia 2007 POGOVOR Razgledi V domovih za starejše v Sloveniji imamo 16.500 mest, na seznamih čakajočih na sprejem vanje pa je že 12.300 starejših, a odgovomi v državi ob tem in kljub neneiinim opozorilom ne kažejo nobenega vznemirjenja. poste domu čaka vrsta Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Danica Zavrl žubjr veniji, po posameznih do- .....-..................................................................movih, po regijah ... Trenut- Kako dolgo mora danes star na situaciia je naslednja: v Člov«k čakati na to. da bo sistemu socialnih zavodov v sprejet v dom? Sloveniji imamo kapaciteto yi "Govorimolahkoleošlevi- približno 16.500 mest, evi« lu čakajočih, težje pa o času, dentiranih prošenj pa je ^ 1 kdaj bodo lahko ti ljudje 12.300. Med temi sicer niso JxO SO prCfl sprejeti v dom, saj je to v naj- zgolj taki, ki od danes do jutri potrebujejo sprejem v dom, dve tretjini pa jih je zagotovo. Število ljudi, ki potrebujejo domsko osiabo, ra- desetletji gradili domove, so bile večji meri odvisno od tega, kako hitro se bodo mesta iz- praznila. Slednje pa je žal odvisno od umrljivosti. Ko 1 spremljam nekatere zavode, ste strahovito hitro. Lani pOtreDc med njimi tudi škofjeloške- smo imeli sedem tisoč proga. ugotavljam, da se je umr- Šenj, letos jih je torej že 12 ti- 1 v I 6^* Mgv ^ • J i, UA UJiU" drugačne, to so IjWost letos v pnmerjavi z * bili nekakšni hoteli za malo starejše aktivne ljudi, danes pa lani razpolovila. Ob tem dej-stvu se lahko čakalna doba na dom ne le podvoji, temveč celo potroji. Ne čudim se, da v domovih neradi govorijo o času, v katerem lahko sprejmejo čakajočega." soč, razlog za to pa je kopičenje socialnih, demografskih in zdravstveni razlogov. Ljudje živijo dlje, v višji starosti imajo tudi več bolezni, zato vedno težje živijo sami in potrebujejo profes ionalno pomoč, zato morajo v domove. Po dnigi strani je vedno je vedno več zahtev po negi, teko zahtevne nege, ni do- Boris Koprivnikar / ctm^ »»vnt v zadnjih letih sploh kaj odprtega? "Od leta 1995 do 200$ je skupina starejših od 65 let, ki je nala oljna skupina, narasla za več kot četrtino, To so veliki premiki, demografske projekcije pa kažejo, da bo v naslednjih desetletjih število starejših še hitreje naraščalo. Tega se v državi danes nihče ne zaveda, sistem se nam že sedaj ruši, a nihče ne kaže zaskrbljenosti. Že Če bi Lmeli pri 16 tisoč posteljah 1500 čakajočih, kar bi predstavlja* jo desetino kapacitet sistema. bi bilo treba narediti, kaj šele pri 12 tisočih čakajočih ob 16 tisočih kapacitetah. "Od 2001 do 2005 smo v ok-vinj še prejšnjega nacionalnega programa varstva sta» rejših zagotovili skoraj pet tisoč novih postelj. Po koncu .0 Kolikoljudi v Sloveniji tore) manj družin, ki so sposobni na prste rok pa lahko prešte- volj servisnih prostorov, pod tega obdobja je število čaka- le V niin veČina ^aka, da bo dobilo mesto v sami skrbeti za svoje starej- jemo starejše ljudi, ki ne po- silnimi pritiski za sprejem iočih strašansko naraslo, a li udi v enem od domov? ska komponenta." nege n Še. o sprejemih v dom se trebujejo zdravstvene oskr- bolnih in potrebnih različ- država v naslednjem sred-"Te podatke sedaj lahko odločajo v vsakem od sodal- be, temveč zgolj namestitev, nih oblik nege se še bolj iz- njeročnem obdobju sploh ne spremljamo po zaslugi nih zavodov posebej glede Ko so pred desetletji gradili gublja nekdanja stanovanj- načrtuje več gradnje domov, le oddajo koncesij, kar bo letos domovom prineslo zgolj 700 mest. To je odločno premalo." h u. stran • ■ *v* pu ^ddtugt 11111 ^dvvuuv ^H^acuc) ^icuc fvsj dv* i^ficu ucdcucv^i ^dujj najZanteVnejSl skupne evidence. Od lani na potrebe, ki jih ima upo- domove, so bile potrebe dru namreč spremljamo vse rabnik. Nekdo denimo po- gačne, danes pa je v njih več- 1 • • • kiAJiiice d^iciiiijaiiji^ laUAUr«. uciuiuv gavijv, smiüv.» ^a j«. * 4A]«aa tww- rCategOri] I prošnje in imamo na spletni trebuje sprejem v stanovanj- ina ljudi v najzahtevnejši ka- Prebivalstvo se stara, novih strani pregled, kolikšno je ski del nekdo drug na nego- tegoriji nege. Ti domovi niso domov za stare pa Uko re-število čakajočih po vsej Slo- valni. Na splošno pa velja, da prilagojenih za izvajanje koč ne gradimo več. Je bilo Tudi računalniku je vroče 48 RAČUNALNIK IN lAZ Robert guhin V \ M Vroče je, soparno, vedno Mj pisuje podatke. Cista mehani- nim in tako računalnik deluje kot $e hladi tudi jedrski reaktor možnimi papirji, knjigami, in bolj p ritiska poletje. Sicer je ka. f^er je vrtenje, je tudi tre- v temperat umem ob nw^u. fco v jednki elektrarni v Krikem. o ma ra mi in osta io na vlako. it nekaj časa tu. a seje sra- nje, zato se trdi disk segreva, je Še sposoben normalnega de- Tovrsten način hlajenja sreča- Računalnik mora dihati. Le mežljivo skrivalo nekje za oh- Segreva se tudi procesor. Se- lovanja. Procesor pa potrebuje prav poseben tre tma hlaje nja. laki. Sedaj pa je udarilo v vs^ stavija ga na milijone majhnih svoji veličini. Sedim v pisarni stikal, kt se nenehno preklap- in sopiham, saj bolj kot delam, Ijajo v Želeni položaj. Kot bi Končno gre za najbolj vitalen bolj teče od mene. BriSem si imeli polno sobo stilca^ za luči, del računalnika. Ko so bili čelo, pijem mrzlo vodo in odpi- ki hi jih stalno priiigfäi in ugo- procesorji Še manj zmodjivi, se mo običajno pri strežnikih, fci imajo najbolj zmogljive ka rak - teristike. Poleg odvajanju toplote pa je potrebno pri računalniku poskrbeti tudi za ustrezno vlaž- tako bo lahko pravilno in dolgo deloval. Ne smete pozabiti tudi na čiščenje računalnika. Vsake toliko ga le pobrišite z vlažno krpo. Spomnim se dogodka izpred ram okno, ki pa vse le Se po- šali. Že zaradi mehanskega je njihovo hlajenje izvajalo s nost zraka. Ta ne sme hiti pre- let, ko nam je v službi odpove- slabša, Nujno hi v pisarni po- trenja pri prižiganju in «gašo- pomočjo kovinskih hladilnih vlažen. V primeru, daje raču- dal poslušnost strežnik. Prišel treboval klimatsko napravo, nju bi se stikalo segrelo, ker pa reber, ki so nase prevzele od- nalnik postav^en v prevročem je serviser in ga odpri. Raču- saj je sicer nemogoče dela ti. preko njega potuje tudi električ- večno top loto in jo odvedle v prostoru, ki je za povrh še via- nalnik je bi! pol n pra h u, leplji- Pogledam na moj računalnik na energija, tudi ta ustvarja okolico. S Časom, ko so proce- m verjetno tudi njemu n( niČ kaj prijetno. Pa Še priganjam ga k delu. Računalnik v svojem dro- delček toplote. Zato je potrebno tudi računalnik hladiti. Za hlajenje računalnika skrhi velik ventilator Ta odva- soiii postajali bolj zmogljivi. žen, se ves prah, ki ga račurtal-nik s statično elektriko potegne ve nesnage in koščkov umazanije. In veste, kaj je najprej na- pri tem pa je njihova vdikost nase in vase. pretvori v kostne redil serviser? Vzel je sesalec in ostala enaka, je bilo potrebno lepljive nesnage. Ta sčasoma računalnik preprosto posesal, hlajenje organizirati s pomoč- začne onemogočati rufrmalno nato pa gaje Še znotraj im zu- boyju sfcriva celo vrsto kompo- ja toploto, fci se nabere v raču- Jo majhnega ventilatorja na delovanje računalnika. naj prebrisal s krpo. Res gene- r\ent, čipov, kablov. Vsi sestavi nalniku. Spoznate ga po re- procesorju. Ta toploto odpihne Pomembno je, da računal- ralno čiščenje. Sledilo je še pri- deli računalnika za sv N S i Jutri bo mestni praznik Jutri bo vWolfsbergu mestni praznik. Še posebej živahno bo v starem mestnem središču, kjer bo bogata trgovska in gostinska ponudba, na sporedu pa bodo številne prireditve. Med drugim bodo jutri, 23. junija, ob 11. uri pri gostilni Silberberg v St. Johannu v bližini mesta odprli labotsko vinsko cesto, ob kateri se bo predstavilo sedem vinogradnikov. Labotska dotina ima namreč dolgoletno vinogradniško tradicijo. Najbolj znana so bela vina, še posebej sovignon blanck. Ob tej priložnosti so v gostilni pripravili meni s štirimi hodi in s pokusino najboljših labotskih vin za 12 evrov. Ob 14. uri se bo začel pohod po vinski cesti z obiskom vinogradnikov \n V okolici Wotfsberga je okrog 200 kilometrov označenih pokušino njihovih vin. Ob tej priložnosti bodo izdali karto planinskih in pohodniških poti. vinske poti. L,. . • J ^ ^ • - t Na turističr^ih kmetijah in v gostilnah postrežejo z značilno labotsko malico. Nova sankaška proga Pri Bad St. Leonhard, severozahodno od Wolfsberga, na 1800 metrov visokem Klippitrtorta so uredili moderno po-ietno sankatišče. Proga je dolga 1382 metrov. SankaliŠČe bo to soboto in v nedeljo odprto med od 11. do 17. ure, od 29. junija do 9. septembra pa bo odprto vsak dan. Lake 07 ob Breskem jezeru Ob Breškem jezeru, ki leži na avstrijskem Koroškem pod Peco, se vsako leto dogajajo zanimive stvari. Med 7. julijem in 17. avgustom bo na sporedu zanimiva prireditev s številnimi koncerti, kulturnim in zabavnim programom ter Športnimi dogodki Lake 07. Prireditev Lake 07 je resnična alternativa splošnemu dopustovanju. saj gostje niso le obiskovalci prireditev, ampak na njih tudi aktivno sodelujejo. Jezero meri 35 tisoč kvadratnih metrov in ima lepo urejeno infrastrukturo s kampom in hotelom. Letovanje ob Breškem jezervj je tudi cenovno zelo ugodno. Osnovni tedenski do-pustniški paket stane /e 269 evrov. V ceno je vključeno bivanje v kampu in vstopnice za prireditve Lake 07. Njihovo število je omejeno na 5000 dnevno, vendar ponuja okrog 70 kvadratnih metrov veliko območje jezera dovolj priložnosti za uživanje v naravi, na soncu in v vodi. J*. 7 1 luui:* ♦v : 1 iiiMx I I n f LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLER APOTHEKE MAG. PHARM. JUTTA RÜSIAN Borovije - Ferlach, Hauptplatz 16 Tel. 0043/4227/2225 Fax 0043/4227/2572 c m a i I: ad 1 er@apothekeferl ach. at www. apothe ke ferlach. ai NaroČila za zdravila sprejemamo tudr po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! SB^ POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! ii. t Neverjetno š Razprodala Največja avstrijska od namero 3.99* Zofa ležalna povriina 11t x td2 on. porrićno rtaslorialo, pr«a«jiiwo ajia da. sj/ ................................... aa )e du ueuec me vprašal, kaj se pri nas do- drug za drugim, dokler se let, "je zjutraj prišel iz delav- Tako je ena rada potama- skih nasvetov se je glasil: zanič'\ ker mu gaja, ker že več kot dve leti nisem zanosila. nista popolnoma upehala. nice (potem ko je šel lulat). Očeta je verjetno gnala stopil k mami, ki je z nami la: "Oh, kako se imate lep, ko se lahk lubimkate. NaSn "Če ba tuj didc še kar naprej sikn, se njehaj umivat. Ka A moža morebiti siliš, da strast, v mami pa je bilo pol- ležala za pečjo, in rekel: pa je sam zaplazl, pa je bi" baš tuk smrdila, de ti nou ni takoj prišlo. ga potegne ven, je kričal no strahov pred ponovno no- Pozneje $0 moški že prišh magu pntbllz, baš rišena... Med sosedi 43 SLOVENCI ZA MEIAMI Jože KoŠnjek Jože Koš nje k Na Koroškem se veliko dogaja. Večinsko sbvenska vas suha.at, pojasnila pa dajejo tudi po telefonu 00456643811049. odnko zlato," je po predstavi dejal znani koroški književnik Janko Messner in predla- Pred župniščem v Vogr- gal, da bi igro posnela Ijub- Sele nad Borovliami je konec Čah/Rinkenberg nad PÜber- Ijanska televizija in da bi v preteklega tedna norela od kom/Bleibu^ se je v petek, Svatnah/Schlatten po dva j se- veselja, ker so se tamkajšnji 15. junija, trlo ljudi. Nad 50 tih letih na prostem pod vod- nogometaši kluba DSG Sele igralk in igralcev domačega stvom režiserja Petra Milita- uvrstili v koroško ligo. Uspeh Katoliškega kulturnega dmš- rova znova uprizorili Miklovo je še večji, ker so Sele ena naj- tva je že četrtič na prostem manjših občin na Koroškem, uprizorilo dramo iz narodne njihovi nogometaši pa bodo zgodovine Plavž, ki jo je leta 1939 napisal Jeseničan Franc Klinar. Drama pripoveduje o pogumnem slovenskemu kmetu Celinarju, ki požreš- Zalo. 'Takšnih uprizoritev pogrešamo na obeh straneh Karavank Borimo se za enakopravnost slovenščine v javni rabi, kot se je zoper iztrebitev Slovencev v Plavžu boril tekmovali z moštvi iz Veli-kovca, Šentvida, Celovca. Do brie vasi. Železne Kaple in še drugih večjih in gospodarsko močnejših občin. V znamenju kulture bo ko- trijalcu Locatelliju okrog leta nekupljiv, značajen, s sloven- ' Lojze Kerbte: na odru v vlogi Napis pred vasjo sporoča, kmetovalec Celinar: bistro- ^^^ednega kmeta Celinarja, da v vasi deluje uspešno •i. 1- 1 - J \ Ji 1" zasebno oa avtomehaničnl ku turno društvo, ki etos nemu italijanskemu mdus- umen, pokončen, zanesljiv, ^-»«viiv p« dvu/inetiAtiicni ^ ^ , , . praznuje stoletnico. nec tedna živela Suha/Neu- 1850 ni hotel prodati z želez- sko vestjo vsem koroškim haus v Podjuni, kjer bo med- no rudo bogate zemlje in že- Slovencem za vzgled," je še narodno znani oktet Suha lezarskih pravic. Drevi bo povedal Messner. "Projekt Plavž, ki je po letu je treba v vasi ustvarjati dobro 1999 že peta predstava na vzduSje in gojiti prijateljske organiziral že 15, festival zadnja ponovitev igre, ki si jo Vogrška uprizoritev je po- prostem, je vrhunec prazno- odnose. Ker nam to uspeva. Suha. Prva prireditev festiva- je ogledalo nad 2000 ljudi in sledica skupnega dela reži- vanja stoletnice kulturnega so med igrala tudivaščam, ki labodrevivDravogradu,dru- jo je režiral režiser Franci serja Francija Končana in delovanja v našem kraju in gi del pa jutri. 23. junija, na Končan, Pretekli petek smo predsednika Katoliškega kul- okolid. Vogrčani verjamemo ne govorijo samo slovensko, vendar se v naši družbi dobro kresni večer, ob 20.30 na gledalci in igrald kljub nevih- turnega društva Vogrče in v gledališče in zato navdušu- pohitijo," je povedal Lojze dvorišču gradu na Suhi. Podrobnosti opisane na spletni strani festival @oktei- ti vztrajali do konca in uživali okolica Lojzeta KerbiUa, ki jemo zanj tudi najmlajše. Ce Kcrbitz, predsednik dništva v izjemni predstavi amater- igra v drami glavno vlogo ga ne bi imeli, bi nam nekaj in navdušen amaterski gleda- skih igralk in igralcev. "To je kmeta Celinarja. manjkalo. Vedno pravim, da liški igralec. GORENJSKI GUS petek, 22. junija 2007 15 POGOVOR Razgledi i to. stran Večje število postelj pa naj brž ni edina reSitev> Kakšna je vloga skupnosti in da je prišlo do toČke, ko bo Kondicija sistema nam str- socialnih zavodov pri reše- treba nekaj storiti." "Sistem institucionalne- vanju teh težav? mo pada, povpraševanje pa stnno naralča. Za 3-100 to- Kaj bi bilo treba narediti? ga varstva starejših je hudo II Smo združenje izvajalcev, Gorenjska je za Ljubljano larjev na dan, kolikor nam še "Najprej bi bilo treba po- log in zahteva prilagoditev ki opozarja državo in skuša po številu čakajočih na dru» vedno priznajo ceno osnovne večati kapacitete. Pa ai naj- današnjih razmeram. Ve- vplivati na spreminjanje tega večji problem dejstvo, da čina naših domov je Še ved- sistema. Ugotavljamo, da si- gem mestu. Koliko ljudi čaka na domsko varstvo? manjka mesl za domsko var- no javnih zavodov, ki okoli stem institucionalnega var- Zakaj je tako? oskrbe, danes domovi ne morejo več ponuditi celodnevne oskrbe. Sicer se mi zdi prav. stvo, pač pa manjka tudi 60 odstotkov prihodkov do- stva starejših Že dolgo ne za-drugih storitev, pomoči na bijo s plaäli naših stanoval- gotavlja več niti enostavne re-domu, dnevno varstvo, varo- cev aU njihovih svojcev in le produkcije. Domovi, ki jih vana stanovanja, stanovanjski domovi. Te oblike so v "Koncentracija prebivalstva da država nadzira cene oski- je večja, v teh okoljih je več urbanih srediSČ in socialni uči- be v domovih, saj gre za storitev javne službe, ki ne more v primerih, ko take možno- imamo, niso več dobro vzdi' nek je večji, saj družine lahko biti prosto na ti^, vendar bi sti ni, z doplačili občin, ževani, se ne obnavljajo, ne maniposkrbijozasvojestarej- morala biti realna, ne pa da primerjavi z institucional- Drugih 40 odstotkov dobi- dograjujejo, ob tem obstaja še. Država je vsa leta gradila nam ne priznava cene, za ka- tero nam je sama oblikovala elemente. Takšen asketski nim varstvom slabo razvite: mo s plačili zavoda za strašansko veliko povpraše- sistem v smislu enakomerne na tri stanovalce domov ima- zdravstveno zavarovanje. Iz vanje za domsko varstvo, ki razporejenosti kapacitet. Go- „^ - , . mo enega uporabnika stori- državnega proračuna ne dr- bo ob prihodnjem demograf- renjska ima v domovih za sta- tempo se nemara da zdržati V6in, C13 jC tev, kar je v državah s pri- žavni ne zasebni ne dobijo skem boomu Še večje, kar bo rejše 993 mest, na sprejem pa eno leto, ampak pri nas to Ca- 1 ' '"L merljivim zavarovalnim si- nič za tekoče poslovanje, izjemno velik problem še ob- jih po najnovejših informad- ja že od lela zooi. Na takšen HäKtip V0]3SKlJl stemom ravno obratno. Raz- Dobili naj bi za investicije, sežnejSi. Ni mi jasno, kako jah Čaka 1167. Problem je ena- način se odraža odnos dniž- log pa je cena, saj je dom za a za lani je bilo tega le 0,6 lahko družba vse to mimo ko kot v Ljubljani, od koder je be do starih. Ob tem pa nima vozil CCnS uporabnika daleč najcenejša odstotka vseh prihodkov, gleda. Družba se bo morala doma polovica vseh, ki v Slo- ta država nobenih pomisle- rešitev in tudi tu tiči razlog. Kot javni zavodi pa so kljub zavedati, da je starejših toliko veniji Čakajo na domsko var- kov. ko kupuje oklepnike. Iz- sivo, v primerjavi z ostalo Slo- računal sem, da bi za ceno n3S623 CiSnStVS da se domovi utapljajo v pov- temu podvrženi vsej regula- več in njihove potrebe so toli V zvezi NATO praše van ju." rivi, ki velja za državno ko večje, da ob enakem an- venijo še večji, saj je čakajočih upravo, zaradi česar so pre- gažmaju, ki je bi doslej, za to več kot vseh razpoložljivih Slišimo za možnost, da se cej neučinkoviti. Mi upo- popidadjo ne bomo mogli in lidSc bo vzpostavil sistem zavaren rabnike neposredno spreje- vanja za pomoč na domu. mamo, oni nam storitve ne- varnosti, toda Bi to uporabnikom približa več skrbeti in bo Creba nekaj ukreniti. Če se cene v domo- enega samega oklepnika zgradili dva domova za s tare. Vem, da je nakup vojaških vozil cena našega članstva v Že dolgo opozarjate na te» zvezi NATO in naše vamosti. ic^jivosti v domovih," posredno plačujejo storitve, vih ne bodo dvignile, potem probleme? toda ob tem bi vseeno priča- ob tem bi lo omenjene storitve? enako jim moramo te sto- to vodi k propadu, a nepri- "Res je, načrtno opozarja- koval, da država pokaže nekaj "Že nekaj časa se pri- ritve prilagajati, po drugi ljubljenih vjkrepov, poveza- mo ministrstva, parlament, več razumevanja za proble- pravlja zakon za zavarova- strani pa nam drŽava nare- nih z višjimi cenami, se ni- javnost, da je izvajalcev pre- matiko starejšega prebival- VSCCnO nje za dolgotrajno oskrbo, kuje kadrovske standarde, hčenočelotiti. Ponavljam, da malo in da imajo ti izredno stva. Ob sedanjem stanju lah- • vi 11 ki bi bil podobno kot zava- cene, pri naložbah nismo sedanjega tempa ne bomo slabe pogoje. Ko govorimo o ko v domove sprejemamo pnC3iCOV31, Q3 rovanje za primer brezpo- samostojni. Največjo težavo več dolgo zdržali, Že sedaj cenah, gre za to, da z njimi samo še najnujnejše prime- predstavljajo kadri, ki niso nam socialne inšpekcije izre- ne bomo mc^ več dolgo dr- re, pri tem pa delamo krivico prilagojeni današnjemu sta- kajo ukrepe, ki jih ne more- žati sistema v kondiciji. Iz tistim, ki so še razmeroma , . ^ . ^.oivi.i nju v domovih. Imamo de- mo realizirati, celo zmanjše- rok v usta dolgo ne bo več Šlo. zdravi in bi nemara tudi žive- nCKä] V6C ga zavarovanja. Ta zakon bi nimo Že 40 odstotkov sta- vanje kapacitet, to pa težave Sedaj je tako, da z razpoložl ji- liv domovih- Ker pase Še lah- drŽava pokaže selnosti* pokojninsko ali zdravstveni zavarovanje vključen v sistem obvezne- razumevan a za združil vse vire, iz katerih novalcev z diagnozo de- Še zaostruje. Zadnje Čase ob- vim denarjem kupimo hrano ko oskrbujejo, posebne komi- se sedaj financira oskrba starostnikov. Ker teh viiov mence, (pred desetletjem čutimo hude pritiske iz bol- za domove, poravnamo nuj- sije za sprejem v dom običaj- jih je bilo zgolj desetina), za nie in od svojcev za sprejem starih v domove. Toliko ur-tega zavarovanja že dolgo posebne pogoje in druga- gene, kot smo jih letos dobili 1 I « ^ I ^ai VO^^I J^V v * tV ti v \lii f^ l/l i v AgVij ^^OV , proDlematlKO ni zadosti, se z možnostjo katere je treba zagotoviti ne stroške, izplačamo plače no odločijo, da ti ljudje lahko . ^ ^^ t W ^^^ te^ «WA w «MAAjM W W * ^ V ^ ^ ^ W C • J ^ ^ p W AAA ^ A StarejSega odJaSalnsenatemzakonu, Čen kader kot za ljudi, ki kolikor jaz vem, ne dela lahko vzdržujejo socialno in druge nujne sodalne pravice, potem pa nam že Še malo počakajo, ker je na drugi strani treba zadostiti prebivalstva." prav intenzivno/' interakcijo z okoljem." v enem samem mesecii, lani zmanjka za investicije, izob- pritiskom iz bolnišnic in od ni bilo vse leto. To kaže na to, raževanje, skratka vse, kar je svojcev za hudo bolne in nuj- da se v sistemu nekaj dogaja osnova za razvoj sistema, no potrebne nege. II Kresne vraže IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Kresna noč 2007 bo v noči nov zakotaiila pod motiko, nahaja prav gotovo zaklad." od sobote na nedeljo. Ste pri- kar se naenkrat srečnemu Posebno moč in še večjo ne-pravljeni? Na iskanje zakla- Markovcu pripeti nekaj človc- varnost naj bi v sebi skrivalo da in kar je Še takega. Zad- Škega. Clas sicer ni prišel iz praprotno seme. "Ako najd^ njič smo- videli, kako so v ust, ali zadoščal je, da je ves praprotno seme in ga na kres-starih časih naši predniki v denar naenkrat izginil. Vse no noč nosiš pri sebi, razumeš tej noči iskali zaklad in pri kopanje je bilo zaman in vse. kar govore živali. Toda kdor umeje iivalsko govorico, mora Še tisto leto umreti. tem klicali na pomoč samega Markovec je šel potrt domov." vraga. "Stari Markovec iz Markovca iz Cmgroija, ki Crngroba pri Ško£i Loki pa je nedaleč od Svetega Duha, Zato ni dobro preveč stikati je bil mnenja, da je mogoče je torej izdal njegov lastni za praprotnim semenom." na kresni večer izkopati za- "duh ". Manica Koman pa Na koncu svojega opisa klad tudi brez sodelovanja omenja še nekaj preizkušenih kresa našteje Ko man ova Še hudobnega duha. Zaklad "metod" za iskanje zaklada, cel ducat starih vrai, od kate- leži navadno v bližini dreve- "Še lažje pa prideš na kresno rih nam nekatere zvenijo sa, v katerega je svoj čas uda- noČ do bogastva, ako moreš znano, druge pa povsem po- rila strela. Glavni pogoj je dobiti od zelene žabe bedro, zabljeno. "Iz gornjega vidi- pridno kopanje in strogo Čanje. Niti enega glasu ne sme dati kopač od sebe. Mar-kovčevi sosedje pa, ki so tudi tri zrna blagoslovljene soli in dlako devetih mačk. Ko si s temi rečmi opremljen, pojdi na krtsno noČ na kak hribček blizu toliko ^tari kot on sam, in kmalu boŠ zagledal zeleno vedo povedati, da je Marko- lužico. Hiti proti njej in. ko mo, da pri nas kroži o kresni noči precej bajk in vraž. Pa tudi v drugih ozirih nam je ostalo še precej praznoverja, ki se zrcali n. pr. v nastopnih, zelo udomačenih izrekih: 1. duh. J. Čuk na strehi, mrlič v hiši.4. Če pri hiši poje kokoš, izpoje gospodarja. petek ne začenjaj z nobenim de- , ker petek dan. 6. Če zjutraj srečaš na cesti preje žensko nego moškega, boš imel listi dan smolo. 7. Če otrok pri krstu joka, se bo pozneje veliko smejal. S. Ako umirajoči nikakor ne more umreti, odpri okno, da more duša poleteti v nebo. p. Ako se ti sanja od uši, boš Štel denar. 10. Ako sanjaš o hu, bo umrl tvo/ sorodnik. 11. Ako sanjaš, da ti kdo izdere zob, bo umrl tvoj prijatelj. 12. Ako se ti sanja o kom. da je umrl, bo dotičnik še dolgo živel. ij. Nevesta. k i pred poroko ne joka, bo jokala pozneje. 74. Ženin, ti pred poroko vec pod staro, od strele raz- priteče do lučice, bo sama od Če imaš spomladi, ko slišiš Praprot (Pterldiuin aquili- poje, ho po poroki klel." Zdaj cepljeno hruško izvohal za- sebe ugasnila. Ti pa takoj za- prvič kukavico, obilo denarja num), katere seme je eno od naj pa vsak sam pri sebi preklad. Žeje prikopal do njega čni kopati, kajti pod prosto- pri sebi. boš bogat celo leto. 2. največjih skrivnosti kresne veri, ali se mu je kdaj prime- in že seje pest rumenih ceki- rom, kjer je netila luäca, se Če tuli pes, voha mrtvaški noči. rilo kaj od navedenega .., i6 GORENJSKI GLAS petek, 22. junija 2007 OBLIKOVANJE Razgledi Jemej Stritar je pred dvema letoma uspešno oblikovalsko prenovil podobo časopisa Gorenjski glas in poskrbel za novo celostno podobo podjetja. Tokrat so v ZDA opazili celostno podobo projekta Tricikel in ga uvrstili v prestižno oblikovalsko revijo Print. ricike gre ZDA Igor Kavčič da se ta sploh uvrsti v i2bor, ....................................... tako denimo, predlani Slove« Revija Print, ena najpo- nija ni bila uvrščena. Naspro- ^ ^ membnejših na področju tno so letos Člani komisije UäriCS SC Z6 grafičnega oblikovanja v posebej pohvalili Slovenijo, * J v ZDA, je tudi letos izdala po- kar navsezadnje pomeni tudi VS3K rnCnCQZGf sebno Številko namenjeno promocijo države." Kaj po- J pregledu najboljšega evrop- meni tak uspeh, ZDA so ve- ZäVCdäy skega grafičnega obllkova- lik trg, a ne vedno obljublje- J . nja. v izbor del, ki predstav- na dežela? "Prestižno veliko, C13 njegovo Ijajo Slovenijo, je uvrstila ce- poslovno malo. Treba je na- j. . lostno grafično podobo za rediti Še kaj več, da dobiš po- pod) etje Tricikel oblikovalca Jerneja sel v ZDA." meni Stritar. Stntana. Mednarodna žirija, potrebuje sestavljena iz priznanih stro- .«^..ol».^ s področja vidnih splet sopotnika Vizualni komunikadi. kot so lulia Ha- ^ ^ Tiskani medij komunikaa), kot so Julia Hasting, Toby Southgate in Ja- V čem so danes inovativni identitetni kob TroUbkck, je v izbor naj- pristopi na področju vidnega sistem. §e dva slovenska prispevka oblikovanja, 1 via na Kana boljših evropskih del uvrstila komuniciranja? Kam gredo 5 trendi in ali se jih vsaj v šir- I ših okvirih velja držati? ' Tu- 4 OZliOrild Mujezinovića in Luks studio kaj lahko hitro potegnemo i , iz Ljubljane. "Uvrstitev med ločnico med razvitimi in ne- celostno najbolj§e pomeni predvsem razvitimi trgi- Razvitost mis- Celostna podoba projeku Tricikel uvrščena v revijo Print pomembno referenco pri na- lim predvsem v smislu, ali je določena družba razvila vse Tricikel je projekt, Stritar ga je razvil skupaj z UroSem SoboČanom, ki združuje ustvarjanje na področju vidnih komunikacij, predvsem grafičnega oblikovanja in ilustracij. 2e dolgo je na pohodu nov medij, svetovni splet. Kako kot šolani grafični oblikoval ec vidite sodobne medije na oblikovalskem področju in ali je svetovni splet edina prihodnost.^ "Veliko se govori o skorajšnji popolni prevladi spleta nad ostalimi mediji sporočanja. Tako naj bi se v prihodnjem Časopisni trg v celoti prenesel v elektronsko obliko, tiskane oblike pa naj bi bile zgolj nekak« Sen elitni izdelek. Splet seveda omogoča veliko novih in zanimivih načinov komuni-dianja, vendar v obstoječih razmerah ni alternativa tiskanih izdelkom. Kot obliko- projekta. Kako bi si sicer lah- tivnost ter z njo povezan na- valeč gledam na splet kot na podobo, ne daljnji promociji doma in po J svetu," je povedal Jemej Stri- potrebne podsisteme, da lah- ko razložili nemalo prime- predek lahko gradimo le na še eno obliko medija s speci- Z3VeQ3 p3 se tar izTricikla. Revija Print je ko absorbira nekaj, čemur rov, ko se izdelava tako po- določenih temeljih, ki pa fičnimi pogoji vidnega kode] anskcga s posebnimi izdajami tudi rečemo napredek, inovativ- membnega izraza podjetja niso zgolj vprašanje infra nekakšen "katalog" oblikovalcev in oblikovalskih studi- nost. V Sloveniji velikokrat prepusti lokalnemu tiskarju strukture temveč tudi super- munjcuanja, xi pa ima svo)e prednosd ter slabosti," o pre- odkrivamo stvari, H so v tuji- ali nekemu oblikovalcu iz ru- strukture, mislim zlasti na vladi spleta razmišlja Jemej pOrneild ev po svetu. V pregledih se ni povsem normalne. Danes menih strani brez potrebne ozaveščenost in izobraženost Stritar, a hkrati verjame, da osredotočijo predvsem na se že vsak menedžer zaveda, izobrazbe ali referenc," je naročnikov. Ker sem opti- bi vedno pogrešali otipljivost, vonj in obliko, ki jo nudi tiskana forma, "Zato mislim. STTOKovno Evropo in ZDA, v posamez- da njegovo podjetje potrebu- prepričan Stritar in nadalju- mist, se mi zdi, da gre Slove- izvedenega nih prispevkih pa pokrivajo je vizualni identitetni sistem, Jasno je, da taksne odlo- nija proti boljši prihodnosti tudi ostali svet "V posamezni državi mora biti dosežena oziroma celostno podobo, ne čitve v najboljšem primeru ter vstopam v družbo razvi- da bo splet še naprej le sopo-zaveda pa se dejanskega po- generirajo povprečnost, naj- tih. Tam strokovnost nekaj tnik tiskanega, morda pa «t »41 ^^ too tal livao ^av^^b f j cu o j v prOieiCta. določena kvalitativna raven, mena strokovno izvedenega večkrat pa katastrofo- Inova- pomem «I tudi obratno." Neumne podlosti SEDMICA majiirta Smolnikar Slovenski in hrvaSki politi* in Ivom Sanaderjcm ^edc in- izjava spada v antologijo po- venske vlade navaden tepček, vati. Ta argument si je neki imajo najmanj eno skupno ddentcv v Piranskem zalivu, litičnih neumnosti." Sloven- Povedano drugače, v politiki kdanji predsednik vlade vsaj politično atrakcijo, to je Pi- Zadnjo informacijo o skriv- vladni predsednik Janez na Balkanu oziroma v haU po mojem mnenju kratko ranski zaliv. Septembra leta nih bilateralnih dogovorih Janša, pa: "Tako podle obtož- kanski politiki je mogoče use. malo izmislil. 2004, ko so bile pred vrati dr- naj bi Rop prejel samo pet dni be v življenju še nisem slišal. Tudi to, da se Šefa vlad sosed- 0 tem, kdo naj zapusti slo- tavnozhorske volitve v Slove- pred driavnozborskimi volil- Spodobilo se. da Tone njih držav pod mizo dogovo- vensko politično prizorišče. niji, denimo, naj bi si takrat- vami. Rop kot poslanec odstopil." rita o incidentih na meji. pa naslednje. Določitev meje ni opozicijski prvak janež Šefa vlad nad predrt- l^ekdanji slovenski vladni Po drugi strani Anton Rop na morju je za Slovenijo vi- JanŠa za domačo javnost nostjo poslanca slovenske opo- predsednik Anton Rop je torej res ni povsem ^adek. Če pri- talnega pomena, zato Piran- omislil scenarij, po katerem zicije družno Šokirana. Hr- neumen podlež brez primere, čakuje, da mu bo kdo na be- ski zaliv ne more in ne sme naj bi si incidenti v Zalivu vaški premier Ivo Sanader ki se niti po dveh letih in pol sedo verjel, da ravnanj Jane- biti poligon notranjepolitič- sledili kot po tekočem traku, pravi: "Izjava nekdanjega ni sposoben sprijazniti s pora- za Janše doslej ni razkril nih razprtij in merjenja Ivo Sanader, šef hrvaške via- slovenskega premiera Antona zom na predvsem zato, ne "ker sem se moči'. Iz politike bi moral odi- de in vladajoče HDZ, pa naj Ropa, da se je hrvaška vlada s Ne ^ede na to, kaj si o An- zavedal posledic za slovensko ti vsak, ki tega ne razume. bi mu pri tem asistiral. Tako takratno slovensko opozicijo tonu Ropu mislim, me zgra- državo in njen mednarodni Prg' ali slej pa se bodo rrwrali Je vsaj mogoče razumeti opo- dogovarjala o incidentih v Pi- žanje slovenskega vladnega ugled." Naj Anton Rop pove, od politike posloviti vsi tisti, zicijskega poslanca Antona ranskem zalivu. Je velika ne- predsednika Janeza Janše in katere okoliščine so se toliko ki so leta in leta v samem Ropa, fci trdi, da ga Je kot umnost. Odkar se ukvarjam s hrvaškega premiera Iva Sa- spremenile, da vnapr^ dogo- vrhu slovenske politike m jim predsednika slovenske vlade politiko, sem shfoi že veliko nade rja nad njim samo po vorjene igrice v Piranskem s sosednjo Hrvalko ni uspelo Sova verrat obvestila o dogo- neumnosti, Ropova pa Je ena sebi pač ne more prepričati, zalivu Sloveniji in njenemu rešiti niti enega obmejnega varjanj u med Janezom Janšo od najvećih. Njegova zadnja da Je nekda nji predsednik slo* ugledu veČ ne morejo Šk odo- vprašanja. GORENJSKI GLAS petek, 22. junija 2007 EKONOMIJ Stefan .zargi s i 17 Velika investicija v skladišče eznikarskem Alplesu letos beležijo rast proizvodnje in prodaje. "Podajamo se v gradnjo doma za V starejše občane," pa nas je v pogovoru presenetil direktor Franc Zupane. BoSttan Bogataj Pred kratkim ste podjetju pripojili hčerinsko družbo Lesni predam. Zakaj^ "To je bila Ic^čna posledica, saj je bil Alples edini družbenik družbe Lesni program, ki od leta 1999 ni poslovala in zaposlovala. Gre zgolj za formalnost." metrov visoko sldadišče, kjer bo logistika opremljena potekala z dvigali. Računamo, da nas bo investicija stala 4,3 miKjona e vrov," Kdaj boste začeli z deli> "Upam, da že konec julija in bo objekt do konca leta pod streho. Montažo bomo izvedli v zimskem Času." So težki časi za Alples že pretekJosI^ "Okoli leta 2000 smo bili že močni in konsolidirani, z jasno vizijo in strategijo. To je za nami. Naša vizija je, da smo najmočnejši proizvajalec pohištva (brez kuhinj in kopalnic) v srednjem cenov- Franc Zupane, direktor Alp lesa Železniki nem razredu v Sloveniji in Kako boste izkoristili seda« nji proslor za skladiščenje? "Sproščene kapacitete bomo uporabili za proizvodnjo, kar nam bo omogočilo skonce ntriran j e montaže in logistike za vso družbo." na HrvaŠkem. V naši ponud- In letos? bi pa je zapisano, da iz stano- "Smo pet odstotkov nad vanja ustvarjamo dom. V 95 načrti in proizvodnjo kot v is-odstotkih proizvajamo lastno tem obdobju lani, kar odraža delež imate in kašnega bi radi imeli? "V Sloveniji smo zadovoljni s 26-odsto&iim tržnim de- NaČrtujele še kake druge investicije? "Alples je glavni pobudnik za izgradnjo doma za starejše v Selški dolini. Pripravljeni smo investirati v nov dom. blagovno znamko, izvažamo milo zimo in splošno gospo- ležem in bomo to tudi vzdr- tienumo pa že deluje skupi- pa v 22 držav, največ na Hrvaško in v ZDA." darsko rast v Sloveniji. Če ževali. Ujeti želimo tudi do- na za izgradnjo, v katerem vemol' da je drugo polletje bro gospodarsko rast na Hr- delujemo mi in Občina Že-boljše od prvega, smo lahko vaškem, kjer smo zelo pri- lezniki, upamopa, dasenam Kako je družba poslovala še bolj optimistični." znani, večjega prodora pa si bodo pridružili tudi drugi. fani tn v prvih letošnjih mesecih? "Lani smo ustvarili manj dobička kot leto prej, predvsem zaradi sprememb želimo na druge trge nekda- Ali so nizkocenovni ponud* nje Jugoslavije." ni ki pohištva za vas velika konkurenca? Slišimo, da bo družba letos "Nizkocenovno pohištvo investirala v skladišče. Za- davčne zakonodaje in nega- se iz Slovenije že umika. V kaj ga potrebujete? Zakaj investicija v drugo dejavnost? "Naša strategija pravi, da bomo delovali v dobro našega okolja. Sponzoriramo pi- tivnih tečajnih razlik z do- naš i raziskavi smo ugotovili, II Pridobivamo zadnja so- halno godbo in rokometno larjem, vendar smo pri do- da kupci na pohištvo kot do- glasja za vlogo gradbenega društvo, saj naši sodelavci iz- brino začno gledati ob bruto dovoljenja za moderno regal- hajajo iz Železnikov in okoli- dani vrednosri še vedno v slovenskem vrhu lesne in? dustrije, saj je na zaposlene- nosti nad 9.000 evrov, pri ga znašala 27.000 evrov. nas pa ie BDP že Čez domaČem proizvodu v vred- no skladišče na prostoru ne- ce. Zato vlagamo tudi v To- Smo uspešna družba, moti pa )e 15.000. V Sloveniji je pov- kdanje žage. V njem bo 6.000 paletnih mest na 5.000 kvadratnih metrih po- plamo, Iqer lahko pokurimo naše odpadke, hkrati pa ogrevamo Železnike z mož- pa, da 2 Evropsko unijo nis- praševanje po kvalitetne)- vršin. Potrebujemo ga zaradi nostjo širitve toplovoda vse mo veliko pridobili, celo Sem pohištvu." večjo konkurenco smo dobili in carine za države nekdanje Jugoslavije," končnih zalc^ za neznanega do Sek. Uporabljamo ekolo- kupca, ko morama za vsake- Sko najbolj sprejemljiv ener- Pravite, da ste v Sloveniji ga posebej združevati naše gent, lesnega potenciala ima- najmočnejši. Kakšen tržni izdelke. To bo moderno, 20 mo pri nas v izobilju." Z znamko do prepoznavnosti Rezultat iskanja nove identitete Slovenije mora biti preprosta zgodba, pot do nje pa bo težka. Boi^an Bogatai Ljubljana • 'Pomembno je naše videnje, kaj imamo, česar nimajo drugi, v čem smo boljši. Ko nam bo jasno, kdo smo, bomo lahko pošiljali ja.sna sporočila za gradnjo močne znamke Slovenija, " je o vzpostavitvi blagovne znamke Slovenija dejala Maja Konečnik z Ekonomske fakultete. Graditev nove identitete Slovenije je težka naloga in več kol le slogan I feel sLOVEnia (Slovenijo Ču- Marjan Hribar tim), ki je že sprejeta rešitev. svetu. Pohvalimo se lahko z upravljanje z njo. Mlnistr- mnogimi vsebinami, potrebujemo pa jasno sporočilo, ki bo ob dosledni uporabi zmogla spodbuditi močno asociacijo na Slovenijo in nas ne bo nihče več uvrščal ob stvo je za vzpostavitev in upravljanje znamke na razpisu izbral Pristop in podpisal pogodbo v vrednosti 198.000 evrov. "Prek različnih konceptov bomo skušali Češko," pa je o potrebni gra- identificirati našo identiteto, ditvi identitete države pove- našo znamko. Ta zagotovo dal Marjan Hribar, direktor ne bo zadovoljila vseh, naš direktorata za turizem na go- dlj pa je, da najdemo skupni spodarskem ministrstvu. imenovalec, ki ne bi bil kon- Med cilji projekta je vzpo- flikten in bi se z njim zmo- stavitev tržne znamke Slove- gla identificirata širša slo- nije, pridobitev elementov venska javnost in jo prenaša- identitete Slovenije kot tržne la tudi navzven," je pojasnil znamke, opredelitev njene Andrej Drepal iz Pristopa. Konečnikova skupaj z et- stopa tvori skupino, ki bo do uporabnosti, pridobitev ko- Dejal je še, da mora biti re- nologom dr. Janezom Boga- jeseni oblikovala znamko munikacijske strategije, zultat preprosta zgodba ska- tajem, profesorjem Leslie- Slovenije. "Slovenija potre- opredelitev orodja za realiza- ter o bomo razpolagali v go- jem de Chematonyjem in buje celovito podobo, ki bo cijo tržne znamke, kakor spodarstm, turizmu, športu, Andrejem Drepalom iz Pri- povečala prepoznavnost v tudi implementacija in povsod. K RANI vzajemnim Volksbank - Ljudska banka je junija začela tržiti v Sloveniji Še lest vzajemnih skladov družbe Volksbank Invest. Sklad V8-GoEast-Invest je delniški sklad, ki je geografsko usmerjen v srednjo in vzhodno Evropo. Sklad VB-CoEast-8ond je obvez-niški sklad, ki nalaga denar le v obrestovane vrednostne papirje izdajateljev iz srednje ali vzhodne Evrope. Sklad VB-Modern-Times je delniški sklad skladov brez geografske usmeritve. Sklad V8-Europa-1nvest je delniški sklad in geografsko usmerjen v Evropo. Sklad VB-Amenka-lnvest nalaga denar Izključno v delnice in zamenljive zadolžnice severnoameriških podjetij. VB-Pacific-In vest pa je delniški sklad, ki je geografsko usmerjen v Azijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Vlagateljem priporočajo varčevanje v skladih najmanj deset let. le pri obvezniškem najmanj Štiri leta. Pri vseh skladih so 4-od5totni vstopni stroški, izjema sta le VB-Modern-Times s 5-odstotno in VB-CoEast-Bond s j-odstotno provizijo. Družba Volksbank Invest upravlja 56 vzajemnih skladov, v katerih je več kot pet milijard evrov premoženja. Trži jih v osmih evropskih državah. C. Z. l^uagANA Popis blizu konca Geodetska uprava Republike Slovenije je opravila analizo sredstev, namenjenih popisu nepremičnin. Za projekt bo namenjenih 1,3 milijona evrov veČ, kar v celotnem predvidenem proračunu predstavlja 12,4 odstotka sredstev. Do 17. junija je bilo v popis predanih 1.696.067 stavb in delov stavb, kar predstavlja 93,8 odstotka vseh, popisanih pa je 1.366.369, kar predstavlja 75,6 odstotka. Med popisnimi centri, kjer popis nepremičnin poteka tekoče in kjer se terenski del popisa nepremičnin že zaključuje, so: Kočevje, Škof-ja Loka, Ilirska Bistrica, Slovenske Konjice, Ormož, Laško, Murska Sobota, Šentjur, Ptuj, Žalec, Brežice, Krško, Jesenice, Sevnica, Idrija, Ljutomer, Cerknica, Trebnje, Lendava, Slovenska Bistrica, Radovljica, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem. Ti centri s popisom zaključujejo in popisujejo samo Še zadnje stavbe in dele stavb. Največ nepremičnin ostaja nepopisanih v Kopru, Sežani, Novi Gorici, Kamniku in Ljubljani. Ne nekaterih območjih, kjer kompleksnost gradenj in lastniške strukture zavira popis nepremičnin na terenu, je geodetska uprava na lastnike nepremičnin naslovila povabilo, da svoje nepremičnine popišejo na popisnih centrih, ki jih je geodetska uprava vzpostavila posebej v ta namen čim bliže lastnikom. M. C. Kran) Pol evra dividende na delnico Delniška družba Alpetour Potovalna agencija Kranj je ob koncu lanskega leta imela 2,9 milijona evrov (697 milijonov tolarjev) bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi skoraj 2,7 milijona evrov {645 milijonov tolar-dobička prenesli v naslednje poslovno leto in da bi ga 200 tisoč evrov (48 milijonov tolarjev) namenili za izplačilo dividend, 13.197 evrov (3,2 milijona tolarjev) za nagrado upravi in skupno 4.549 evrov (1.090.000 tolarjev) za nagrado predsedniku In trem Članom nadzornega sveta. Če bodo delničarji na skupščini 10. julija soglašali s tem predlogom, bodo Imetniki delnic prejeli 0,52 evra (125 tolarjev) bruto dividende na delnico. C. Z. 1.0 N O d. Kroni in fcm^^B. 04/20-00-777, UHRCEURnJE 3 K15 irafitliRno 15 let (tksnii okcstno mera t, 15 % I veuiue mesecev Globevnik d O.O., Trojarjeva 30, 4000 Kranj. podjele za izdelavo In brušenje HM, HSS in PKD rezilnega orodja išče: poslovni prostor v najem. 1000 m2 Z3 stroje In 300 m2 za pisarne; 1 sodelavca v prodaji, potrebno Je poznavanje rezilnega orodja; 1 sodelavca za delo na C NC žićnoerozjjskem stroju Fanuc, 1 sodelavca za delo na CNC stroju za zun. okr. brušenje Studer Tel" 04/2023 372, fax 04/2023 395, £: Qlobevnikdamls.net T ¥ i8 KMETIJSTVO cv€to .zaplotn i k g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 22, [unija 2007 k. ^ v Občina Gorenja vas • Poljane Poljanska cesta 67, 4224 Gorenja vas» tel: 04/51-8:^-100. faKs: 04/51-83-101 Številka: 100-1/2007-001 Datum: S. 8. 2007 Na podlagi 58. člena zakor^ o javnih uslužbencih (Ur. I. RS, it. 32/06 - UPe2, 33/07) Obalna Gorenja vas Poljane. Poljanska cesta 87. Gorenja vas. objavlja javrii natečaj za zasedbo prostega uradniškega delGvr>eQa mesta Svetovalec za komunalno infrastrukturo v Občinski upravi Občine Gorenja vas • Poljane Kandidati, k) se bodo pnjaviu na prosto deovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: najmant visoko strokovno izobrazbo gradbene ali dnjge ustrezne smeri, najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj, državljanstvo Republike Siovenije. ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepne^ kaz- nK«ga dejanja, kj se preganja po uradni dotinosti In ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. zoper nji^ ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepne^ kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. znanje dela 2 računalniškimi aplikacijami. aktivno znanje slovenskega jezi ka, državni zpit a javne uprave. Dek:pvno področje: pomoč pri pripravi področnih predpisov in drugih zahtevnejših gradrv. zbiranje, urejanie in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv s področja komunaJne infrastrukture, samostojno oblikovanje manj zahtevnih gradiv s predlog ukrepov v okviru priprave programov razvoja komunalne infra-str\jk!ure, sodekManje pri vodenju investicij in njihovi pripravn, sodelovanje pri oblikovanju konceptov za potrebe okoljskih dajatev državi, sodelovanje pri izdelavi digitalnega katastra komuriaJne infrastrukture, priprava gradiv in odmer za potrebe komur^alnega prispevka in priidjučnin na komunaJno omrežje, opravljanje drugih nalog podobne zahtevnosti. Pisni vlogi mora kandidat priložiti; 1. pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane tzobra-zbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer ter leto in ustar>ova, rta kateri je bila izobrazba pridobljena; 2. opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvtdno izpc^njevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj; 3. pisno izjavo o opravljenem državnem izpitu Iz javne upr^, če gaje kandidat opravil; 4. pisno izjavo kandidata. da: zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznrvega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti: ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnost} in da nI bil obsojen r>a nepogojr>o kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; je drzaviran Republike Slovenije. 5. izjavo, da za namen tega natećajnega postopka dovoljuje Občini Gorenja vas • Poljane pridobitev podatkov iz 5. točke iz uradne evidence Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kraek žMjenjepis ter da kandh dat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih že pridob Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati; s pridobljeno izobrazbo gradt^ene smeri izkušnjami z delovnega področja razpisanega detovnega mesta Pri izbrar>em kandidatu se bo preverjalo, ali Ima opravljen državni izpit iz javne uprave. V nasprotnem prtmenj bo moral Izbrani kandidat državni izpit iz javne uprave, v skladu s pn^im odstavkom 89. člena Zakona o javnih usl užtienci h. opravtti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja. StrokCN^o usposobljenost kandidatov se bo presojalo na podlagi priloženih pisnih iz^av in pogovora z njimi ter s pomočjo morebitnih drugih metod preveijanja strokovne usposobljenosti. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno n^ovrto nAf^otor^n Čas, s polnim delovnim časom. Delo bo opravljal v prostorih Občlr>e Gorenja vas - Poljane, Poganska cesta 87, 4224 Gorenja vas. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z žMjenjepisom in zahtevanimi pisnimi izjavami ali dokazili najkasneje do 5. 7. 2007 na r^aslov: Občina Občine Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas, s pripisofn "Javni natečaj številka 2/2007, svetovalec". Nepravočasne ali formalno nepopolne prijave se v ^ladu z 21. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Ur. L RS, št. 139/06) ne bodo iMstlle v izbirni postopek. Prijavljeni kandidati bodo o izbfri pisno obveščeni v roku 30 dni po opravljeni aüin. Dod^e infonrtacije je mogoče dobiti pri Elizabeti Rakovec.tel.r 031/676 418. V besedilu natečaja uporabljeni Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Občina Gc^nja vas - Poljane, župan Milan ĆADEŽ V ogroža Če bodo kmetje krompir uspeli zaščititi pred plesnijo in koloradskimi lirošči, se nam obeta dobra letina. Jasna Paladin najprej ogledali selekcijske nasade krompirja domaČih Komenda • Kmetijski inšti- sort v Grobijah pri Domža- tut Slovenije je minuli petek pripravil tradicionalni Dan lah, program žlahtnjenja krompirja in naknadno kon-krompirja, ki se ga je v po- trolo semenskega krompir-skusnem centru za krompir ja, nato pa v okolici Komen-v Mostah pri Komendi in na de še poskusno polje, nove poskusnili poljih v okolici tudi letos udeležilo blizu sorte in križance. Poleg spoznavanja novih sort in ni iho- petdeset strokovnjakov iz vih lastnosti pa je namen različnih institucij in izobraževalnih ustanov ter tudi nekaj kmetov. srečanja tudi obveščanje pridelovalcev in svetovalcev o težavah, ki vsako leto priza- Srečanje, ki ga vsako leto denejo krompir, in o prepo-pripravijo dvakrat, najprej znavanju kritičnih situacij spomladi, ko krompir cveti, na terenu, nato pa še jeseni, ko je čas za oceno letine, se je med venskimi pridelovalci krom- "Letos se pri krompirju pojavljajo kar hudi problemi. Nasadi sicer večinoma v le nekaj dneh postane povsem rjavo. Če je plesen že prisotna, je treba krompir redno škropiti, upoštevati navodila prognostične službe in uničiti vsa žarišča, a plesni, ki se j e že močno razširila, ni več mogoče odstra* niti. zato je ključno, da jo v svojih nasadih preprečimo. Zato pa je treba krompir pametno in pravilno s škropivi zaščititi že prej," opozarja Peter Delničar, dolgoletni strokovnjak za krompir, zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Poleg krompirjeve plesni, jeva plesen. Kmetje so mar- ki se kaže v rjavih pegah na sikje zamudili s Škroplje- površini in belih lisah na Peter DolniČar pirja že dobro prijelo. Udele- izgledajo lepi, a vreme z veli- njem, zato morajo biti še po- spodnji strani listov, pa so ženci so si pod vodstvom ko dežja že povzroča težave, sebej pozorni, saj se plesen zaradi mile zime letošnji strokovnjakov z inštituta saj nasade napada krompir- zelo hitro širi in polje lahko sovražnik krompirja tudi koloradski hrošči. "Sicer pa se nam obeta solidna letina, kar se je pokazalo že pri zgodnjih sortah, ki so bile zaradi tople pomladi letos bolj zgodnje kot običajno," napoveduje Dolničar in dodaja. da je med slovenskimi kmeti še vedno najbolj priljubljena stara rdeča sorta krompirja desire, ki je med približno tridesetimi najbolj pogosto sajenimi sortami pri nas zastopana s kar . Na poskusnih poljih v okolici Komende, od koder prihaja nekaj največjih slovenskih pr id e lo val c e v kr omp ir j a, vsako leto zasadijo približno sedemdeset različnih Dan krompirja je vsako leto zanimiv za strokovnjake, svetovalno službo in tudi za kmete. KRATKE NOVICE Naklo Dan polja na Poličarjevi kmetiji Oddelek za kmetijsko svetovanje pri KCZS vabi v nedeljo, 24. junija, vse pridelovalce ozimnih žit. krmnega graha in krompirja na kmetijo PoliČar s Police pri Naklem, kjer bo potekala predstavitev sort ozimnih žit, krompirja in krmnega graha, ki jih zastopa semenarska hiša Agrosaat. Ob predstavitvi sort omenjenih poljščin bo potekala tudi predstavitev ukrepov pred nekaterimi Škodljivimi organizmi. Predstavitev bo potekala od 10. ure dalje na polju ob lokafni cesti Kranj-Naklo in velja tudi kot prikaz za SKOP In KOP ukrep in podukrep izvajanje kolobarja na njivskih površinah. M. C. OSnEDfSJJA KNJIŽNICA KRANJ Siov«nski trg 4, 4000 Kran*. t«l,: 201 3S 77 MVAv. k r. s i k si Cenjene obiskovalce obveščamo, da zaradi obdelave gradiva Študijski oddelek Osrednje knjižnice Kram od 14. maja 2007 dalje posluje po novem urniku: Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: Sobota: 13.3009.00 13.3009.00 13.30-19,00 8.3004.00 8.300 4.00 8.30-13.30 I { I Prosimo za razumevanjel Hrušev ožig znova grozi Spet so ogroženi tudi sadovnjaki na Gorenjskem, novo žarišče na lesenicah. Matjaž Gr£CORIč v Mednem in na jesenicah. že v začetku meseca pa v Kranj - Republiška fitosani- Medvodah, S ml edniku. tama uprava opozarja, da je Brdu pri Lukovici. Spodnjih zaradi neugodnega neviht- Pimičah in znova v Zgornjih nega in toplega vremena na Pimičah. Ostala območja na območjih, kjer se je v prete- Gorenjskem, ki jih je nevar-klih letih že poja^ hrušev na bakterijska okužba priza- ožig, velika nevarnost novih dela v letu 2004. veljajo za okužb. Izbruhi se širijo z območja ustalitve na severozahodu države proti varovanim območjem na vzhodu in ustaljena. Na fitosani tam i upravi opozarjajo, da je treba zlasti na novih območjih okužbo jugu Siovenije, kjer je glavni- čimprej odkriti in sanirati, na sadjarske pridelave ja- Obvestila o sumu na hnišev blan. Posebej ogroženi so sa- ožig na jablanah in hruškah dovnjaki z intenzivno pridelavo jabolk v severovzhod- ter na kutinah, nešpljah, šmami hrušici, jerebiki, ja-nem delu Slovenije vse do ponski kutini, ognjenem Savinjske doline in Velenja tmu, panešplji, glogu in foti-ter na Gorenjskem vse do niji je treba sporoöti lokalni Domžal, Ljubljane in Polho- fitosanitami inšpekciji, služ- vega Gradca. Fitosanitama bi za varstvo rastlin na kme- uprava je prejšnji teden z odločbo na seznam žarišč okužbe s hniSevim ožigom oziroma poštni predal dodala tudi gorenjska žarišča furs.mkgp@gov.si. tijskih ustanovah ali na dežurno številko 041/354-405 9 1 ¥ 1 GORENjSKl GLAS petek, 22. junija 2007 KAŽIPOT, OGLASI in/o Si 19 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Odprtje prostorov KD Naklo Naklo • Kinološko društvo Naklo vabi na otvoritev novih prostorov in vadišča društva (ob poti Naklo-Strahinj, zd avtocestnim nadvozom) danes ob iS. uri. 2. Andrejčkov tek * 13. tek na Vršič Kranjska Cora • Turistično društvo Kranjska Gora v ponedeljek, as. junija, organizira 2. Andrejčkov tek • 13. tek na Vršič skupinskim Startom ob 10. uri ob vznožju smuČiŠČa Dolenjčev Rut» pr restavraciji Gurman v Kranjski Gori. Pogovor z Radovanom Hrastom Kranj - Danes bo ob 17. uri v Domu upokojencev Kranj potekal pogovor z Radovanom Hrastom, avtorjem knjige Vi-harnik na ra2potjih Časa. Ob dnevu državnosti Leše • jutri bo ob 20. uri v domu krajanov v Lešah koncert Mešanega pevskega zbora DobrČa z gosti. Ko vor - Jutri bo ob 20. uri v župnijskem skednju v Kovorju Kulturni večer s kresovanjem ob župnijskem prazniku in dnevu državnosti. Šenčur - Osrednja občinska proslavabo jutri ob 21. uri Vogljah. Pred proslavo bo ob 20. uri v cerkvi sv. Simona in Juda slovesna maša za domovino. Kranjska Gora • Na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) bo v nedeljo ob 20. uri proslava ob dnevu državnosti. Železniki • Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti s kresovanjem bo jutri ob 20. uri pred plavžem v Železnikih. Cerklje - V Cerkljah bodo v okviru dneva državnosti potekale prireditve: jutri bo pohod krvavške konjenice na relaciji Dvorje-Preddvor-Dvorje, start ob 9. uri pred picerijo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah; kolesarski maraton Krvavec 2007, stdrt ob 9.30 pred picerijo Pod jenkovo lipo v Dvorjah; vzpon na jezerca, start ob lO. uri pred picerijo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah s ciljem na Jezercih; Cross country po, start ob 11. uri pred brunarico Sonček na Krvavcu, sklepna prireditev z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo nagrad bo ob 13. uri na startnem prizorišču pred picerijo Pod Jenkovo lipo. V nedeljo bo ob lO. uri blagoslov obnovljene notranjosti cerkve Svetega Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, Turistično društvo Cerklje prireja proslavo s kulturnim programom ob dnevu državnosti v nedeljo ob 20, uri pod Jerfkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. Društvo likovnikov Cerklje je v župnijski cerkvi pripravilo razstavo likovnih del njihovih Članov z naslovom V barve ujeti trenutki. Osrednja občinska proslava občine Cerklje pa bo v nedeljo ob 20. uri v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Adergasu. rtAd. tra Gorenjska 96 MHz R A RADOVE IZLETI Na Vajnež Planinsko društvo Javornik * Koroška 8ela in Občina senke vabita ob dnevu državnosti na 9* Pohod na Vajnež v Savat*eh| ProtovDdnji h Iriinf* gumew^ d^o.on nosilce razvoja gumarske dajavnoati v okviru foslovn« »kupine Šav^t ki v nj«) nadaljuje iradtcijo proizvodnje gumeno4ahni£njh izdelkov in pnevmatike. Progrmm EKO proizvaja m trh v!»^? b 9ume. • napihljive Udeika za vzdrževanje m preizkuianj« cevovodov {pnevmatski iepi in parkerji); ■ izdelke za zai^to in reievanje (nizko«In arednjetla^a dvigovalne bWne ter visokotlačne tesnilne blazindi reševalne pripomoike kot npr. napihljiva nosila, napihljive iotore^ zračni most, vodne pregrade^ gumene rezervea^ei plavajoie zaščitne zaves« in druge izdelke po posebnen^ naroČilu kupcev). Za doseganje zastavljenih ciljev rarvoina skupina programa potrebuje več novih sodelavcev oziroma sodelavk za delovno mesto: RAZVOJNI TEHNOLOG Od kandidatov pričakujemo: • 6. ali 7. 8topajo izobrazbe strojne smeri: • znanje angleškega, zaielono tudi nemdkega jedka; •• obvladanje programskega okolja Windows In programa cad hidroelelnrarnami. zreciklaio in podobno. Po predvidevanjih mnogih anal^ikov gre za eno iz- rred najbolj perspektivnih panog v prihajajoči h leiih. Po- Dba vzajemna sklada sta najprimernejša za nalolbe. §e od treh saj sta izpostavljena potencialnim modnim k/atkoroćnim nihanjem vrednosti enote premoNnja. M spreie partnerji so ocospekti orospekta rva v naveder^e vstoonlh KO Novi trgi. KO Neva cntrdlja. ' I. J ^ KO investmer^ A KO Hovi tro I KD NovB encrgua M 11. 6. 2007 po 7.00 url p» do 30. 6. 2007 do vMjutno 7.00 ure Za več informacij vas vabimo, da pokličete brezplačno telefonsko številko 080 12G8. se oglasite v kateri Izmed Fh nanćnih točk po vsej Sloveniji ali pa si ogledate spletne strani www.finanena tocke.s( In vwvw.kd otoiJD.si. Popusti ne no l/java fipa vlaođtelj Ctoft pustov V6C, 50 % sopuct L^ »I M . O oso 1208 www.kd-Qroup.sl VKvnv.fIna nc na-tock a.si KD Zaupanj«! M traja* r 20 KAŽIPOT, ZAHVALE info @g-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 22, junija 2007 Karavankah, najvišji vrh obilne )esenice. Pohod bo v ponedeljek, 25. junija. Vse dodatne Informacije: Vlado Treven, GSM 031/408 599. Družinski pohod na jakoba Preddvor -Turistično društvo Preddvor v nedeljo, 24. junija, vabi na že 18. tradicionalni družinski pohod na Sv. jakoba. Pričetek bo ob 7. url v Podaku, zaključek po maši ob \2, url. PROSTA DELA študentje,dijaki k Družinski pohod na Jakoba Preddvor -Turistično društvo Preddvor v nedeljo, 24. junija, vabi na že 18. tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba. Pričetek bo ob 7. url v Podaku, zaključek po maŠI ob 12. url. OBVESTILA Počitniško druženje Kranj - Ustvarjalni atelje na Primskovem vabi vse mlade ustvarjalce na 4-dnevno počitniško druženje. Začetek bo v torek, 26. junija. Več informacij in prijave na 041/286 155 ali NVSVW. I gri sce.s I / m a j a Muzejske zbirke ^kofja Loka • Loški muzej obvešča, da bodo v ponedeljek, 23. junija, muzejske zbirke na ogled za obiskovalce od 10. do i8. ure. Odvoz odpadkov med praznikom Kranj - Komunala Kranj obvešča, da bo na praznični ponedeljek, 25. junija, odvoz odpadkov potekal po rednem urniku. KONCERTI Večer šansonov in zimzelenih melodij studenec pri Domžalah - V Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah bo Večer šansonov in zimzelenih melodij v nedeljo, 24. jun rja, ob 21. uri. Letni koncert zbora Ignacij Hladnik Križe - jutri bo ob 20.30 v OŠ Križe ponovitev letnega koncerta Mešanega pevskega zbora Ignacij Hladnik Moje pesmi, moje sanje. Letni koncert zbora Triglav Lesce Lesce - Moško pevsko društvo Triglav Lesce z gosti ŽPZ lipa Radovljica vabi na letni koncert, ki bo jutri ob 19.30 v farni cerkvi v Lescah. Večer planinskih pesmi Skofia Loka • Planinsko društvo Škofja Loka ob svoji stoletnici In občinskem prazniku poklanja Škofjeločanom Večer planinskih pesmi danes ob 20. uri na Mestnem trgu. Komorrii koncert tria Seraphim Žiri • V župnijski cerkvi sv. Martina se bo jutri ob 19.30 v okviru 6. poletnega orgelskega ciklusa začel komorni koncert trla Seraphim. Pojte, pojte, drobne ptice Radovljica • Ženski pevski zbor Lipa iz Radovljice in moški pevski zbor Triglav iz Lesc vabita na letni koncert v radovljiško graščino danes ob 20. uri. RAZSTAVE 15. otroška likovna kolonija v Lomu Tržič - jutri bo ob 19. uri v Paviljonu NOB v okviru Otroških poletnih prireditev Tržič 2007 otvoritev likovne razstave ob 15. otroški likovni koloniji v Lomu. Pot • Camino Sko^a Loka - Franc Temelj Iz Žirov bo na razstavi prikazal fotopodobice z 29 dnevnega romanja v Santiago de Com-postela v Španiji. Razstava bo v okviru Venerine poti v Škofjl Loki na ogled jutri od 9. do 20. ure v atriju starega župnIŠČa na Mestnem trgu 38. M KCZ GOZD BLED z.o.o. Za žago 1 A, BLED Smo uspešna in razvojne naravnana zadruga. Ustvarjamo pri* jazno, urejeno, varno in prijetno delovno okolje. Ponujamo razno* liko in dinamično delo. ter možnost strokovnega razvoja. Spodbu* jamo prizadevanje zaposlenih ter nagrajujemo njihove dosežke, zato vabimo UNIV. DIPL IN2. GOZDARSTVA ali KMETIjm/A (M/Ž) Kandidati morajo poleg zakonsko predpisanih pogojev izpolnjevati Še naslednje poboje: • samoiniciativnost, natančnost B • voznssKi Izpit katego • znanje tujih jezikov • uporaba računalni Delovno razmerje bomo ili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo sprejetja za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z življenjepisom in dokazlii o izobrazbi do 6. 7, 2007 na naslov: KCZ GOZD BLED z.o.o., Za žago 1 K Bled. WWW.GORENjSKIGLAS.Sf Izid žrebanja nagradne križanke NAREDI SAM, OBLČ» d.0.0., Mirka Vadnova 14 Kranj: nagrada: nakup v vrednosti 50 EUR (n.982 SIT) - Tone Ropret, Bntof 349, 4000 Kranj, 2. nagrada: nakup v vrednosti 30 EUR {7,189,20 SIT) • Anica Kurah, VIŠnarjeva 4, U15 Medvode; 3. nagrada: nakup v vrednosti 20 EUR (4.792,80 SIT) -Ivanka Sajn, Visoko 119/e, 4212 Visoko. I nagrade prispeva Gorenjski glas. Prejmejo jih: Jani Ko-rošin, Melikova 43,1108 Ljubljana; Vanda Plecity, Cankarjeva 14, 4240 Radovljica In Helena Kramar, Dovje 112, 4281 Mojstrana. Vsem nagrajencem iskreno Čestitamo! osmrtnica 't-A F r Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, a ostala je tifina. I motno hoU. 4L Sporočamo žalostno vest. da nas je prezgodaj zapustila naša draga Barbara Jenko Drašler rojena 29. l2. i960 Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 22- junija 2007, ob 16.30 na pokopališču na Vrhniki. Žara bo na dan pogreba od 10. uic dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: oče Pavel, mama Julija, brat Uroš 2 žeDO Mihelo in oslalo sorodst>'o Škofia Loka, 19. junija 2007 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustila naSa draga mama Marija Ferdin Pogreb drage pokojnice bo danes, v petek, zz. junija 2007, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri ^kofii Loki. Žara bo na dan pogreba od 8. ure daJje na tamkajšnjem pokopališču. Maša zadulnica bo ob 15. uri v cerkvi v Sv. Duhu. Žalujoči: hči Zdenka Martina 2 družinami ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.COReNjSKICLAS.Sl/KAZIPOT SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je umrl Ivan Jelen upokojeni delavec Pošte Slovenije P£ Kranj Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v 21. junija 2007, ob 12. uri na pokopališče v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci Pošte Slovenije. P£ Krani ^KEm NEPREMIČNINE Maistrov tfg 12, 4000 Kr^nj TeL 04/2dd 13 202 25 68 GSM 051/320 700. Cmi^h postov NI PROSTORI: Oddmo: KRAN|: 3 pisarne v nadstropju v iirri«ri 70 ma m v podstrehi 30 rr>2 It arhiv, čajna kuhinja, sanitarije^ čakalnica in hodnik, obr>ova L zooo. vsi priključkr, vse skupaj 22 375 EUR/mes .000tOQ SlT/mes). KRAN): 3 pisarne v K nadstropju ob^ v izberi i86 ma in 44 m2 stop* niičai 'zgrajeno ieia 20C0» vsi priključka po EUR/ms {2.995,50 z vsemi stroiki. Predamö! KRANJ: poslovni prostor frizer pedikura in pd.) v izmeri Sa ma. v pritii<)u oDjeKta, conova 2004 ^ dostop z avto. za \s2.00Q EUR ,5 mio SIT)» H\tl: Prodamo: KRAN|: leta 3000 obnovljeno dvojček^ k el {ločeno pri([ič}6 fn nadstrvpjei $kvpna povriina je 210 m2 na parceli 368 m2, cena « l^OQOQ EUR (59^9 mio SIT). STRAŽiSCE: 60 let stara hifa dvojček. ki je bila L2002 obnovljer^a {znotraj v celoti: okna, vrata^ kopalni ca, tlaki. WC. CK), zemljF$če cea 300 ma, 100 m2 stan, povrSine v dveh eUŽrffi, uerra« 115 ooo EUR (27,5 mo SITI, MEDVODE (Svet)e): hiSa*dvojček na razgledni lokaciji, letnik 77^ adaptacija 2003 {streha, okna, vhodna in garažna vrata) 1 stan, površina 230 m2, parcela 353 m2, cena ® 270.000 EUft (647 mio SIT). 2A8N1CA: 30 let staro hiSo, ki m podkletena^ ima ločeno stanovanje v pritUčju in ločeno v nadstropfu^ skupna stan. površina je 262 ms na parceli 1*719 ma^ ob HiSi stoji samostojen objekt drvarnica^ cena • 230*000 EUR (59r9 mio SIT), RADOVI4ICA«ieta 2006 obnovljena hiša ' dvojček, modernega videza, s 1952 (K^P'n M)^ na 383 mz velikem zemljišču z urejeno okolico prodajajo za cena ?50»ooo EUfi mio SIT^. BRITOF: med etažna stan. hiSa, površine 214 m2, letnik 1 zemljišče 779 m2, hiža stoji na mirni in je potrebna obnove, k et, ičje, nadstropje, podstrei^e^ vsi priključki, cena «190.000 EUR (4^,5 mio DRULOVKA * Stan hiia zgrajena do 3» gr* faze, stan.povrime 170 m2i letnik 300$, 244 m2 2emin$ča. možnost l2d«lave na n n^ mima lohaaja, mestni p I o provizije, cena «181.105 EUR .4 mio SIT). TRŽlC (bližina): stan hiia zgrajena do 3. gr. faze. stan.povrJine i56 ma, letnik 200$, 551 m2 zemljišča^ možnost izdelave na ključ, CK na plin, mirna lokacija, cena = 202*000 EUR RAOOVLjlCA«atri)ska hiša površine 385 m2 (K. P ia M) s samostojnim vhodom v mansardo. letnik T9841 na 7^3 m2 velikem zemljiSČu, urejena okolica, 2 nadstreškom za 2 avta pr> dajajo za $50.000 EUR (131,2 mfo ZEMUlSĆA: fmismo: C^nik: stavbna parcela 998 ma, po 89 EUR/ma (21 •328,00 SIT/ma). Brtnje: stav. parcelo 723 m2^ sončna lokacijai po 120 EUH/m2 (28756100 parcela 1186 ma. po .ooSlTym2). Orulovka: stavb. SoEUfi/me STANOVANJA: Prodamo: )E5ENIC€! v 1. u, 53 • 19S4. mi n rana 1998 (okna, tlaku kopa nica, CK etažna), cena = 66.509 EUR (15.9 mio KftANJt Planina I: enasobno, 4I1S5 mi, 12 nad,yi3, letnik 74, cena • 70.522 (16,9 mio S)T}. KRANj) Planina I: dvosobno, 60 ma, predelano v dvoinpolsobno v 9. nad., etnik 7S. cena « 93*S90 EUR {22.30 mio SIT). KRANj, Stražiiče: enosobno, 46 mz, izhod na atrij, letnfk 80, pra2no. cena • 79.285 EUR (19.0 mio Srr). K RAN Je Vodovodni nolp: en osobno, 34.85 m2, 4. nad, letnik 68, cena « 77,000 EUR {18.5 mio S1T). KRANJt Mastfio jadro: trtsobno. 95,So m2,3. nad«, obnova 2002^ veli* ka terasa, cena ■ 125.180 EUR (30.O mio S iT), Tl^lC, Cankarjeva* trisobno. 72 m2 v ii nadstropju, obnova 2002^ cena ^ 90»ooo€UR (21,6 mio SITI. www^k vkern*i r « ¥ f GORENJSKI GLAS petek, 22. junija 2007 MALI OGLASI i nfo^g-gias. si 21 GG mali oglasi 04/201 42 47, e-poita; mdliogla$t@9-glds.$i svww.QQrenjskiglas.si GC PROJEKT d.0.0. nrijnfni Iti n«prefnićriin«ki inJfniring. Slovenska e. 27, Liubtlana PE NepremiĆni&e, Kranj Savsko«. 22. Kranj, lel: 04/201 47-50 031/676464, 041/31S778 Po u|odnih potojih vani uredimo Mkuptli prodajo Vftk neoremimrne NOVOGRADNJE prodamo: KRANJ • Ctfir. dvojda. 150 rru, v 3 «UftK 3* PCF^ ^okon^an« v 2007, na pare 2^0 mz. cena 170.000 EUR/ 40738^800,00 SIT. KUflMO parcdct zazidljivo od 1000 mi do 2000 m: v Kranju ali okol^cii stinovanje: enosobno, dvosobno potrebno obnove, v Kranju ali okolict hHo: sUrejlo, potrebno obnove fttAL(»TAT( SVCT 9tt KMAmi ylitA 12 4000 hnp://www.S vet^ n< pre midn 1 ne. s) STANOVANJA prodarrvo BLED • Dobe^ Kajuhova c: ms, dvosobno v 1. nad., pretežno opre* mijeno. Balkon, razgled na Trigfav in gradi senčna lega^ mrmo okolje. L* 1962. obnovljeno f* 2002* Telefon, ADSL KATV, ogrevanje 2 marmorna mi radistooi^ Plinski prikl|u2«k na fa* sadi objekta« V bloku je 12 stanovanj, etažna lastnina iircjenai kupec ne pU^ provizije* Cena: 124.000 EUR (2^7 mio srr). KRAN| • Planina 1: dvosobno, 62,0$ m 2, nad., I 197$, prazno in takoj vseljrvo. Hodnik, kopalnica, soba, dnevna, küh^nja, balkon, klet. Cena: ^05.000 EUR (25,1 m 10 SIT) KRAN| \P(anina 1: lri$obno, 60,84 rri2, y nad., kompletno adaptirano 2006, Z K urejena, prostorno, lepo, urejen blok. Cena 123.000 EUR (29,5 mioSrn^ KRAN/«Huje^ 79.&0 ms. itinsobno, zdo lepo in urejeno. I* 2005 v man* $ardi većsta no vanjske KiSe, ima vse inhalacrje in lastno CK na plin. Slike na na^m spletu* Cena EUR O? mioSrf). KRAN)« Kofoika c; dvosobno, cca. 41 m2 v hlSi^ adaptirano L 2005. I^^t^ ni vhod, t*2, dn/arnka^ klet. CK na dje* Ogied m naii spletni strani* VREDNO OGLEDA. Cena 7^*86« EUR 08*9 mio SIT)* Ml Se p i močje stanovanjske gradnje, icupec prrdobi &e lastniitvo na cesti 171 m2 in dodatno parkirno mesto. Cena 109.800 EuR (26,3 mlo SIT)* BL£D • Ribne: 644 mz, podroCi« za stanovanjsko gradnjo in mime dejav* nosti, v naselju, sončna lega. Dostop urejen, vsi priključki ob parceli* Cena 125.00 EUft/ma (29.935.00 SIT). Caridj« na Gorenjskem: ravnOt sonč* no stavbno remljliie, 1378 mz, s prekrasnim pogledom na Krvavec Cena 20^.700 EuR (49,5 mioSn), ^LOVNJ PROSTOR oddamo tHOf^ LOKA»center 173,88 mz. pri^ tl^č|e, f 1986, vefrko manjiih prosto^ rov, sanrtarije, možnost predelave, primerno za mimo dejavnost, za it ^as* Cena: 1300 EUR Qti srn z ODV/mesec + straski* yvww Svet ^epremunine.^i 4 i OA-NI CA*NI,do.o.,P.E Mlakah ulica 107 (OPC Senftjr),42l99, fxc 04/2&'i7*i98 e-po$ta* infb0^nepremicnfne*cani*si nANOVAN}E KfiANj • PUNINA II, prodamo lepo enosobno stanovanj« v 4 nad./7e 50,&o mz, zgrajeno I. 1983, obrenje* no na j, balkon, vsi pnkljudk), opre* jena kuhinja, nova streha bloka in nov leno dvigalo, vpisano v 2.K., možen takoj* CENA: 83.041.00 EUR (19*900*000,00 SIT). KRANj' PUNINA J, prodamo manj' it en osobno sta rtov a nje v izmeri 26,50 m2,1* nad/4, zgrajeno 1.197$, brez balkona, vsi priključki, nova PVC okna. opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru* CENA: 64.000.00 EUR (15*336*960,00 SIT). KRANI« VODOVODNI ST0ü>,Z0h SOVA UUCA, nujno kupimo tnsob-no stanovanje z balkonom, do nadstropja, možnost vselitve po do* govoru do 125.187,78 EUR (30.000.000,00 SIT) KftANj ^ NAZ0RJ6VA, prodamo tri^ sobno stanovanje predelano v tri sob* no s kabinetom, zelo dober razpo* red, obnovljeno v celoti I 2006, 81 mz, 3. nad*/4, klimatizirano, vsi priključki. zxfrancoski balkon, loia, del* no opremljeno, Jo^en WC. vseljivo septembra 2007* CENA' 137.710.00 EUR ^3*000.000,00 SIT}. STRA2liostjo poslovne dejavnosti v kle* ti. stanovanjske povr$ine 178 m2 4 89 m2 kleti, stara 34 let, balkon + 30 m2 velika lerasa, urejpna okolica, CK ^ oljc< vsi priključki, delno opremlre^ na. vseljiva takoj* CEt^A: 208*50000 EUR (49.964 940,00 SIT). VmEND AM8R02 POD KRVAVCEM, na lepi lokaciji s čudovitim razgledom v do* lino in na sosednja hhbovja, proda^ mo en zidan vikend z garažo, zgrajen leta 1978, bivalne povrSIne 87,90 ms, zemljilća 967 mz, bivalno fčje s pokrito teraso ^ ma ogrevanje na trda goriva ^ odprti ka* min v dnevni sobi, urejena okolica, zemljišče je v kompletu ograjeno, prevzem možen takoj. CENA. 170*000.00 EUR (40*738.800.00 SIT), KfUNJ ^ ZLATO POLJE, nujno kupi-mo garsonjero ali enosobno stano* vanje z balkonom za nam 2e znano slQnko. CENA: do 67*000,00 EUR (16*055.880,00 S (T). KRANI ' PUNINA, nujno kupimo dvosobno stanovanje z dvema kabi^ netoma, lastnim vhodom in atrijem za nam te znanega kupca* Na razKčnih lokadjahi r>ujno kupimo već mll£nih r>eprvmičnin za nam ie znane kupce* Aktualna ponudba n» pwT>i6iln na: www.nepremični ne eanKsr venuiTioco, Britof 43« 4000 Knn) W,/ftjr «4/434. jo-SO PRODAJA Vodovodni stolp, dvosobno, im. VP. delno obnovljeno in opremIjef^o. CK • pUn. I. 63, zelo pnjetno. VREDNO OOliDA. C«r>3: 977JO EUR (^000.000,00 SfT). Zlato po^ Kkjfičeb^a, iTi&obno ^n, z balkonom, 2/2,71,5 mi, (. 60. sončno, dHno obrm4;eno ir> opremljeno, v^ji-vo 4/2008. VREDNO OGLEDA-115.000/» EUR (27.554.600,00 SIT). s parcelo 730 mz, f, 72. $tan. p^. 160 m2, nj mimi, sončni loltadji, 2 vitom in sadovnjakom Cena: 2CS 500,00 EUR (49.964,940,00 iH). BflK« Voge, III. poddifiana gr. ha. podkicteno, na parr. 222 f" 279 m2. Vrtec, šofa v triUini Le^ iokadja. Cena: 778000.00 EUR/enoto (42.655.920,00 SfT) oz. po öogivcrv. Pbnirtt 1, ervxobno sUn., 4U m?, I. 74. VP/7 pokrit balkon, klet, delno obnovljeno. Cena: 31.789,35 EUR (19.600.000,00 srn. GG naročnine 04/20142 41 e-poild; narocnine@g-gfas.sl www.gorenjskiglas.si domplan iftTtttam it eiwijetatf»c.a. WM. »epiebc^a U tel.: 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO Krv^ Pkmna insobnoi If I* nadstr* v brneri 8o,&4 rri2,1 izgr 1974, prenovi j?no 2006 (kopalnica, >f/C okna. radia* vhodna vrata), CK, dvigalo, cena 1^000.00 EUR (29256.080,00 SIT), Knn]^ Planina trisobno v statejii meš^nskl Hli, K, nadstr, tzmefe 94S5 m2, popoincma prenovljeno v letu 3007 (vnta. oio mfsto, sg. 193S, cena tSooOiOO BVfi {43a J5.200,00 srT}. Krarv^ Zlato polj«, Trisobno, visoko phtlic^e v izmeri 66.^2 m:, delno ob^ novljeno v ketih 2000 m 2003 (kopalni* ca in okna) t izgr, 136I1CK^ teMbn, kabel (e^., balkma ni, cena 116.007,00 6UR(27,8 mioSrr). Kranjr bhžma avtobusne poftaje, {dvosobno, II, nadsr v (zmen 63 mz in 60 m2 lerase, CK, lekef^i, zgrajeno sončna lega, cena 1)3303,58,00 EUR (27.2 moSrV). mestno jedro. 4 dvos^na stanovanja v tn nadstropni hi$i, ikosti od S4,5orru * S3,ooni2, leto i2{r, t957. v celoti pfenovl^a Ma 2000 (t^a-kij instalacije, kopalnica, CK. lekfen, dv)gato) balkona rvi, cena ^290 EUft/m2 (309135,60 Sn/ma), vpisana vZK, vsdjfva takoj. Trbt^ rrieflr>o ladro, dvosobno stanov,, II. nadslr v izmeri 51,05 ma. I, izgr, 1940.5tanov8n)e je zasedeno z najerrv ofen čas, cerra 30.500,00 EUR (7,309.020^ Hl^ * PRODAMO Kcna Cericej na Gorenjskem, pntlić-na. tlonsa 12x11 mž na parceli velikosti 573 I. izgradnje 1992, cena 162.744,11 EUR (39 mlo SIT), Knrtff Straži^) atrijska-samostojna, stanov, povrline 267 m2 na parceli ve^ lik, 733 m2,1, izgr, 1973, velika terasa. garaža, v^i prikljüdb, vseljiva takoj, cena 39S.soo,oo EUR (49964940.00 SIT) Kr*n), Sp. B«snlea, vi$okoprlllićna, tlor^ 120 m2 na parceli velikosti 549 mz, CK na ol)e, tel^ garaža, ^a pariürna mesta, lepa sončna lega. hiia je lepo vzdrževana. I Sgrad, 1981, cena 320.000,00 EUR (76^6S4Soo,ooSrr), Kräfti Corenjskit enonadstropna • dvostanovan)ska, tlonsa 75 ms v vsaki etaži na parceli veliko$ü 222 m2, L iz^. 1936, popolnoma prenovljena od I, 2004*2006, CK na plin, tel, vse insta* fatife v vsakj v(a2l ločene« tn parkiniča, cena 204.000,00 EUR (42*999 998.00 Kranji Kckrica, enonadstropna ve* ikosti 160 ma na parceli velikosti ^ m2| delno obnovljena okna, fasada in instalacije, L izgrad. 1956, cena 179435,00 EUR {4Ä.999^303.40 SIT), Corenjfka • Segunje, dvor^dstropna, velikosti 730 m2, na parceli velikost 2370 mz, zgrajena leta 1894. leto prenove 2003. oprema: AOSCCK, Ica* belski internet, klima, več . garata, terasa, vei mest, ur^eoa zemljiška knjiga * letni dvorec z vsem sodobnim udob^ jem na atraktivni lokaciji, v bWhnt dostop na avtocesto^ primerno tako za stanovanjsko namembnost kot za poslovno, zdravilstvo, zdravstvo, sanatorij. Cena 1,500.000,00 EUR (339.460,000,00 SIT^. H|£A • ODDAMO V NA|EM Krv^ narma ll| dv^č^, tlorisa 56 rru na parceli velikostf 170 rnz, v celoti opremljen, garaža, klet, CK. tel, L izgr 1992, cena 700,00 EUR (203.694,00 $\T) mesečno ^ strciki ^ 2% vari&na. POSLOVNJ PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: fifüina ctft« Kranj^ko^a Loka v izmeri skupno 12$ m2. od tega 40 m2 v pntličju m 85 m2 v nadstropju, samostojen vhod, tlaki keramika, uporabno dovoljenje za trgovino (mo2r>ost tudi za pisarne). I, izgrad, 1960. obnovljeno I, 2000, cena 8.5 EUR/rti2(2.036,94SrT/m2) ♦stroJki, SKUDISCNI PROSTORI • PROlZ- VODNE HALE ^ PRODAMO«NAJEM Stegne pr> L^ub^Mi veiikosO 6cc m2, leto izgradnje 1973, cena 427,724,9a EtjR {102.3 ^^^ moifWtt tudr ^a • cena 4.)72,92 EUI^ mesečno 4 stroiH mro SIT ♦ $tro&ki), PAftCEU ^ PRODAMO Javemäid Rovt nad jesen icami v izmen 759 m2, na parceli eleUrib in telefon, sončna, dos^ z glavne ceste^ geodet* skc odme<^a, celotna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena ^^^ (9 m)o S1T). Javomifld Rovt nad Jesenicami v czrtien 876 m2. na parceli voda In elektrika, sončna, lega ravna, dostop z glavne ceste, cena €$.700.00 EUR (1 $.744.345,00 sro. Sko^ li)ta«Poljanska ^lina (Corenja vas) v rzmeri 764 m2. lepa, sončna, cpna 43816,00 EUR (10,5 m^o SiT) WW ^«nepremični ne, net Mali oglasi tel.: 201 42 47,201 42 49 fax: 201 42 13 e-mail: maliogldsi^g-glas.si m oglasi» v sredo do 1330. do 14.001 jo; a objBvo v petek u otjavo v torek, do pet ćas .•15. ure. "Čisto zadnji hip". ro rubnko ZEhrro SP I m I« oddan. Oglas ?d to v «rre ure m za petek v osme uJF. )e9.4UL!R (1255 SIT). več SO ZT^ - kupon ne v^^. Ot^leri je Aa 2a^eTkü trhlih ogl£ov NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM GARSONJERO Trilč. 25 w2. v^ltiva, rerK>virarta. 9 041/781-296 TRŽIČ prodamo garsonl^ro« 22 m2, pHtličJe« adaplirana, lakor vseljiva, cena 35.400 EUR (8,5 /nio SIT), 700so zdoptačll«ni,« 040/633^11 ODOAM EN0508N0 IN TKIS08N0 Stanova-v okolici Kranja, • ENOSOBNO opremijeno stanovanj« v Bistici pr\ Träou. mimt, samski osebi, *03l/dtV70e ^0C4dO9 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, Đoalovnemu panj brez otrok, v Kranju. 031/82&-179 70049?9 JczzniÄ C. S4/B. P£ Sučeva 27. Kfani V 30. dneh prodamo valo nep re m I cmno MW519 073,041/7S4 041 /626 04/23 44 080 24ur/d«n f>epr«inle n t^ftMt.il ALI PAODAM S^sobno stanovanj« v Kranju (Drulovka). 65 rnS, I, nad. nizek t)foK, o<]lična le^ lepo üraieno. Parklnice, v$i pr la&ln^ CK balkon 7 kf^vtru ni NAJAHEH MATI samprvanilka najanie sobo s so-uporaPo kuhinje in kopalnic«. * 040/627-832 UPOKOJENKA, mirna, poštena, iš^ čem man^ stanovsnie, 9 041/315- HISB PRODAM HtšO v otoltci Krania na fepl, mirni lo-i]l. v račun vsaman^ manjše 6lan> STANOVANJSKI ob cesti Železniki 041/271-583 . gr. taza Oavča, 7(X>iibS STAflEjSO nlio. 200 m2, Darcalđ cca. 1000 m2. lefta lokacija, V 041 /209-066 ODDAM OPREMLJENO novo hiio za soame vAšIh delavcev do 20 oseb, VIKENDI, APARTMAJt PRODAM VIKEND s sadovn^kom« na lepi sončni legr, v Uoin^ Celja, možno za stano-vanjG. « 041/602-399 TOU&U POSESTI PRODAM ZAZfOUlVO PARCELO na Ambn^žg pod Krvavcem, 1280 m2, možnost gradoie Oveh stanovanjskih htš, oena po 040/80-5CM^ gekkoprojekt nepremičnine Britof 79A, 4000 Kranj www, ocUrocojckL si 04 2341 999 031 67 40 33 ZAZIDLJIVO PARCELO Bitnje, 500 m2 alf 1000 m2. 9 041/640949 KUPIH PAŠNIK za Konj«, parcelo afi staro hišo. lahko tud gradn)0 kmeH* POSLOVNI PROSTORI ODDAM PISARNO 15 m2 v novi poslovni sgradbi v industrijski coni v Naklem, prmerna za posrednižHo dejavnoal, cena po dogovoru, 9 041 /681*264 POSLOVNI PROSTOR v prrtliöju, Konj center, primaren za rwivilsko 1r-govirio, 37 m2, cena 407 EUR /mes (97.500 ST) ODV, 9 040/989-937 fOC44A7 GARAŽE PRODAM GARAŽO za nebotičnikom, Krani, Ktet-oa etaža, vpis v ZK, elekinka, cena: 11.SOO eufl (2.756,000 sm, « MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPIS rab vozil, gotovinako plačilo, Avto Kranj, d.o.o., Knnj. Savska 34. Krarq, 04/20-11-413, 041/707.145. 031/231-358 nc*^ RAT PUNTO 1.2 SX, I. 01 1. lastnik, kJima, kov, moder, vsa oprema, 9 04U7^70-Q0 '004464 FIAT PUWTO, I. 99,108.000 km cena 1200 EUR (297.566 SfT), 9 041/577-683 ^KUM? UNO, 98, 100.000 km reg, do vozen, cena po dpgovonj, • •416. dO 10. ure ali po 20. un HYUNDAI ACCEm 1,3 GL, I, 02 klima, S vrat, 1. lastnik, Avtomehanlka Lusina, 9 04/502-20-00, 041/630-754 7004031 PEUGEOT 3061.6 XR, 1.97, S vrat, kU-ffa, abs. dcz, sv, el. paKei, 151,000 km. Ce^a 2100 EUR {503.244,00 SlT) 9 041/727-128 noMTo R-Sfh«, 1.96,« 041/458-150 >W4»t3 Br«tov PfBp^iM 10.NtJ^ ^^^ H Kttfirm mM 22.420? MM» prodaja in montaža: • pn«vrndlik« m ptati&ča • amorti7«f]i ^>o«oir hitn 5«rv(<; • avtooD^jka, vse za podvozje vozil • izouini sis5enii kaT:>liz;irorji [ VI 7« ^ M ttp:l/vyw q nrar ^ RENAULT TAUA 1.4 iev, I. 03 srebr na, ki ma. Racman, Cerklje, 040/20fr^47 iKOOA FABIA 1.4 TDl karavan, I. 05 srebfna, kflma, ser. knjiga, el. stekka, GOLF IN bencin, I 93 bele barve 031/617-580 GOLF IV. 1.4, 16V, ja, srebrn, klima, 1. 041 /328-68 , 01 garanci- lasln k. 70i>4Mj MOTORNA KOLESA KUPIM MOPED APN 6 Alpino, dobro ohranjen. 9 031/455-155 KARA M DOL I RA NA VOZILA_ KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totalka - ponujam največ, tako^n odkup, prcH voz. 031/770-633 rowMS STROJI IN ORODJA PRODAM BENCINSKO KOSILNICO Figaro, 031/699-145 rci044» MIZARSKA tračna brusitka SCM-SIL-00 , mca 3m, električni dvig In spusi, «031/302-216 TCKUSJS GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM HRUŠKOVE deske, snirekove bankine deb. 8 cm in suha kvalitetna bukova drva s PREVOZOM, 9 041/608-765 PO 2 m9 javorja, jesena in brezovih ter več rT>3 smr«kovine, 9 'OOA900 KUPiM HLODE, najraje smreko. 919 /004M1 ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jelke, lahko tudi sui*ce, 9 04/510*95- ODKUPUJEMO s^nrekovo in hrastovo hlodovino, cen o po 04/51-80-220. 041/639-348 KURIVO PROOAM DRVA, Suha, možna dostava, 9 DRVA m&trskđ ali razžagana. možnost dostave, cena 25 do 50 EUR {5.9G1- n.932 SIT>, • 041/718-018 7IVUS? KVAUTETNA bukova in hrastova drva, üQOtino, 9 04/51-80-220, 041/639-348 70&48M MEŠANA In bukova drva, večja Količ^ na. • 031/6&9-145 70CMe29 SUHA Pukova drva, 9 041/884-882 STANOVANJSKA OPREMA POHIŽTVO PRODAM 80 LET Staro, ohranjeno spalnico (10 delov), cena 300 EUR 04/574-27-40 OTROŠKO sobo in kuhinjo, ugodno, 040/829-349 GOSPODINJSKI APARATI PRO DAM MALO rabljen pomivalna «tnsj Electro-lux. i>godno, 9 04/51-91-666 PRALNI strej In hladilni 041/678-494 /(vm&6a PRALNI stroj, Sar 8 512. lepo (11,982 sm. et 3orenje WA cena 50 EUR roD4a>d STEKLOKERAMIČN! prostostoječi štedilnik Gorenje Pln^rina, ^rtn leta. iöM** OSTALO PRODAM MALO raUieno kopalno kad s tuš kab^ r>o harmonf, 9 04/25-91-505 Toru^ SPORT, REKREACIJA PRODAM MOTORNI čoln gliser 4,1 m l motor- join ya/riacha 55 KM, FANTOVSKO KOLO 20' m dekliško Kolo 24" ter dve oiroškf čeladi. 9 TOOdSM 4 MALI OGLASI, ZAHVALE GORENJSKI GLAS petek» 22. junija 2007 TURIZEM APARTMA v Izoli. 4+1 veltKa leresa, pogfM na mon«, 4. r^ad. v bl> ku «SfSarr*. • 041/952-449 rccnTo« APARTMA v Novigradu, blizu modfl* za 4 osobe. • 040/S&4-100 7004640 ODDAM apartm^e v Metajni na Pagu. Kurilih fv! laden-Ljubica. • 00335-88/9 2*30^62. 040/92&^44 700«42« V OIKLU pri Zadru skM«ndkđ dmžirta odda aoaftmaj« la 4 osaOa. 9 &4/S33-01-26, zveöer rocMSM HOBI KUPIH STARE KTilge. razgledna, star« oir^ škfi slikankcd, pravi|(C«» tovske Knjiga. 041/68M62 OBLAČILA PRODAM KOMPLETNO, gorenjsko, moiKo narodno no&o. öKom)! it. 4?, telovnik, 031/79-e004 7ec4tt» PODARI H ŽENSKA e-kfiia, bluze. ü. 44 ft CM/2 04-72-61 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTAO&KI vo;lčak. koQeie, Id m3. prikolico znamke TOCMftU PAJEK $IP 4 vretena 340 cm in rukladalKo SkP 19 m3. hidravlični cSng, «031/491-02& 7004011 SILOKOM9AJN Mengele MB 220. 9 041/3S6-167 TRAKTORSKO koalinioo Aoto 16S apo ohranjeno, malo rabljeno. KUPIH ENOVRSTNI izkopalnik kn^mpiija Hmazaä. 9 041/239-328 /cpm»i7 KOSILNICO sip 185, dcbris ohran|e- ZAPOSLITVE (lIl/ŽI rm ® 031/624-55? 70(W«IB ___!_1 PAJEK SIP, irosilee hlevskega gr>o|e In nakladalac za gnoi, •041/53d-6&7 TOOAm PRIDELKI ZAĆEU smo z obiranjem Gorjah pri PoKluKaoa^^. 50.15 n^Mza v Zq 04/472 PRODAM BOROVNICE, dnevno sveže, ročno nabrana, ugodrra, tudi večja količine, 9 0d1/7e4-830 709*^9 ČEŠNJE slastne, Oomače hrustavl««, dnevno sveža nabrana, ugodno, km^ Princ, Hudo 1 (prt Kovorlu) Tržič, 9 041/747-823 JEČMENzm|e.*(M1/d55-107 700<»» JEČMENOVO slamo, 031/624- Torufiia KROMPIR novi, 031/53&^4& jedilni. 700462« LETOSkj £ seno, kepo au^eno, ugodno, • 01/83-24^02, med 8. in 9. zjutraj InIALINE lahko dobite na Pecaoevi Kmetiji. Sp. Oobrava ia, Kropa, 9 031/504-658 RIBEZ črn, 2 EUR (47Ö SIT), 04/57-25-060 7004MS SENO goveje, balirano z dostavo, • 031/276-930 '00*»7 VINO malvazija. sauvtgnon In mariol, odHčr>e kakovosti, r\ad 501 možna dostava. 9 031/270-149 700404« VZREJNE ŽIVALI NAROČILA za iagnjeta za julij, 9 04/255-11-71, 051/410-138 toom PRODAM BIKCA starega an tadan in teličko sh mentaJko, 8 D41 /515-667 BIKCA SNca za rajo, kd, 9 04/252-17-39 okoli 100 ČB BIKCA starega en teden 041/275-447 DVE tehčKi simentalkj, 167 040/384- JARKI CE, r^ave, pred nesnostio. No-nier>j 16, Bohinjska Bistrica, • 04/572-17-8$ yetu^T KOZO dobro mlakarico In eno podarim aH zamenjam za gnoj, 9 04/57-42* KRAVO aimanBlko, doigč bre^ v devetem (Desecu. • 041 /608-210 KRAVO simentatKo 3 teletom in teličko Simentalko. • 04/59-56-336 70(M»2a zajklje >r\ zajce za pleme ali zakol. • 04/255-14-67 JARKICE r^e rrJeče. , čme, grahaste, peteli- Ot/382-70-29 T004030 ORJAŠKE liace. plemanske sa/nce In samice W meso domačega Kunca, 9 04/56-91-236 PRAŠIČE težka od 25 do do 50 kg, 04/25-95-600 recAWi TEUCO »mantaJko, staro 1 teden, 9 031/376-922 'Ot>4^< TEUCO, brejo 8 mas in pol, breto si-memalko ir^ hladilni bazen 1001, Vele- 7C04M7 TELI CO simentalko d teyčko m kupim lesene stebre za kozolec, s 04/533- iS-de 7004 AM . staro en teOen, TCUČKO si 041 / 84 0-7 24 TELIČKO In blKoa slmer>talca. sta^a 10 dni, s 041 /893-995 t TCUĆKO CtKO, staro 3 mesece, 04/572-11-94 TRI KOZE mbekance po eb^. cena po dogovoru, • 031/438-577 ICO««?? ZAJCE za zakol a]i r^adaijn^ i9jo. aM in čml, start 4 mesece, • 051/387-256 700<*«3i KUPIH BIKCA simentalca, starega do tri tec^ ne. 8 040/133-969 ;co4a7« BIKCA aJi teličko simentalKo, staro en 04/252-24-69 ^CCJBA4 BIKCE In teiičKe od 200 kg in kravo a 051/3721-486 tedna Oo lefico, 8 VEČ TCiFT stanh do 10 dni, simenla^ ci ali črni mesnate pasme, 8 041/970770 706492- NUDIM JURČIČ & Co., Poslovna cona A 45, Šenčur, 2apoaii voznika kamionaz vozniškim izpitom C in E Kategorije na mednarodni špediciji, avtomehaniKa in avtoitčaria, 8 041/781-400 laufiie KUHARJA • P2COPEKA l zapodimo v redno delovno ^rrvar^e, Picenja Pod gradom, Koroška 28, Tr- 031/571.761 7ocM7fl2 DEKLE za strežbo F^če takoj zapo-alim v kava banj v Kranju, Snadtc Matjaž s.p.. Prešernova 1 04/202-68-90 GOSTILNA AS. Čopova da. Ljublana, zaposli kuharja • vodjo izmene, pogoji; urejenost, dobra organiziranost, preč^ hodne izkušnje z^eiene, 8 01/425-66-22. Helena, Mateja 7004732 FrftBSfMfle^tl 0. išče šofeije (nvž) a prevoz gortva z veljavnim ADR potrdilom in znanjem nemškega jezil^d iz c>Koi(C8 Kranja. je izpit iz Kategorije C'*'E in najmanj eno feto c^ovn^ izkulenj. Kontaktna oseba je ga. Bara&as f>atfiLšt0043 67687011163. GOSTILNA AS, Čopova 5a, Ljubljana, zaposli kuharje, pomočnike kuKarjd, pogoji: urejenost, ^edhodne izkušnje zaia^ne, 8 01/42S-6&-22, Helena, Mateja GOm^A AS, Čopova 5a, Ljublianazs- posk nsaakaoe v pctetnem vrtu. nalakade za večamo delo, pogoji: 9 01/42&6&-22. Helena, Uat«t m^ioA KV NATAKAR ciot>l r^dru zaposl}t(>v zs nedoločen čas, za AJa carte, dobro plačilo, Gosrttče Bakhus, Žer^avka 12, Kranj,, 8 041/626-068 7ocuft20 PICOPEKA • KU HARJA zaposlimo za nedoločen čas ali honorarno. Picerija Skh/ester, C. talcev 41,' Kranj, 8 040/307^04 7V>ttKt POGODBENO zaposli rr kuharja - p>-copaka, Karantanlia d.0.0., Drulovka 40, Kranj 8 041 /376-077 TAKOJ zaposHmo žensko za pomožna dela v gosfinslu kuhinji In pospravljanja pomožnih prostorov. Hrana In stanovanje lahko v hišk. Gostilna Mlakar, Miro Hüll S.p., Čemivec 11, Brezje, 8 700jsn ZA DELO V STKEŽBI v gostinskem l> kalu iščemo natakarico in Benz, Gavna cesla 43, Naklo, 040/312-440 70ÖJM; ZAPOSLIM samostojno natakarico za delo v Panter Baru, Hraslje 52, Kranj. Delo je dvoizmensko za določen čas z možnostjo redne zaposittve, 8 040/244-335 fOCMMO ZAPOSUM kunaria in kuharsko p> moćnico v pičen ji in več dekJel ter fantov za d^o v strežbi v času prireditev In v lokalu, Plcenja Dare, Godesič 72, škofiaLokđ, 8 041/390-331 roMts zaposlimo natakarico 2a dag v strežor. picahia tonač- grmičeva ul 1, kfsnl, « 041/789-411, 041/331- 853 zaposlimo ti ^ovko v zmlaxj trgovini za nedoočen žas, pekarne 2^nik ljxjblja/ ^aka e. 39a, kran), 9 031/506^91 ?0Mt4 VOZNIKA B kategonje, za deko v nočnem času iz Kranja ali okolico zap> sllm, Tomaž Stare s.p.. Špikova uU3, Kranj, 8 041/690-410, od 10. do 14. une 7004803 ZAPOSU MO Šoferja z B, rijo in znanjem Izolacija Kepic d.o.o,, Cerl^lie, 9 138 E kateg tamaže 47 a. Preddvor, 8 041/672-043 roo4579 ZAPOSLIMO samostojno Irizerko v Mercator cenlru Kranj, redno delo. Frizerski salon M, C. St. Žagarja 69, Kranj, 8 031/888-621 7004776 ZAPOSLIMO mt^šega del»ca/defah4(0 V iesn pfoč&oclv. Janez RakMc s.p., J^ vor* 3, K/M, 8 040/71&322 DUO ROLO išče delo na obletnicah, porokah igrajo domačo in zabavno glasbo. 8 041/224-907 r9M0O STORITVE HUDIH BARVANJE fasad in napušć«v, vqoü-no ii*i kvalitetno, MoganiatrU, Starvtova 39, K/«nJ, 041/670957 GRADBENIK REXHO do.o. Adergas 13, Cerklie, szvm od ternel)*/ do stre* h«, notranji ometi, vse vrete fasada Kamnite šKarpe, Adaottclje, urejan« In ttakovanje 041/569-996 moaM» IZDELAVA DOdstfešnUi st&novanj, ob- ADAHKaJE nciwgndni* strehe* Notrarw omvto. vn d. no* 741 cdtemfiljB do . karrnl« d^ofai.ze^ SGP Byiwi SVuevo 34. Kranj. « 041/222« nova stanovanj m gradbeništvu. PlanhieK k d^ Sinkov Tum 23, 1217 Vodice, 9 031/206-724 ASFALTIRANJE tlakovanje dvonaž. dovoL poti, parkirtsć, polag. robnikov, prtfnifi ^oic. aö. betonskih in kamn^ tih ikarp, Adrovic & Co, d*n*o*, J^kf^ ikova 10, Kamnik, 01/639-46-14, 041/ee0-7S1 4:117 IZDELUJEMO In prenavljapTio strehe, Megamatri;«, d.o.o* Staretova ulica 39, Kf»n|, 041/570-957 rotiti« IZVAJALEC spk>inih gradbenih (M « 2ldarshro, tesarstvo, krtaut sistema« apuscenin etropov*** s« pnporoo«mo, NeKovicd^ox«, Sp* Ouplje 23, DupUe, 031/233-066 rocM^d? ZAHVALA V torek, 12. junija, je legel k večnemu počitku Milan Rozman iz Suhe S4 pri Predosljah 1939 .2007 Ob njegovi prerani smrti se zahvaljujemo vsem, Id ste ga imeli radi in sočustvujete z nami. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sotalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem itevilu pospremili na zadnji poti, V imenu sorodstva žena Ivanka Suha pri Predosljah, Kranj. junija 2007 Spominje kot ptsem, fei v srcih odzvanja cvri. fci nenehno poganja, spominje kot sveiloha, ki dušo obliva, opominje ljubezen, ki v srcih prebiva. zahvala V 81. letu se je pc^ovil naS drad mož. oče. dedek in piadedek Marijan Semrov iz Gobove Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in so-vaščanom. kš so nam izrekü scžalje, darovali cve^, sveče in ^ pospremOi na zadnjo pot Hvala podjetju Arcte, d. o. o. in dmStvu Humana iz Kranja, Gasilskemu druStvu Podbrezje in E>ruStvu upokc^encev Podnart Iskrena hvala g. župniku za lep obied, pogrebni službi Nav^ek, pevcem in mladima violinistoma in f^teju Kozjek. Posebna hvala sestrični Anid za pomoč, možu Starwtu pa za ganijiv govor ob grobu. Giaja dr. Podlesnßoj in lepa hvala dr. Potočnikovi iz intEmega oddelka S^iošne bolnišnice jesenice, kakor tudi vsemu osebju za trud n^ in prijaznost Se enkrat hvak vsem. ki ste riam kakorkoli pornagali, a ostali namenov Žah^oči: žoia U^. hčerki Tat^ z možon Jožetom, Zdaika z možon Darelm. vnuki Hdoia. liika, A^oča in Ž^ tET pravnuk Un Gobavce, iz. junia Z007 zahvala v 88. letu starosti je mimo zaspala naša draga mama, stara mama, prababica» sestra» svakinja in teta Frančiška Žagar rojena E(jon, iz Šenčurja, Mlakarjeva ul. 50 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan-cem> Osnovni šoli in vrtcu Šenčur, Društvu upokojencev, Gasilskemu društvu, DruStvu prijateljev mladine in TiuistiČnemu društvu za izrečeno sožalje, za poklonjeno cve^e in sveče, za darovane sv, maše in vsem, ki ste zanjo molili in jo pokropili ter nam kakorkoli pomagali. Za lepo opravljen pogrebni obred prisrčna hvala g. župniku, nosačem, pevcem, trobentaču, praporščakom, pogrebni službi Navček in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njenj zadnji poti. Za slabno nego in pomoč se zahvaljujemo osebju doma Primož Trubar Loka, kjer je nazadnje bivala, žaluioči vsi njeni Šenčur, Sr. vas, 6. junija 2007 4 ¥ GORENJSKI GUS petek, 22. junija 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info^g-glas.si 23 IZVAJAMO sanacije dIrrinrKovi nuOimo dimne dimn« Kape. Novak & Co, dn o., L/ublfanska 69, Domiaie, 031/422-800 700^302 PAAZRIENJE OREZNICf BI84 - RadoviH »• Wre Mft^ s.p., Kffwa 4ea.2g 041/616-199 PftEt^AVUAMO HIŠE in stanovariia v Kranju m oko^ic^ • rt^ervirsjte svo) ttr* min, MegAnatnx, d.O.o.. Staretova Lrf. 39, Kranj, 041/67CKe67 7CPCMt»i $tO*C>OM zakth deta, stene^ sc>usc. str^p^ Knauf • Armstrong, nov^ ^rviftiBf adaptacije, podstrehe, mont, OOdi, stres, okna, Mark^ hč St»Ao . Suika 28, Šk. loka. S 0590/20-722^ 0Ä1/808-7S1 W36« TCSMCNJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % pnhranka pn ogrev» nju, Prapiha in prahu ni v«6! Zmanjšan hrup. 10 tel garancij«. B£ & MA, d o 0 . Eksler^a 6, Kamriik 01 ZAKLJUČNA mizarska dela. montaža^ okna^ vrata, stopniicai ograjVi vgndne omare in ostalo po dogovoru. Robert Šk^c s.Pm Poljan« nad Šk. Loko 66. Postane. « 031/652^766 ZASEBNI STIKI 30.000 POSRSOOVANJ. 11.000 poznanstev v pretsKlem letu te kflraktarv stika Idnttne posredovalnice Zaupap|9 Z9 vse generacije, ki posreduje po vsej Slo, 9 03/57-26-319, 031/505- 495. 031 /333-378 DEKL£TA, brezplačno fanle a Iskrene. , trajne zveie 7QMI2S WWW.GOReNISKICLAS.SI OBVESTILA PODPISANI Jože Kern. Tenettie 47A. Golnik, prepovedujem oddaranje v najem. ko^jo ter vsako dn>go razpokeg?« nie 8 parcelami Jakobu Kemu, Teneli- 6, Ker OT nieflin 7004934 RAZNO PRODAM LESENE LESTVE različnih dolžin. « 04/252-14-30 iooi93£, LESTVE vseh vr^ In dolžin doUle, Zbi-Iie22, « 01/35-11-078 ttwru MOPED APN 4, slarsjte kamero, oboje dobro ohrar>)eno In videorekorder. «041/354-504 TOCUSMS SUHA HRASTOVA drva In pr&ilče 100 7IVIAU9 v spomin Slavku Virantu Slovo pred dvajsetimi Uti hilojc težko. Ljubezen do tc ni minila, A Vsak dan si v mislih 2 nami, Ko vsaj za trenutek bi prikl med nas. O kako te pogrešamo. vsitvoii Preddvor. Kranj, DragoČajna. Dol pri Ljubljani. 25. junija 2007 zahvala Ob izgubi našega v Marijana Spoljarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej gospodu župniku AJojru Snoju, sosedom in prijateljem iz škofie Loke. Žal u joti vsi D jegovi zahvala V 94. letu nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica in talča Angelca Smolej roj. (elenc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv, maše in vsem, ki $te jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu prelatu Antonu Slabetu in gospodu župniku janežu Zupancu za poslovilni obred, pevcem Zupan, nosačem, gospe in gospodu Štamulak ter pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. vsi njeni zahvala 14. junija 2007 je k zadnjemu počitku legla naša ljubljena Leopoldina Jutriša rojena Sumi I Zahvaljujemo se vsem, ki ste v času njene bolezni upali z nami in ji pošiljali besede podpore. Ob njeni smrti se zahvaljujemo za vse besede tolažbe» izražena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Radovljica in Bled ter Bolnišnice Jesenice za vso skrb in nego v dolgih dneh njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. vsi nieni t^i smrt tisto, kar 1105 loči in življenje ni, kar druii So vezi moČnejU, brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. zahvala Ob boled izgufcn naše mame, žene, stare mame, ta^e, sestre in tete Marjance Krmelj roj. Božnar se isVreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pot}. Za* hvala gospodu župniku Matjažu Zupanu s Suhe za molitve, poslovilne besede in lep obred, prijateljem planincem, Dru§tvu upokojencev Skofia Loka, pc^ebni službi Komunale Sk. Loka in pevcem. Zahvala tudi podjetju Termo, d. d., in DcrmatoveneroloŠ» ki kliniki v Ljubljani. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat lepa hvaia. Ohranimo jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ^kofia Loka, 18, junija 200? ZAHVALA V ^4. letu nas je zapustila naša dobra mama. babica, prababica in teta Ana Rozman roj. LuSuia, p. d. Jelencova Ančka s Češnjice pri Železnikih Ob boleä izgubi naše dobre mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče- Hvala nosačem in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnici dr. Speli Petemelj, gospodu župniku Andreju Jemcu za poslovilni obred, organizacij i ZB Češnj ica in govornici Ladici Trojar za poslovilni govor, še enkrat hvala vsem, ki našo drago mamo ohranjate v lepem spominu. Žalujoći vsi njeni Ćešojlca, L4. junija 2007 ... in so rekli, da ta ni v spomin Z zadnjim dnem pomladi se je izteklo žalostno leto, ko nenadoma preminila naša draga Nuša Miklavčič 3. 1937 • 20.6. 2006 iz Kranja, Gobova 8 / Gosposvetska 13. Hvala vsem, ki se je spominjate, Kranj, 22. iunija 200? Tiho je odšla v 78. letu starosti naša ljuba Ivanka Marinšek roj. Lokar Večno bo ostala tvoia ljubezen v naših srcih. Sinova Janez in Manči, vnuki Petra, Saša, Jani in Grega Kranj, 14. junija 2007 zahvala Ob i:>oleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete Vincencije Košir iz Mavčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo župniku gos. Janezu Savsu, pevcem In vsem. ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Mavčiče, 15. junija 2007 24 info(Sig-gias.si CORENfSKI GLAS petek, 22. junija 2007 Anketa Danes spričevala za šolarje Ana Hartman Danes se bodo učenci in dija« ki v Sole podali po spričevala, nato pa se zanje začenjajo težko pričakovane počitnice-Pred dnevi smo mlade v Kra» nju povprašali, kako so zadovoljni z učnim uspehom. fovr C«(azd Kivftf Maja Cogič: "Danes se na konferenci učitelji odločajo, ali bom v osmem razredu prav dobra aii dobra. Če bom dobra, bom razočarana, ker mi bo le malo zmanjkalo do bolj' šega uspeha." Žiga DernaČ: "Naredil sem sedmi razred Doslej sem bi vedno 0011 čen. Ni se mi bilo treba veliko truditi za šolo. Pomembno je, da si pri pouku pozo* ren in se ti doma ni več treba toliko učit '' Spela Zavrl: "Kot osmoŠolka sem šolsko eto končala s prav dobrim uspehom, s čimer nisem najbolj zadovoljna. Priznani pa, da sem tudi sama kriva, ker se mi včasih nt dalo učiti." Anja Perčič: "Vsa leta sem bila odlična, tudi letos v osmem razredu. Učim se le zadnji dan pred kontrolno nalogo. Še največ težav imam z angleščino, učiteljica me ne mara preveč." Grega Bajsič: "Do sedaj nisem bil vedno odličen, letos, v sedmem razredu pa sem bil. Več se mi je dalo delati za šolo, po-egtega sem se potrudil, ker se ocene že upoštevajo za vpis v srednjo šolo." Nevarni v gozdovih okoli Kranja so gosenice, ki lahko povzročijo vnetje s srbečico ali celo težave z dihanjem. Matiaž GregofiČ Kranj • Ze nekaj dni na Zavodu za gozdove in na Zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo, da so se v gozdovih okoli Kranja, zlasti na območju Hrastja razširile gosenice hrastovega sprevodnega prelca. Majhne dla-kaste gosenice so nevarne za ljudi, saj lahko povzročajo srbečico in pordelost kože, v hujših primerih tudi težave pri dihanju. Gosenice imajo na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih iz- raščajo trde dJačice. Trebuš- Gosenica hrastov^a sprevodnega prelca^^^ eMoMiiovrh na stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. Čez dan se zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim za- ena, v znacunin procesi-predkom tankih srebrnka- jah", če pa jih je veliko, so gnezda, Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih ' povzročajo vnetje s srbečico, ničnega dermatitisa in pri je gosenični dermatitis ali težavah z dihanjem pa je lepidopterizem. Posebno treba poiskati zdravniško občutljivi so otrod in starej- pomoč- stih niti. Gnezda so pravüo- razvrščene v več vrst- Pri po- ši ljudje- Zato velja opozori- ma v rogovilah vej in na de- hodu sproti predejo nitke, , da se je tieba izogniti vsa- Gosenice hrastovega prelca sicer povzročajo precej škode tudi na hrastovih dre- blu ter dosegajo velikost do se oprijemajo na drevo. Sre- krmnemu stiku z gosenicami manjše melone. Ponoči se di julija se gosenice zabubi- in njihovimi ostanki. Pri gi- vesih, saj obžrejo plodove, gosenice odpravljajo na hra- in po treh tednih se izle- banju v bližini dreves, napa- pri starih drevesih se sušijo njenje v krošnje, kjer žro žejo metulji, Gosenice ima- denih z gosenicami, si je tre- vrhovi, mlada pa propadajo, listje in popke. V zgodnjih jo drobne ožigalne dlačice, ba zavarovati kožo, dihala in Kakšno Škodo bodo povzro-jutranjih urah se vračajo v ki ob dotiku s Človeško kožo oČi, pri hujših oblikah gose- čiie gosenice. Se ni znano. VABLJENI NON-STOP O » 24 UU^ t:.,. CASINO TIVOLI LESCE Casino Tivo igralni salon lesce • slovenuh HrasKa cestA 21, SI-4248 Lessee. 04 532 55 60 w: v/ww.ca3ino«tivoli.si e: infoucnsino^tivoli.si Čestitamo mladoporočencem Na Bledu so se 2. junija poročili Peter Groznik iz Višnje Gore in Shanna Renee PafFord iz Indtane v ZDA ter Matjaž Aljančič z Brezij prf Tržiču in Aleksandra Perko s Seničnega. V Škof]i Loki so se 16. /unija poročili Matej Poljak in Polona Mohorič, Rok Trojar in Vesna Mohorič, janež Tavčar in Tanja Franko, Miha Perčič in Anja UraČ ter Nikolaj Kozmelj in Petra Furlan. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno, Čez dan bodo nastale posamezne nevihte. jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, nevihtami. V nedeljo bo delno jasno, čez dan pa bo nastala kakšna nevihta. Nekoliko bo hladneje. Aetfiai« RS 7đ . Und za PETEK i SOBOTA i NEDELjA 14/29°C il5/26°C 13/27°C (T^y o Wove« t t 4 ♦ • V A 29/19 NcMinMo \ Zagreb o 31/191 o ReM ^ ^ 29/» -C KRATKE NOVICE Kranj Nagrajenih šest gorenjskih pošt Pošta Slovenije je tudi letos izbrala najboljle pošte za leto 2006 in jih nagradila na 9. športnih Igrah in srečanju delavcev PoŠte, ki je bilo to. junija v Mariboru. Miran Čehovin, direktor kranjske poslovne enote Pošte, je povedal^ da je generalni direktor PoŠte Aleš Haue podelil 44 priznanj in 27 pohval. Od 52 pošt na Gorenjskem jih je bilo nagrajenih 6. Priznanje generalnega direktorja so prejele upravnice pošt Naklo Anka Stegnar Škof|a Loka Simona Trobec, Begunje Mateja PetriČ in Tržič Nada Tadl. Pohvalo sta prejeli upravnici pošt Bohinjska Bela in Jesenice Lilijana Štajer in Majda Komac. Na sliki Aleš Haue in Miran Čehovin z nagrajenimi upravnicami. J. K. Kranj V torek srečanje upnikov SHP Kranj Včeraj je minilo pet let od uvedbe stečajnega postopka Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj, ki pa še vedno ni zaključen- Kako poteka stečajni postopek in kaj si lahko obetajo, bo možno izvedeti v torek, 26. junija, ob uri v sobi 14 Mestne občine Kranj, kjer bo srečanje upnikov stečajnim upraviteljem in odvetnikom. Kot je pojasnil predsednik upniškega odbora Simon Antollč, je 756 upnikov v stečajno maso prijavilo 1,7 milijarde tolarjev, proti ustanoviteljem SHP Kranj pa je stečajni upravitelj vložil tudi tožbo za poplačilo stečajne luknje v višini S29 milijonov tolarjev. Na kranjskem in ljubljanskem sodišču poteka tudi več različnih tožb, povezanih s stečajem SHP Kranj. Do sedaj je bila izplačana slaba polovica terjatev. S. S. Gorenjski Glas Loški glas je občasna priloga časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija VolČjak Časopis izhaja občasno www.corfnjskiglas.si Grajsko poroko bova večno pomnila Na srednjeveški poroki v Škofji Loki se bosta jutri poročila Ljubljančanka Loti VereS ir> Kamničan Tine Windschnurer. Stran 6 IF. t A \ Časopis občine Skopja Loka, Junij 2007 Ločani radi praznujemo skupaj Dogodki ob škofjeloškem občinskem prazniku se vrstijo že ves junij, živahno je na kulturnem, športnem, družabnem področju. Kako te praznične dni diha tisočletno mesto in kaj' iahko meščani še pričakujejo do konca meseca, govori župan Igor Draksier. Stran 3 Končno urejen selški vhod v mesto V četrtekp 28. junija, bodo v Ško1]i Loki odprli obnovljeni cestni odsek Podlubnik-Klančar. Križišče s semaforji, pločnik, kolesarska steza, nov dovoz do blagovnice in preseljena kapelica. Danica Zavrl Žlebir Ob Ikofjeloškem občinskem prazniku bodo slovesno odprli obnovljeni cestni odsek selške vpadnice. "Odprli bomo cesto Podi ub ni k- Klančar in to na tistem delu, kjer so jo ljudje najbolj željno čakali/' je pred težko pričakovanim odprtjem dejal župan občine Škofja Loka Igor Drakslei, "Povedati je treba, da je bila prej to zelo slaba cesta brez pločnikov in kolesarskih stez, brez urejene komunalne infrastrukture» tako rekoč ni bila niti podobna cesti, še zlasti pa ne mestni. Gre za dvanajstletno željo in prizadevanje ob-6ne, da na tem mestu spelje in uredi spodobno cesto. Zelo dolgo smo se ukvarjali z odkupi zemljišč na trasi, sedaj pa je to vendarle za nami in upam» da bomo na koncu vsi zadovoljni, da smo dobili sodobno cesto Upam tudj. da se bodo ljud je navadili tudi na drugačen bolj mestni cestni režim Ljudje, ki se bodo po seBki vpadnici pripeljali v mesto bodo sedaj zaradi urejene ceste slednjič imeli vtis, da so resnično priSli v mesto. Poskrbljeno je tako za pelce kot kolesarje, križišča so urejena s semaforji. Tistim, ki so jim bolj pri srcu kiožiš-Ča, pa naj ob tem povem, da je zanje potrebnega veliko več prostora, ki ga tu žal nismo imeli. Pri urejanju tega cestnega odseka je prišlo tudi do prestavitve kapelice, je prej stala na desni, sta- rološki strani selške vpadnice, sedaj pa je prestavljena na drugo, podlubniško stran. Odprtje kapelice bo nekoliko kasneje, ko še re-stavratorji končajo svoje delo. Z novim križiščem na tem odseku pa smo poskrbeli tudi za nov dovoz do blagovnice v Podlubniku, ki je bil prvotno načrtovan že pri Izgradnji tega naselja. S tem bomo odpravili velik problem iz preteklosti." Vrednost celotne naložbe znaša skupaj kar 435,6 milijona nekdanjih tolarjev, od tega je bil delež Ministrstva za promet - Direkcije RS za ceste 276,9 milijona tolar- Škofla Loka pa je znašal 1587 milijona tolarjev. Slovesnost ob odprtju nove ceste pa ne pomeni. da so sedaj tu dela povsem končana, dodaja župan. Prav sedaj se je zaključil javni razpis in v teku je podpis pogodbe za nadaljevanje dnjge faze pri obnovi te ces te. NAGRAJENCI Vtisnil je pečat loški obrti Franc Šiftar bo za dolgoletno uspešno delo na področju obrti in podjetništva ob le- tošnjem občinskem prazniku prejel zlati grb občine Škofja {.oka. Stran o NACRAjENCI Bodoči nosilci slovenske znanosti Škofjeloški gimnazijci že vrsto let dosegajo odmevne rezultate na olimpijadah znanja in državnih tekmovanjih. Stran ii ŠPORT odlikuje ga krepka levica Marsikdo od maturantov te dni razmišlja zgolj o dolgih počitnicah, jure Dolenec pa že pripravlja torbo za pot proti severu. Stran 12 LOKA so LJUDJE v župniji vlada pogum za življenje Dr. Alojz Snoj v župniji v Stari Loki službuje sedem let. Velja za priljubljenega in gospodarnega duhovnika. Marijino kapelico so prestavili Ob gradnji cestnega odseka na selški vpadnici so prestavili tudi Marijino kapelico. Danica Zavrl Žlebir Žkofja Loka - Kapelica je bila prej v vasi Binkelj, zaradi obnove ceste Podlubnik-Klančar pa so jo sedaj prestavili na nasprotno stran ceste, v naselje Podlubnik. Prestavitev kapelice je pravcati spektakularni dogodek, ki se ga je udeležilo lepo število okoliških prebivalcev, starološki župnik dr. Alojz Snoj pa je ob tej priložnosti kapelico blagoslovil, da bi srečno prestala selitev na kolesih na drugo stran ceste. Dokončni blagoslov pa bo Šele na praznik Marijinega vnebovzetja, nam je povedal župnik. Tedaj bodo svoje delo dokonča-i tudi konzervator j i in re- 1. center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je izdelal projektno dokumentacijo za te postopke, strokovnjaki so bedeli tudi nad prestavitvijo kapelice, Po besedah Jerneja Hudoli-na, ki vodi restavratorski center, se je kapelica v enakem stanju, kot je bila, preselila na nasprotno stran ceste, gradbeniki pa so tudi vse druge predpriprave izvedli odlično. Kdaj se bodo začela konzervatorska in restavratorska dela, pa nam sogovornik zaenkrat še ni mogel dati odgovora, niti tega, ali bo dela izvajal njihov center 1 kdo drug, saj je to odvisno od odločitve investitorjev. Najverjetneje pa bodo dela potekala Čez poletje, če res želijo, da (e kapelica, posvečena Mariji, nared do praznika v avgustu. Stran 16 š kof)a Lo ka Loka v Adriinem katalogu v katalogu letalske družbe Adria Airways je objavljena reportaža o Škofji Loki, je na nedavni novinarski konferenci povedal župan občine Škofja Loka Igor Draksier. Vse od pomladi lahko potniki na letalih berejo o tisočletnem mestu in morda kaže povečan obisk gostov iz tujine pripisati tudi tej promocijski potezi Župan ocenjuje, da je v tem primeru majhen vložek prinesel dober učinek. Ob tej priložnosti so Še povedali, da bo srednjeveško prireditev Venerina pot letos posnela avstrijska televizija. 6. Ž. f Loški glas, petek, 22. junija 2007 Aktualno Kratke novice š kof) A lo KA Več življenja v mesto Mesto Škofja Loka je skupaj s le štirimi gorenjskimi mesti vključeno v projekt Sejem bi je živ, ki ga sofinancira tudi norveški finančni sklad. Projekt je sestavljen iz dveh delov: obnove stavb v občinski lasti (v Skofji Loki je to obnova Sokol-skega doma za potrebe večnamenske kulturne dvorane» ki bo namenjena koncertom, seminarjem, posvetom, konferencam, razstavam, srečanjem) in programom oživljanja mest S slednjimi naj bi popestrili utrip mesta, vanje prinesli nove vsebine, nove dejavnosti, več življenja. Za ta del projekta pa so bile po občinah ustanovljene lokalne projektne skupine. V Škofji Loki je po besedah Mateje Hafner Dolenc skupina povabila k sodelovanju vse, ki v občini delujejo na področju kulture, društev, mladinske kulture, prosvete. Športa, podjetnike in druge. Odzvali so se povabilu in nastal je koledar prireditev za leto 2007 in tudi leto 2008, hkrati pa pripravljajo tudi vsebine, ki jih bo moČ organizirati v prenovljeni dvorani So-kolskega doma. Nastal je koledar dogodkov, ki ga bodo Še dopolnjevali, med drugim vsebuje tudi šest tematskih delav- nie za otroke in kar nekaj novih prireditev. D, Ž, Smeli načrti za razvoj podeželja štirinajst institucij s škofjeloškega območja je pred kratkim podpisalo pogodbo o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine Loškega pogorja. Ta bo skrbela za nadaljnji razvoj podeželja na Škofjeloškem, prodor blagovne znamke Dedek jaka in babica jerca, za večji obisk turistov, za urejanje Infrastrukture ... Poleg vseh Štirih občin, upravne enote in razvojne agencije so se skupini pridružile še Številne druge inštituci« je in društva, ustanovitelji pa so na stežaj odprli vrata tudi drugim. "Naši glavni cilji so tudi nova delovna mesta, naravi prijazno kmetovanje, ureditev vaških jeder,..." pravi Ivica Rant tz upravne enole. Vsa društva in institucije so pri razvoju podeželja sodelovale že sedajo zato so tudi lahko predstavili štiri projekte, ki so se ali pa se bodo v kratkem zaključili: Pozdravljeni, ljubitelji utrdb, Partnerstvo dobrot brez meja, Prekomejno trženje kulturnega turizma In Emina romarska pot. 6. 6. Animator Bogdan Žontar predstavlja Čas med obema vojnama, ko so bile Žiri obmejno območje In so jugoslovani gradili Rupnikovo linijo. loški glas J Gorenjski Glas l^b (lil pfilOfA Cp^jik^p tZOAJAHLJ Corenj&kl gl^s« d o 0.« Krinj, Z^ilovd 1| 4COO odgovorna üfleonica UKfcDNI<-A Oar*ica lUvrt Ikbv novinarji M^jl BdSipin Ijor Kjv^if Vilrna Star^ovnik. Simon iubic« D^niCi Ziw oeukovna zasnova tihnićni urednik Crtgd f ijjAik fotografija Tmi KMwiU. Vodita vodia oclaskeca toženi a MMii 2vi2aj l&lkj fin U i^ftnik I te pA^a Co^^l^kii ll ^ ^ ^ •/(ta iv^iji loiki ^1»» jf ^nlftim if^ WtlfinCfr^ v y)l ^^i^^f^i^t^A V oh^J^* iM. irti M U ^ miekt^ftW liirn / ' QO1 f^ IJ* < P^fta irHpfrj ms^ lr>osrTtftn01 4l 41 / \,7t tUl^/^fO il^ Mr>« püCniü imaio a6 V popusti, poIMfii mK let^i H pip^MI. « («^e j< wKw^n 09V po sippfii« a.) ic ii^to^ Kk9« M^^lke do prtkhra« bi vel,a od u^^tki naiM^v^ obr«Ćun / OfiAiV po ^ftiki./: Milino ttUr\^ leC. 4^ 4tk Norveški mentorji so pohvalili njihovo vnemo Pet gorenjskih mest, med njimi tudi Škofja Loka, sodeluje v projektu Sejem bil je živ, ki ga sofinancira norveški finančni mehanizem. V začetku junija je skupina petih norveških mentorjev prišla pogledat, kako poteka projekt. Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka • Teden dni so Tove Krattebol, Magne Kvam, Frode Bakken, Tone Gerd Bratland in Elin Gjevre preživeli v Sloveniji in se srečali s predstavniki vseh petih v projekt vključenih občin. Skof)i Loki pa so skupaj s projektno skupino in predstavniki več društev in drugih institucij iz Škofje Loke sodelovali v delavnicah. Norvežani so s« ob tem seznanili s potekom projekta in pa) s sodelujočimi iskali usmeritve za nadaljevanje. "Delavnica je bila zelo dobro obiskana in je bila tudi deležna pohvale norveških projektne skupine, paČ pa tudi predstavniki turističnega in kulturnega življenja, Sol, podjetnikov in drugih iz Ško^e Loke in na takšen način tudi priSli do raznolikih odgovorov," je o delavnicah povedala vodja projektne skupine Mateja Hafner Dolenc. "Na primeru norveškega mesta Rena so mentorji spodbujali udeležence, da iščemo vzporednice s Škoflo Loko in opredelimo prilož» nosti. Ob priložnostih, Id ji vidimo za oživitev mesta, smo med najpomembnejši« Öani projektne skupine skupaj z norveškimi mentorji mi značilnostmi opredelili vključevanje prebivalcev, V projektni skupini sodelujejo: Mateja Haiher Dolenc, Barbara Pokom, Jernej Tavčar, Marko Pleško, Janez Jodf, Niki Mesec, Mojca Debeljak, Mara Tavčar in Matic Stergar. mentorjev. Seznanili so nas z nekaterimi svojimi primeri, nato pa nam postavili nekaj vpraša])j. na katera smo, razdeljeni v skupine, sami poiskati odgovore. Skupine smo sestavljali ne le člani uprave, društev in drugih pri razvoju mesta, poudarili no delo. delavnice Tudi norveški mentorji so med ključnimi priložnostmi povzeli pomen komunikacije med občino, združenji, društvi In šolami, izobraževanje ljudi o Skofji Loki kot o pomembnem mestu in izdelavo koledarja prireditev in njihovo promocijo. V nadaljevanju projekta pa je po njihovem mnenju treba več pozornosti nameniti koordi- «« 4 4 ft i kot način iskanja rešitev, pomen kulturne dediščine kot naci]i m organi zaci)i nih projektov, dogodkov in delavnic, skupnemu razumevanju "boljšega družbe- potenciala, ključno vlogo pa nega življenja" in motivaciji dodelili tudi dogodkom." ljudi za vključevanje v pro» janja mestnega jedra, začenši z osnovnošolci. Norvežani predlagajo, naj svoje dlje dosegamo postopoma, korak za korakom, pohvalili pa so projektno skupino za organizacijsko shemo, Jci jo je izdelala za uspešno izvajanje programa, zavedajoč se dejstva, da sta pomembna dobra povezanost in komunikacija med vsemi strukturami v lokalni skupnosti. Med konkretnimi cilji pa Mateja Hafner Dolenc omenja koledar več kot 150 prireditev, s katerimi Jaka in Jerca že uveljavljena Blagovna znamka naravnih izdelkov iz škofjeloških hribov - Dedek jaka in Babica jerca - je vse bolj prepoznavna tudi v prestolnici. Boštjan Bogataj Škofja Loka • V blagovno znamko s škofjeloških kmetij je danes vključenih že 39 ponudnikov, ki skupaj proizvajajo 358 različnih izdelkov. "Med številnimi izdelki so tudi takšni, ki jih lahko ponudimo zgolj za vzorec, saj jih ni možno pridelovati v industrijskih količinah," je dejala Kristina Miklavčič, iz Razvojne agencije Sora (RAS) • skrbnice blagovne Med bolj prepoznavne in tudi najuspešnejše prodajne uspešnice v blagovni znam-Dedek Jaka in Babica Jerca spada ponudba pekov- izdelkov, ki bi jih, po prepričanju Miklavčičeve, ponudnice prodale vse, kar bi napekle, vendar: " no imajo ponudnice blagovne znamke registrirano dopolnilno dejavnost kmetiji, zato jim zmanjkuje časa za obilno peko. Poleg tega lahko napečejo omejeno količino pekovskih izdel- Naravni Izdelki dedek jaka in babica jerca vedno vzbudijo tek in dobro voljo. Le sliko poglejte! na kov oziroma so omejene pri dohodkih, ki so sicer razde-eni na družinske Člane." Kljub vsemu si v RAS želijo privabiti vsaj še deset kmetic, ki bodo pekle slastne izdelke z loških hribov. Poleg pekovskih izdelkov (več vrst kruha, piškotov, po- so in kmetovalci z , ...) pa kme tovalke dopolnilno dejavnostjo poznani tudi po mlečnih (skuta, sir,.-,) in sadnih izdelkih (marmelade, suho sadje in žganje), dražgoških krxihkih in medu ter po izdelkih domače in umetnostne obrti, to je izdelkih iz lesa, Čipke, volne, ... V dobrih sedmih ško^eloške letih, ko je bila blagovna znamka registrirana pri ura^ du za intelektualno lastnino, so jo potrošniki in tudi proizvajalci dobro sprejeli. VeČina kupcev prihaja s Škofjeloškega, čeprav se ponudniki vse večkrat podajajo tudi v Ljubljano, ob Plečnikovo tržnico, in v Kranj, njihovi kupci iz Ljubljane in Gorenjske pa po izdelke prihajajo tudi v Škof)o Loko. "Za večjo prepoznavnost bi radi nadaljevali projekt Partnerstvo dobrot brez meja, kjer smo združili sedem kalnih blagovnih znamk in skušali povečati prepoznavnost izdelkov na širšem območju. Spoznah smo, da bi lahko lokalne znamke nadgradili z novo krovno znamko, ki bi bila prepoznavna po i." je razložila KrisHna Miklavčič. Naj k smelim načrtom po skupni blagovTÜ znamki (Dobrote s kmetij) navedemo Se, da se naravni izdelki Dedek Jaka in Babica Jerca na ocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju vedno vrnejo nagrajeni. Tudi letos ie bilo tako. V / Lxiškj glas, petek. 22. junija 2007 Zupan 3 Ločani radi praznujemo Dogodki ob ško^eloškem občinskem prazniku se vrstijo že ves junij, živahno je na kutturnem, športnem, družabnem področju. Kako te praznične dni diha tisočletno mesto in kaj lahko meščani še pričakujejo do konca meseca, govori župan Igor Draksier. Danica Zavrl Žlebir lunija je Ško^a Loka že tradicionalno praznična. Kaj ste novega pripravili letos ^ "Za leto§nji občinski praznik velja, da smo program pripravili s samimi domačimi izvajalci. To pomeni, da žel imo pokazati, kaj vse zna-jo Ločani. Odločili smo se, da Širli loški javnosti, ne Ic tistim, katerih otroci obisku* jejo glasbeno šolo, predstavimo Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. Pričakujejo lahko prvovrsten kul« turni dogodek, ker gre za trenutno najboljšo evropsko skupino na tem področju ustvarjanja In prav je, da jo sliši Čim več naših občanov. Bogat spremljevalni program, ki se bo končal z nastopom /ana P/estenjaka, pa resnično potrebujeta veliko či srednjeveški par. Kot žu- terimi nas veže dolgoletno poguma. V naslednjih letih pa bi bili zelo veseli, Če bi se tudi kak loški par opogumil in se izpostavil za tak svečan dogodek." Na Venerini poti in pri srednjeveški poroki ima svojo ^ogo tudi župan. Kakšno^ "Že prvo leto Venerine poti smo se dogovorili, da bomo prav ljudje iz lokalne politike za zgled, zato se župan in še vrsta drugih sodelavcev oblečemo v srednjeveška oblačila in odigramo svoje vloge. Kot župan ob tej priložnosti nastopam v vlogi mestnega glavarja. Zanjo se je treba kar malce potruditi, pripraviti in skoncentrirati, vendar se mi tako zdi tudi prav, saj pomeni spodbudo vsem tistim prostovoljcem, ki si ob tej pan pa sem že sicer pooblaš- sodelovanje, čen za sklepanje porok." Poroka poteka v starem jeziku. Kako ste se lotili tega izziva? "Poroka poteka v nekdanjem srednjeveškem jeziku, nekakšni "trubarščini", kar je za sodelujoče precej zahteven zalogaj. Treba je kar pozorno prisluhniti besedilu, a je jezik vendarle toliko moderniziran, da se ga tudi danes lahko razume." 11 Venerini poti sledi še vrsta drugih dogodkov, v zadn jem lednu je tudi uradni občinski praznik. "Res je. Ob občinskem prazniku v Škofji Loki pričakujemo tudi obiske tujih pobratenih mest. s klaslč- bo LoČanom tudi sicer ponudil pisano paleto različnih kulturnih prireditev, od-liČr^o zabavo in prijetno druženje, tako da bodo ob v teh prazničnih dneh lahko resnično uživali. Naša zavestna odločitev ie bila tudi ta, da bo Venerina pot letos potekala leden dni prej. Predvsem zato, da celoten program ne bi bil preveč zgoščen; prireditve si namenoma sledijo druga drugi, tako da vsaka prireditev posebej pride kar najbolj do izraza. V okviru Venerine poli bomo letos že drugič "v živo" izpeljali srednjeveško poroko, kar nam lani zaradi objektivnih posebni priložnosti vzamejo čas in se svojim someščanom in obiskovalcem v veselje vživijo v srednjeveške vloge. V Škof)i Loki je prostovoljcev ravno dovolj za izvedbo Venerine poti. Veseli pa bi bili tudi novih sodelavcev in kdor bi v prihodnje želel pri tem sodelovati, ga že danes vabimo, da se pridruži kaki od prizadevnih loških skupin ali pa se oglasi enemu od organizatorjev, da ga usmerijo v praznični srednjeveški vrvež. Čim več nas je, lepša je prireditev, saj ravno ljudje dajejo pravi ton takšnemu dogodku." uspelo. Tu ne gie za igro, poroki? temveč za čisto pravo poroko. za kar glavna udeleženca nim protokolom, v katerem bodo nekateri aktivno sodelovali na prireditvah, spel drugi bodo na njih le občinstvo. Tako denimo gostje iz Češkega Tabora s svojimi srednjeveškimi plesalci sodelujejo prav na Venerini poti. V prazničnih dneh bo v Loki tudi veliko gostov iz Freisinga, tako srednješolske mladine kot listih iz glasbene šole. Ob tem ugotavljam, da sodelovanje med ljudmi iz pobratenih mest poteka zelo dobro. Žal na naš praznik ne bo gostov iz Sovodnja ob SoČi, ki ravno takrat kot Loka slavi svoj občinski praznik. Pride pa delegacija iz Medicine v Italiji, morda tudi gostje iz Sr- "Glavar ima nalogo, da ob bije, skratka iz vseh tistih navzočnosti matičarja poro- krajev zunaj Slovenije, s ka- razlogov m Kakšna pa je vaša vloga pri Koliko denarja namenite iz občinskega proračuna prire* ditvam, kakšna je Venerina pot, koliko občinskim praznovanjem sploh? "Lani smo za izvedbo Venerine poti porabih pet milijonov tolarjev, občinske prireditve v celoti pa so nas v vsem letu veljale 12 milijonov." Pa je rezultat vreden tega vložka? "Menimo, da se vložek v Venerino pot vedno izplača že zaradi same promocije kra» ja. Tudi turističnemu gospodarstvu lahko s temi prireditvami veliko damo, vprašanje pa je. koliko ljudi se s takšnim turizmom sploh želi ukvarjati, Venerino pot zato kaže nadaljevati, saj predstavlja eno od nosilnih turističnih prireditev na Loškem, na katero se vsebinsko navezuje tudi vse drugo. Turistične kapacitete na Loškem s tem dodobra zapolnimo. Med Ločani sicer obstaja kritično razmišljanje, da po propadu hotela nimamo dovolj spalnih zmogljivosti, a v resnici jih je sedaj ravno toliko kot pred tem. Le manjše in prijetnejše so. Ljudje pa tega nekako ne želijo videti. Čeprav je dejstvo, da je nekdanji betonski "silos" nadomestilo enako število postelj drugje. Upam. da se bo pri va t n a pob uda Loča n o v nadaljevala tudi v prihodnje, za ta namen lahko pridobijo tudi nepovratna evropska razvojna sredstva in vesel bi bil. če bi jih izkoristili v kar največji meri." V škofjo Loko prihaja veliko turistov, tudi vsepovsod pri* sobii Japonci si ogledujejo loške znamenitosti. Turi« stom imate veliko pokazati, zaradi majhne gostinske ponudbe pa jim nimate veliko ponuditi. Kaj lahko storite zoper to? "V Skofji Loki še vedno ostaja dejstvo, da je ponudnikov prenočitvenih kapacitet in gostinskih storitev premalo, da kljub vsem spodbudam, ki jih nudimo prek kreditov in državnih mc'.....'JMov, ni ljudi, ki bi se želeli ukvarjali s temi dejavnostmi. Še v času večje brezposelnosti jih ni bilo. sedaj jih je še manj. Sicer pa v Škof)o Loko prihaja veliko enodnevnih gostov, pri katerih pa se je potrebno vprašati, ali v našem mestu pustijo dovolj denaria? g Kaj lahko občina stori za izboljšanje stanja na področju ponudbe? "Občina za kaj takega nima praktično nobenih instrumentov, pri tem gre namreč za svobodno podjetniško pobudo. Zanimivo pa je, da Če se kje pojavi kakšna konkurenca, se pojavi tudi ljubosumje. Mestni trg - Loški plac - je bil vedno mesto druženja in tu ne manjka samo en lokal, pač pa cela vrsta različnih loicalov. Če bi tu v več- ji meri razvijali kvalitetno gostinsko ponudbo, bi večja izbira pritegnila v mesto Še precej več ljudi in le-to bi polne je zaživelo. Zanimive so tudi ugotovitve, do katerih pridejo ljudje, ki se v mestu denimo na novo ukvarjajo z oddajo sob. "Zakaj tega nisem storil že predlanskem?" se sprašujejo, saj imajo ves čas polno, tako da smo tudi na občini včasih v zadregi, ko želimo najeti sobe za tuje delegacije, ki so pri nas v go-steh. Kdor s to dejavnostjo enkrat zaČne, se ne more pritoževati, da nima obiska," Med dogodki ob občinskem prazniku načrtujete tudi odprtje obnovljenega odseka ceste Podlubnik-KJančar. Kdaj? "Najprej kaže povedati, da smo v Škof]i Loki v zadnjih letih na področju cestnega gospodarstva kar veliko naredili, glede na to, da je to ena največjih težav, ki pestijo občino. Slavnostno odprtje obnovljenega cestnega odseka regionalke je namenjeno temu, da celotni javnosti predstavimo novo pridobitev. Obnovljeni cestni odsek bomo odprli v Četrtek, z8, junija, ob 15. uri. Vse tiste, ki so bili udeleženi pri obnovi ceste, lepo vabim, da se slovesnega dogodka ude- II Na odprtju pričakujete mi* oistra za promet Janeza Božiča? "Mislim, da se bo udeležil odprtja, sicer pa je tudi naj* bolj zaslužen za to, da so se stvari, ki zadevajo urejanje cest na Škofjeloškem, premaknile na bolje." i H .i. m Drage občanke in občani občine Ško^a Lokal Ločani smo pridni in ustvarjalni. Najboljši smo takrat, kadar delamo za skupno stvar. Zato je prav, da se skupaj tudi povesellmo. Ob prazniku občine Škofja Loka 30. junija vam vsem skupaj Čestitam in vas vabim na Slavnostno akademijo, kf bo v petek, 29. junija 2007, ob 19. uri na Škofjeloškem gradu. Na akademiji bomo podelili priznanja Občine Škofja Loka za leto 2007, v kulturnem programu pa bo nastopit Godalni orkester Glasbene šote Škofja Loka. Po akademiji bo ob 21. uri na Mestnem trgu sledil koncert Jana Plestenjaka Igor Draks)er, župan občine Škofja Loka N U 4 Loški glas. petek, 22, junija 2007 Kultura Sodoben v pogledu nazaj Akademski kipar Metod Friic je prejel nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za leto 2007. Igor Kavčič V začetku junija so v Galeriji Hypo v Steklenem dvoru v Ljubljani akademskemu kiparju Metodu Frlicu podelili nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za leto 2007, ob tem pa tudi odprli razstavo njegovih del. Nagrado namreč Že tretje leto zapored v sodelovanju s stanovsko organizacijo slovenskih likovnikov podeljuje HYPO banka Ljubljana. Metod Frlic je v zadnjih letih ustvaril številna javna dela, ki krasijo prostore doma in v tujini, pri tem pa posebej izstopata dve različni področji njegovega kiparstva, portreme plastike in monumentalna dela v kamnu. Portreti v aleji znamenitih Skof]eločanov so po večini prav Frlic evo delo. "Umetnik mora vzbujati zaupanje in kiparstvo Metoda Frlica je takšno, da priteguje zanimanje vn mu je verieti. V njegovem kiparskem oblikovanju je moč slediti modernističnim spoznanjem, jasno pa ohranja tudi stik z v <0 > o u I Mfitöd FHic imenitno kiparsko preteklostjo," je k razstavi zapisal umemostni zgodovinar Mirko JuterSek- Kot kipar in zasebno je razpet med Ljubljano in rodno Poljansko dolino ter delavnico na Malen-skem vrhu, poučuje pa tudi klesanje v kamnu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstava v Galeri* ji Hypo bo odprta do konca i j a, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Glasba oživila dušo mesta Učenci Glasbene šole iz Škofje Loke in njihovi gostje iz pobratenega Freisinga na Bavarskem so s petjem in igranjem oživili dušo tisočletne Loke. Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka - Prireditev, ki so jo poimenovali O glasbena Loka, poteka že drugo leto zapored, lani so na pobudo občit^e prvič začeli 2 njo z željo, da postane tradicionalna. Ravnatelj glasbene lole Peter Kopač je že pred dogodkom napovedal glasbeno bogato prireditev z udeležbo solistov, glasbenih skupin, vokalistov in inštru- mentalistov na Številnih lokacijah na Mesmem trgu. Od gostov iz glasbene šole pobratenega mesta Preising sta nastopili skupini Saxa-donna in Flautinos, z mentoricama Beato Kittsteiner in Claudio George, prva z jazz glasbo, druga s skupino flavtistov z ljudsko glasbo. DomaČih glasbenikov pa je bila cela vrsta. Nastopih so pevci solisti, ki jih vodita mentorici Vera Mlejnik in Saška KolariČ, na kitaro pa jih je spremljal Uroš Rako- vec. Godalni orkester s solisti mentorja Armina Seška je rdeča nit letošnjega občinskega praznovanja, saj je trenutno najboljši v Evropi, maja letos je namreč zmagal na uglednem med narod- o C o s Na prireditvi O'glasbena Loka je nastopilo kar 30 učencev klavirja. nem tekmovanju v Belgiji. Zazveneli so tudi številni drugi inštrumenti: nastopila le skupina kljunastih flavt mentorice Mojce Zaplotnik, harmonikarjev z diatonično harmoniko mentorjev janeža Fabijana in Tomaža Graj- zerja ter klavirske harmonike mentorja Milenka Arne j-ška, skupine flavt mentoric Kaiin Garb in Ane Kavčič Pucihar, trobil mentorja Igorja Maroševiča, kvartet klarinetov mentorja Zvonka Mornarja, kvartet saksofonov mentorice Irene Šmid, orgle mentorja Klemena Karlina. Zvrstilo se je kar trideset učencev klavirja z mentoricami Marjo Asha-malla, lasno Kalan, Jasno lan Sešek in Katarino Tomi-nec. Zabrenkale so kitarske skupine, ki jih vodi mentor Denis Kokalj. Na tolkalih so svoje glasbeno znanje pokazali Otroci ritmov mentorja Jake Strajnarja. Anastazija Strings pa so violinisti glas- benih šol Škofje Loke in Domžal, ki jih vodi mentori- ca Anastazija j u van, na vir pa jih je spremljal Miran )uvan. Petje in igranje se je vso soboto razlegalo po ulicah, trgih in atrijih starega mesta, še vreme ni pregnalo glasbenikov na pokiita prizorišča, tako da so bili organizatorji, glasbena šola, javni sklad za kulturne dejavnosti in občina Škofja Loka z razpletom letošnje 0'glas-bene Loke lahko zadovoljni. Kratke novice Š KO FJA Lo KA Muzejsko društvo staro sedemdeset let Ob pripravi friatelistične razstave je Filatetistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke izdalo posebno dopisnico, po* svečeno sedemdesetletnici Muzejskega društva Škofja Loka. Na naslovni strani je odtisnjen posnetek naslovnice pn/e številke Loških razgledov, ki so izšli leta 1954, na zadnji pa je objavljenih nekaj splošnih podatkov o letošnjem jubilantu. Povzemirno; Muzejsko društvo Skofja Loka je bilo ustanovljeno julija 1937, člani društva pa so zbiral muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo grad^ vo. Dve leti pozneje so v fotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko, s čimer je bil ustanovljen Loški muzej. Nastal je tudi arhiv, ki je vključen v Zgodovinski arhiv Ljubljana. Člani društva so bili zelo dejavni na področju spomeniškega varstva, izobraževanja in izdajanja domoznanskih publikacij. Leta 1954 je muzejsko društvo začelo izdajati domoznanski zbornik Loški razgledi. Izdaja tudi Doneske in Vodnike po loškem ozemlju. V zadnjem desetletju organizira Biaznikove večere, tematska predavanja, poimenovana po prvem predsedniku muzejskega društva. V sedmih desetletjih obstoja je društvo prejelo Valvasorjevo nagrado, veliko plaketo občine Škofja Loka in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. D. Ž. Škofja Lo ka Uspešen dobrodelni koncert Tudi v tem šolskem letu na škofjeloški gimnaziji pojejo v mešanem pevskem zboru, so nam sporočili iz gimnazije In iz društva Gaudeamus ter povabili na letni koncert z dobrodelnim namenom. Prejšnji teden je mešani pevski zbor pod vodstvom Ane Prevc Megužar zapel v Kristalni dvorani So-kolskega doma pred številnim občinstvom, kot gostje pa so sodelovali kitarski orkester Glasbene šole Skofja Loka z umetniškim vodjem Denisom Kokaljem, plesna skupina One in instrumentalni solisti Lenart Oblak, Brigita Pogačnik in Teja Štalec. Koncert so posvetili dobrodelnim dejavno- stim društva Gaudeamus, ki ga vodi predsednik Miha ješe, na šoli pa deluje kot samostojno dobrodelno društvo za pomoč dijakom v stiski. S koncertom so zbrali okoli 900 evrov, kf jih bodo namenili dejavnostim gimnazijcev. D. Ž. Klobuk dol pred orkestrom Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka že deset let uspešno deluje pod vodstvom Armina Seška Darilo obletnici - zmaga na tekmovanju v Belgiji. Igor Kavćić Eno od letošnjih občinskih nagrad bo prejel tudi Godalni orkester Glasbene šole Skofja Loka, ki je letos spomladi dosegel svoj največji uspeh- Na 55, evropskem tekmovanju mladih glasbenikov v belgijskem mestu Neerpelt so namreč premočno zmagali v svoji kategoriji, po točkah pa so bili tudi absolutno najboljši orkester tekmovanja. Med 3600 glasbeniki iz &5 različnih orkestrov in komornih skupin so osvojili prvo nagrado. Z dovršeno interpretacijo in izvedbo programa so si pridobili najvišje dodeljene točke na celotnem tekmovanju tei častni naziv "SUMMA CUM LAUDE" - "z največjo pohva-" in nagrado za najboljšo interpretacijo obvezne skladbe Chailesa Camillerija. Ni veliko glasbenih šol v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako kakovostnim in uspešnim goda.lnim orkestrom, kot je to škofjeloška. Zasluge za to gredo v veliki meri ustanovitelju in umetniškemu vodji Arm in u Seiku, profesorju violine na Glasbeni Šoli škofja Loka in na Srednji glasbeni in baletni S e Nastop orkestra v okviru 0*glasbene Loke minuli konec tedna šoli v Ljubljani. Njegova začetna želja svojim učencem približati lepote skupnega muziciranja je ob zavzetosti učencev prerasla v kakovosten mladinski godalni orkester na profesionalni ravni, ki danes šteje petnajst članov, starih od trinajst do dvajset let, med njimi tudi nagrajencev številniii držav- nili in mednarodnih mladinskih violinskih tekmovanj. Člani orkestra so: Polona Golija, Barja Drnovšek, Ana Dolžan, Ervin Luka Sešek (prva violina), Nejc Mikolič, Uroš Bičanin, Katja Deržič, Žiga Trilar, Ana Krpan, Anuška Plesničar, Brigita Pogačnik (druga violina), Ema Jamnik, jemej Bernik (viola). Zoran Bičanin, Jaka Trilar (čelo) in Maksim Bogdanov (kontrabas). Orkester že sedmo leto zapored prireja tradicionalni Božični koncert v cerkvi sv. Ju- rija v Stari Loki, skozi leto pa bogatijo tudi različne prireditve na škofjeloškem koncu, pa tudi drugje po Sloveniji in v tujini- Ob jubileju so na zgoščenko zbrali posnetke s koncerta v kapeli PuŠtal- skega gradu v Škofji Loki, s koncerta v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah v okviru cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske in s tekmovalnega nastopa v Loški glas, petek, 22. junija 2007 5 KU LTU RA Utrinki leta v prazničnega igi Na Codešiču bodo jutri predstavili knjigo Codešič ob tisočletju. V njej bo prikazano vse, kar se je dogajalo ob praznovanju tisočletnice te vasi. Maja Bertoncel) GodešiČ je lani praznoval ti» sočletnico prve omembe vasi. Dogodkov je biJo toliko, da so jih zbrali v novi, že tretji knjigi v letu dni, ki bo predstavljena jutri. Njen urednik je Aleksander Igli» čar, ki je vodil tudi Odbor za pripravo praznovanja tisočletnice. Za kako obsežno knjigo gre in kaj je v njej? "Knjiga obsega 200 strani, v njej je več kot 400 fotografij več kot dvajsetih različnih avtorjev. Izbor fotografij sta naredila France Štele in Zdravko Igličar. Knjigi bo dodan tudi film o prireditvah. k} ga je pripravil doma* čin Aljaž Hafner. Knjiga je "Slavnostni govornik na predstavitvi knjige bo minister za obrambo Kari Eqavec. Povabili smo ga, ker je bil v letu 2006 najvišji predstavnik države, ki je obiskal kakšno izmed naših prireditev." Codešič je v letu dni dobil še tretjo knjigo. Kako lo? "Lani, ko smo praznovali ti-sočletnico GodeŠiČa, se je zelo veliko dogajalo. Imeli smo okrog 60 prireditev in prav vse so bile dokumentirane, tako fotografsko kot tudi fimsko. Bolj ko so §le prireditve proti koncu, bolj je v meni zorela ideja, da bi vse dogodke strnili v knjigi. To idejo sta podprla oba glavna pokrovitelja in tudi Občina Skofja Loka, Knjiga je nekakšen zaključek praznovanja. V prvi vrsti je namen j ena G odeš anom." razdeljena na tri vsebinske dele. V prvem delu je predstavljen pogled na tisočletni-co vseh organizacij, ki delujejo na GodešiČu. V drugem delu so prikazani dosežki, ki so bili ustvarjeni in narejeni v letu 2006 in bodo trajno spremljali naše prihodno življenje. Tretji in najobsežnejši del prikazuje kronološki pregled vseh prireditev. Vključeni so najpomembnejši govori in pridige visokih predstavnikov družbenega in verskega življenja, ki so bili v letu 2006 naši gostje. Na koncu so dodana še po* Urednik knjige Codešič ob tisočletju je Aleksander Igličar. giavja spremljanje tisočletnice v medijih, Godešič nekdaj in danes, ter Godešič in svet v letu 2006. Poudarek pa je seveda na fotografijah." Predstavili jo boste v soboto, torej jutri, na prireditvi Ve* čer oa vasi. "Večer na vasi je vsakoletni dogodek na Godešiču. Gre za vaški večer, kot je bil že včasih- V kulturnem programu bodo nastopili vokalna skupina trio kvartet, tamburaška skupina Bisernica in otroški pevski zbor, Slavnostni govornik bo minister za obrambo Kari Erjavec. Povabili smo ga zato, ker je bil v letu 2006 najvišji predstavnik države, ki je obiskal kakšno izmed naših prireditev." Filatelistična razstava ob jubileju V sredo» 27. junija, bodo v avli Žigonove hiše odprli fi tate I i stično razstavo ob 70vedala ravnateljica Mar^ ta $mid. Učend 9. a in 9. b razreda so skupaj z razredniki in drugimi učitelji pripra- jo zaslužili s sodelovanjem v natečaju loškega podjetja Odeja," je povedala ravnateljica Marjeta Šmid. Vesela je vili zanimiv poslovilni pro- bila dejstva, da so se valete gram, nekakšno retrospektivo skozi njihovo šolanje od dne, ko so prvič prestopili prag Šole, do danes, ko jo zapuščajo. Vrstile so se glasbene in plesne točke, nastopil je tudi raper, osrednja točka pa je bila odrska uprizoritev Planet Zemlja. Ta je potrka-la na ekološko zavest občin- polnoštevilno udeležili tudi starši. Ne le učencem, tudi njim je bilo težko, da se njihovi otroci poslavljajo od šole, ki jim ob njihovi posebnosti nudi toliko podpore. Če bo treba, bodo poma gali tudi naprej, ko se bodo otroci Šolali in usposablj ali drugje, obl j ubija Marjeta šmid. Škofja Loka Podelili so priznanja Rdečega križa Območno združenje RK Škofja Loka je prejšnji teden podelilo šestnajst priznanj prostovoljkam in prostovoljcem. Priznanja sta v Miheličevi galeriji v Kašči podelila generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj in podpredsednica Območnega združenja RK Skofja Loka Olga Bandelj. Prejemnikom priznanj je čestital tudi župan občine Škofja Loka Igor Draksier. Najvišje priznanje, ki je biio podeljeno tokrat. je prejela Irena Llkozar za dvajsetletno aktivno sodelovanje v krajevni organizaciji RK Stara Loka Podlubnik in v območnem združenju kot učiteljica praktičnega pouka prve pomoči. Bronaste znake so prejeli Marta Igličar (Codešič), Frani Zabukovec (Žiri), Tončka Reven (Žiri), Metod Erznožnik (Žirl), diplome Marija Ravnikar (Kamnitnik), Marija Peternelj (Kamnitnik), Metod jamntk (sodelavec RK), Artgelcajezeršek (vodja skupine za samopomoč), Ciril Zakotnik (Trata), priznanja območnega združenja RK pa frma jelovčan (sodelavka RK Poljane), Erika Struc (Gorenja vas), Tončka Oblak (Gorenja vas), Nada )urjevič (Gorenja vas). Ivica Stibelj (Bukovica) in Majda Rant (Stara Loka Podlubnik). D. Ž. Mednarodno priznanje za mlade Bivanje in delo gimnazijcev v naravi je del projekta MEPI ga Gimnazija Ško^a (mednarodno priznanje za mlade), Loka kot ena prvih slovenskih srednjih Sol uvaja v slovenski prostor, Gimnazijski program vključuje tudi obvezne in izbirne vsebine, ki jih Sola izvaja z zunanjimi sodelavci. Uspešno dela mladimi rokometaši janežu Klemenćiću - janlju, rokometnemu trenerju mlajših selekcij, ob občinskem prazniku podeljujejo srebrni grb občine Škofja Loka za zasluge pri uspehu ško^eloškega rokometa. Danica Zavrl 2lebir loka • Janez Klemen-ČiČ • lani v škofjeloškem rokometu dela že 27 let. Najprej je bil igralec, nato pomočnik trenerja, več kot dve desetletji je samostojni trener. Leta 1990 je prevzel generacijo obetavnih mladih rokometašev, ki so Sli v svo- mi selekcijami, s katerimi smo tako s šolskimi kot s klubskimi ekipami doslej sedem naslovov dr- jem razvoju skozi veČino slovenskih državnih selekcij in Še danes igrajo v prvem kakovostnem razredu. "Presenečen sem bil, ko so osvo žavnih prvakov." Njegovi varovanci nastopajo tudi na uveljavljenih mednarodnih turnirjih, torej mladinski in otroški roko» met uspešno promovira tudi zxmaj slovenskih meja. Več let zapored je organiziral tudi rokometni tabor, Loča» ni pa so ga vajeni srečevati tudi pii drugih društvih in prireditvah, denimo med ta- me predlagali za občinsko bomiki ali pri vsakoletni lo- priznanje, hkrati pa zelo ve-. saj to ni le priznanje meni, pač pa vsem igralcem in drugim rokometnim sodelavcem," v duhu kolektivnega športa komentira priznanje jani Klemendč. "Priznanje je namenjeno uspehom, ki jih dosegamo z mladimi rokometaši, od katerih so tri selekcije osvojile tretje mesto v državi, ena pa drugo. Do leta 19S6 sem tudi sam aktiven rokometaš, sedaj pa mi teče že 23. sezona trenerskega dela z mlajši- Ški golažijadi. fanl Klemenčič svoje delo z mladimi jemlje celovito. Že poklicno se ves čas giblje med otroki, saj dela kot kuhar na šoli Ivana Groharja. Kot trener pa se zaveda dej- g stva, da mora otrok uspešno povezovati svoje s Športnim delovanjem. Ne-reÄo se pred aÜ po treningu sreča z otrokom in mu pomaga pri učenju, pri če» mer sodeluje z učitelji posameznih predmetov, da mu pomagajo odpravljati vrzeli v znanju otrok. Kdo ob takem ravnanju ne bi bil pri-ubljen in spoštovani Njegovi sodelavci v Rokometnem društvu Termo in v osnovni šoli si Želijo, da bi enako uspešno delal še naprej. Letošnje občinsko priznanje ga bo k temu gotovo zavezalo. Anton dober gospodar Sokolskega doma vedno občine Ločani so se odločili za sodelovanje s Slovensko vojsko, kar jem je bil član občinskega Danica Zavrl Zlebir Ško^a Loka • AntOD Hafner rad prepeva, dvema pevskima zboroma pa je zvest še danes, 2S let Mešanemu pevskemu zboru Lubnik in 34 let Cerkvenemu pevskemu zboru Suha. A glasba ni edino, kar je počel v življenju poleg svojega vsakdanjega dela. Že pred štirimi desetletji se je aktivno vključil v takratni svet krajevne skupnosti Trata in sodeloval pri gradnji javne razsvetljave, telefonskega priključka, kanalizacije, asfaltiranju ... Pred desetlet- poteka že tretje leto, vsak dijak pa mora v okviru programa sodelovanja opraviti 90 ur raznih dejavnosti od prostovoijst- va do različnih veščin in športne dejavnosti. Dijaki so se v treh odpravah, kjer je sodelovalo več kot šestdeset dijakov, borili za bronasta, srebrna in prvič tudi zlata priznanja. V skupim, ki se je v odpravi borila za slednje, je bilo poleg škof« jeloških gimnazijcev tudi sedem dijakov iz Velike Britanije, preizkus pa je predstavljal Štiridnevni (veČ kot 8o-kilometrs-ki) pohod od Vipave do Škofje Loke. Priznanja so prostovoljcem podelili ta teden na Škofjeloškem gradu. D. Z. sveta, v krajevni skupnosti se je zavzemal za njen napredek in za ohranitev okolja. Rad sodeluje pri delih, ki so pomembni za ohranitev objektov, tako denimo pri obnovi strehe na suški cerkvi in pri obnovi Kristalne dvorane Sokolskega doma. V slednjem je oskrb- nik, zanj skrbi v duhu dobrega gospodarja, vanj pa je vložil lepo Število prosto» voljnih delovnih ur. Te so bile najlepše poplačane, ko je z zborom Lubnik v dvorani zapel ob dvajsetletnici zbora. Antona Hafnerja odlikujeta delavnost in skromnost, zaradi te doslej najbrž tudi ni prejel občinske nagrade. čeprav so ga zanjo že dvakrat predlagali. "Vedno sem mislil, da si drugi bolj zaslužijo nagrado, zato je doslej še nisem prejel," pravi skromno Anton Hafner. "Sedaj pa bom nagrado z zadovoljstvom sprejel. Zame je velika spodbuda, da sem bil izbran med več prav tako zaslužnimi ljudmi, Pripravlja se obnova Kristalne dvorane v Sokolskem domu, kjer bom seveda zraven, saj si želim, da bi kulturno in družabno življenje v našem mestu še naprej živelo. Brez družabnosti ne bo nič." • > fj Loški glas» petek, 22. junija 2007 9 Nagrajenci Vtisnil je neizbrisen pečat loški obrti Franc Štfrar bo za dolgoletno uspešno delo na področju obrti in podjetništva ob letoSnjem občinskem prazniku prejel zlati grb občine Škofja Loka. Danica Zavrl 2lebir Ško^a Loka • '*Letos praznujem kar nekaj jubilejev; 55 let mineva, odkar delam v gospodarstvu. 40 let, odkar sva z ženo začela z obrtno dejavnostjo, in če bo vse po sred, si bom konec leta naložil sedmi križ," nam je dejal letošnji dobitnik zlatega občinskega grba. Franc Šif-rar izvira iz obrtniške družine, mati je vodila gostilno, oče je bil furman. Leta 1967 sta z ženo na Kidričevi 90 odprla prvo obrtno delavnico, v kateri so predelovali plastične mase, pozneje je obrt razširil na več lokacij in ji leta 1976 dodal Šeorodjat' stvo. Konec osemdesetih let je dejavnost prepustil sinu Boštjanu, ki je na močnih temeljih obrti svojih staršev zgradil eno najuspešnejših loških podjetij Sibo. Ko je Franc Šifrar dal podjetje iz , je zaposlovalo osem ljudi, danes je zaposlenih že 130. Franc Sifrar se je kmalu zavedel, da je za obrtnike dobro, da se med seboj povezujejo in usklajeno zastopa-svoje interese. Poldrugo desetletje je vodil združenje obrtnikov (od leta 3991 se imenuje Območna obrtna zbornica)» več let je bil podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije in član upravnega odbora Sklada obrtnikov in podjetnikov. Še po upokojitvi sodeluje v nekaterih njenih organih. "Občinsko priznanje mi gre za dolgoletno delo v obrtništvu, v katerem sem, verja- mem, pustil opazen pečat, " razmišlja Franc Šifrar, ki je bil ob nominaciji za občinsko priznanje kljub temu malce presenečen. V dobrem smislu, seveda, priznanje pa sprejema počaščen in z veseljem, Med vidnimi uspehi, ki jih omenjajo predlagatelji za njegovo priznanje, je priprava razstave obrti v Škofii Loki leta 19S3, pozneje pa izgradnja doma obrtnikov in centra storitvenih obrti, skupaj z občino škofja Loka pa tudi obnova znamenite loške Kašče. Franc Šiftar je pripomogel k razvoju obrti in podjetništva na Škofjeloškem in tudi k temu, da imajo obrtniki danes organizacijo, na katero se lalio zanesejo. Njegovo delovanje pa ni povezano le z obrt- jo in podjemištvom. Spoštljiv odnos je vselej gojil tudi do kulture: predsedni» koval je Škofjeloškemu oktetu in oktetu Ceh ter oba tudi finančno podpiral in pripomogel je k odprtju Mi-heličeve galerije v Franc Šifrar je bil večkrat izvoljen v predstavniška telesa občine. V tem mandatu je najstarejši Član občinskega sveta in vodi komisi« jo za gospodarske dejavnosti, obrt, turizem in kmetij» stvo. Prispeval je tudi k delovanju medobčinskega podjetniškega sklada, veliko pa je bilo vredno tudi njegovo umirjeno in nepristransko vodenje komisije za delitev premoženja nekdanje skupne občine Škofja Loka med Štiri novo nastale občine. ä ^ SPOŠTOVANE KUPCE OBVEŠČAMO. DA BO ZARADI PRENOVE KLETNE ETAŽE HALE EMPORIUM. TRGOVINA LAHKO NOČ DO MESECA OKTOBRA 2007 ZAPRTA. VABUENIV OSTALE NAVEDENE TRGOVINE. VESELI BOfvlO i,* s- t - «L. « P U s < 4 * ■<3 * Sf I .i \vww.odeja.si ■S :. > <.' ß r I i ODEJA. d.d. Kidričeva 80, Škofia Loka v ^ H tel.: 04 51 ODEJA LAHKO NOG T C Nove Jarše Beblerjev trg 2,1000 Ljubljana te 4 I 01 54 16 080 INDUSTRIJSKA TRGOVINA Kidričeva 80,4220 Škofia Loka el.: 04 51 30 150 ODEJA / LAHKO NOČ C e e a p a k Aškerčeva 14, 3000 Celje tel.! 03-4-9 00 1 20 ODEJA-/- LAHKO NOČ Mercatof center - Maribor Tižaškc C. 14, 200Ö Maribor tel.; '02 32 '05 760 ODEJA Slovenska c.lS, 9000 Mursko Sobota tVl, : 02 52 6 1 115 « « ^ C » « io Lošld glas, petek, 22. junija 2007 Nagrajenci Šoli so bili vsa leta odlični Na Škofjeloškem gradu so ta teden nagradili učence osnovnih in dijake srednjih šol, ki so vsa šolska leta končali z odličnim uspehom, uspešne učence glasbene šole, prejemnike zlatih priznanj z državnih tekmovanj, pa tudi njihove mentorje. .v A Fotograf k« m u objektivu s« je bil pripravljen pokazati le del učencev, dijakov in drugih nagrajencev, ki so se sicer mnoeo^vilno udeležili podelitve priznanj na Škofjeloškem gradu. ( Foto: Tina Dokl Danica Zavri Žlebir Skofja Loka • Učencev, ki končujejo devetlelko in so vsa šolska leta končali z odličnim uspehom, je bilo letos v loških Šolah 63, odličnjakov v vseh razredih gimnazije pa šestnajst. Skoraj enako dolg pa je tudi seznam dobitnikov ^tih priznanj na dižavnih tekmo-vacjih, od Cankarjevega in Vegovega do lo^e in vesele šole, od računalniških tekmovanj do uspehov na različnih natečajih, na mednarodnih in državnih glasbenih tekmovanjih je bilo odlikovano tudi več učencev škofjeloške glasbene Šole. Vsako leto pa ob priznanjih učencem in dijakom izrečejo zahvalo tudi mentorjem, ki imajo veliko zaslug za dosežke mladih- Kulturni program ob letošnji prireditvi na Loškem gradu je pripravila osnovna šola Cvetka Colarja, povezoval ga je jure SvoljŠak. Pevski zbor, solisti, mali folklorni plesalci in na koncu Še glasbena skupina 11 Divo so razveseljevali občinstvo na grajskem dvorišču. Učencem in dijakom, ki svoje Šolanje letos končujejo z odličnim uspehom, je spregovoril škofjeloški župan Igor Draksler. V rokah nosite dokaz o vaši odličnosti, dosežen uspeh pa je nadvse modro naložen kapital, je dejal govornik Pohvalil je tudi učitelje in mentorje, ki so sooblikovali dosežke, in izrekel priznanje škofjeloškim šolam, ki dajo mladim dovolj znanja in jih skušajo prekaliti za življenje. Pred mladimi so sedaj dolge počitnice, naj bodo Čim lepše in čim bolj vznemirljive, ko minejo, pa jim je zaželel čim bolj uspešen spopad s prihodnostjo. Množico odličnjakov in njihovih ponosnih staršev pa je z zanimivimi mislimo vlogi in poslanstvu današnje šole nagovoril tudi Miha Mohor, vodja loanjske enote Zavoda za Šolstvo republike Slovenije, jim čestital z^ usp^e in jim enako zaželel tudi v prihodnje. lovica vztrajno na poti med \/ v najuspesnejse Škofjeloška Jelovica, z več kot stoletno lesarsko tradicijo, od leta 2005, ko ji je po težkih enajstih letih končno uspelo s pozitivnim poslovanjem, zanesljivo nadaljuje uspešno rast. petek, 22. junija 2007 n Nagrajenci Bodoči nosilci slovenske znanosti Sko^eloški gimnazijci že vrsto let dosegajo odmevne rezultate na olimpijadah znanja in državnih tekmovanjih. Spomnimo na Ido Istenič, Matija Perneta, Matjaža Berčiča in Jana Kogoja. Boštjan Bogataj Jan Kogoj Skofja Loka • Med vsemi nad povprečne ži s Škofjelo-Ike Gimnazije je letos največji podvig uspel fanu Kogoju, ki se je 2 najboljšim rezultatom v državi uvrsti) na kemijsko olimpijado v Moskvi, "Na gimnaziji z nadarenim! in izjemnimi dijaki načrtno delamo več in skušamo skupaj izkoristili potenciale, ki jih imajo," pravi Marko Špotad, profesor matematike. Nekatere prepoznajo po rezultatih iz osnovne Šole in tekmovanj, dru^ opazijo pri pouku. "Opazimo, da potrebujejo več, saj se sicer dolgočasijo. Včasih je dovolj, da dijaku priporočil knjigo, drugič pa še veliko več," razloži žpo- lad. Profesorji tako ustano- jo posebne krožke, kjer izredno nadarjenim zgolj po» magajo, saj, kot pravi Špo- lad, taksni dijaki kmalu presežejo učitelja. Poleg Jana Kogoja 50 letos dijaki Gimnazije škofla Loka posegli kar po 20 zlatih priznanjih, v državnem merilu ie Simo* na Šubic osvojila i. mesto v Cankarjevem tekmovanju, )akob Boh v logiki. Helena Go]ja in Ksenija Mravlja pa tretje mesto v Cankarjevem teknjovanju, |an Kogoj je že lani nastopal na kemijski olimpijadi, ki je biJa v Koreji, in osvojil bro» nasto medaljo. Njegov kolega Matjaž Berčič (seda) že študent fizike) je lani na ma-tematični olimpijadi osvojil srebrno medaljo, zato se bo letos kot gost udeležil olimpijade v Vietnamu. "Damo jim zgolj možnost, da poiščejo svoje znanje," piavi profesor in doda, da so dijaki, kot je danes fan Kogoj, v prejšnjih letih pa tudi Matija Perne, Matjaž BerČiČ in i da islenič, prihodnost slovenskega razvoja, za katere upa, da jim bo Slovenija dala možnost za n osebni razvoj. "Če velja, da mi rešujemo labirint oziroma poskušamo rešiti nalogo, imajo zgoraj omenjeni globlji, neobremenjen pogled ter najdejo rešitev hitreje in poenostavljeno," misel o svojih varovancih zaključi Marko Šjx)lad. "Letos mi je najboljši rezul- tat v Sloveniji uspel zaradi obilice izkušenj, ki sem jih pridobil na lanskem tekmovanju," pravi maturant Jan Kogoj, ki se trenutno kemiji ne posveča veliko, Razlog je preprost, na vrsti je zrelostni izpit, Čeprav prizna, da se kemije za maturo ni učil. Že Čez mesec dni pa se bo na kemijski olimpijadi v Moskvi pomeril z vrstniki 2 vsega sveta. "Nič ne pričaku* jem, rad bi le pono^ lanski uspeh, toda ... Vse jemljem z rezervo, saj je trenutno pomembna matura," pravi Jan, ki bo jeseni začel s študijem fizike. Zakaj fizika in ne kemija, vprašamo. "Morda je to čudna odločitev, vseeno pa gre za naravoslovje, ki mi zelo leži. Morda sem v mislih vrgel kovanec, saj je bila odločitev zares težka," odgovori Jan. Poleg zgoraj omenjenih so se na odlično izkazali tudi Aljaž Gaber, Nika Mirnik, Špela Pohleven, Male ja Lavtar, Sandra |oviČ, Metka Pirih, Luka Šturm in Ajda Žud. Pred leti je škofieloška Gimnazija veljaJa za družboslovno, že pred desetletjem in pa se )e s do naravoslovja, zato mladi naravoslovci ne uhajajo več za Bežigrad in v Kianj, am-ak ostajajo doma. In so kofii Loki v ponosi Uspešno podjetje užbi invalidov Podjetje CSS-IP danes zaposluje 128 delavcev, od tega skoraj polovico invalidov. Približno četrtino proizvodnje izvozijo na trge Evropske unije. Podjetje CSS-IP, družba za usposabljanje in zaposlovanje mvalidov, je nastalo leta 2000 po izločitvi invalidskih delavnic iz takratnega zavoda Centra slepih in slabovidnih. Zavod (2 njim pa tudi Invalidsko podjetje) se sicer ponaša s precej daljšo tradicijo, saj 50 ga ustanovili ieta 1964 z namenom, da bi slepim in slabovidnim dali možnost zaposlitve ter jih s tem približali normalnim življenjskim pogojem. Lastnik podjetja je v 7S odstotkih država, preostala družbenika sta Zveza društev slepih In slabovidnih Slovenije in Občina Ško^a Loka. ^a začetku je proizvodnja segala v tri smeri, v izdelovanje podložnih palet, kovinskih Izdelkov ter Izdelavo av-dio In Izdelavo in presnemavanje video kaset. Razen prvega leta obstoja podjetje posluje pozitivno, Itevilo zaposlenih pa se je do danes podvojilo na 12S zaposlenih. ''Tako veliko povečanje za- poslenih nam je uspelo s pridobivanjem novih poslov tako doma kot v tujini, saj Za proizvodnjo kovinske galanterije CSS-IP Iz Stare Loke investira v CNC stružne avtomate. približno Četrtino svojih izdelkov izvozimo na trge Evropske unije, predvsem v Avstrijo in Nemčijo," pravi direktor Gregor Tomie in dodaja, da jim je velik preboj omogočila pridobitev standarda ISO 90001:2000 v letu 2003. v sedmih letih obstoja se je proizvodnja nekoliko spremenila. Kasetnega oddelka ni več, v sklopu podjetja pa deluje tudi Klicni center CSS, ki izvaja ankete javnega mnenja, ukvarja se s prodaje časopisov, sprejemanjem klicev in podobno. "Približno 80 odstotkov prodaje pa danes predstavlja predelava kovin, le manjii del pa Še izdelava podložnih palet, " pojasnjuje TomŠe. Podjetje je v slovenskem merlfu poznano po zaposlovanju slepih in slabovidnih, zaposlujejo pa tudi druge invalide, ki skupaj predstavljajo kar 44 odstotkov vseh zaposlenih. "Slepe >n slabovidne največkrat zaposlujemo kot operaterje v na5em klicnem centru, nekaj pa jih je tudi v proizvodnji na posebej prilagojenih delovnih mestih," pravi Tomše, Prilagoditve delovnih mest financira sklad RS za spodbujanje invalidov in ZPIZ, saj je potrebno vsako delovno mesto giede na Individualne potrebe invalida V Klicnem centru CSS, ki opravlja ankete in trži storitve, želijo zaposliti večje število operaterjev. Na sliki slepi operater Aleš Kuhar, vodja centra Matevž Pintar in direktor CSS'lP Gregor Tomše. ustrezno prilagoditi in uvesti različne metode kontrole dela. Zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev je produktivnost v podjetju nižja, večji so bolniški izostanki kot v podobnih podjetjih, a kot pravi direktor, je z veliko truda moč doseči ustrezen nivo proizvodnje in kvalitete. V CSS-IP želijo za delo v pro- izvodnii in klicnem centru pridobiti večje število novih sodelavcev, torej obdelovalce kovin in operaterje za delo v klicnem centru. Podjetje, k ima sedež in proizvodnjo v Stari Loki, je letos uredilo nov skladiščni Šotor na dvorišču podjetja, saj zaradi dodatnega zaposlovanja in investicij v strojni park potrebuje dodatne proizvodne prostore. "In- vestiramo v nove stroje, predvsem na področju CNC struženja. Takšne investicije so nujne, saj le tako lahko služi-mo kvaliteti In vse večjim naročilom/' je še povedal direktor Gregor Tomše. 9 d Družba za usposabljanje (n zaposlovanje invalidov, d.o.o., Stara Loka 31, Škofja Loka 12 Loški glas, petek, 22. junija 2007 Sport Na tekmi tudi "vražje** Slovenke Plezalni klub Skofja Loka se pripravlja na sedaj že tradicionalno tekmo v balvanskem plezanju za državno prvenstvo. Tekmovanja bodo potekala v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, na parkirišču nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki. "Posebna poslastica bo gotovo sobotna tekma za starejše kategorije, kjer bodo nastopali najboljši slovenski športni plezalci in plezalke na čelu z "vražjimi" Slovenkami, Dopoldne se bodo v kvaliffkacijah pomerili za nastop v večernem finalu, ki bo na sporedu ob 19. uri. Pričakujemo res vse naše najboljše plezalke in plezalce, tudi domačinko Natalijo Gros, zmagovalko zadnje tekme za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Domačemu občinstvu pa se bo predstavil še en domačin, Blaž Rant, ki letos zelo uspešno nastopa na tekmah svetovnega pokala, kjer mu je na zadnji tekmi uspela uvrstitev v polfinale in končno 19. mesto. Vsekakor bo tekmovanje izredno zanimivo in vredno ogleda," pravi predsednik Plezalnega kluba Skofja Loka Roman Kra|nik in dodaja, da bo tudi letos po končanem finalu na sporedu še tradicionalni skok za "loško majolko". V, S. v \ \ > 40 n^^'r .'i Tekma v balvanskem plezanju na prostem vsako leto privabi ^evilne gledalce. Malonogometni turnir ob jubileju Sko^a Loka • Navdušeni nogometaši iz Svetega Duha in okolice so se sprva zbirali pred domaČo trgovino, nato pa so se začeli udeleževati različnih turnirjev in na njih dosegat vedno boljše rezultate. Tako so leta 1987 sklenili, da uradno registrirajo svoj malonogometni klub, ime pa so mu dali po risanki Stripy. Tako letos praznujejo dvajseto obletnico dela, v katerem so doživljali vzpone in padce, največji uspehi kluba pa so zagotovo 3. mesto 1. SLMN, dve Četrti mesti na državnem prvenstvu, zmaga na mednarodnem turnirju v Mariboru in zmage na več kot petdesetih turnirjih po vsej Sloveniji. Čeprav klub uradno zadnja leta ni bil več registriran, pa je ravno letos dočakal svoj ponoven razcvet, saj so za nastope v drugi državni ligi prijavili svojo mlado ekipo. OdloČili pa so se tudi, da ob občinskem prazniku pripravijo veteranski in članski turnir. Tako bodo veterani svoje znanje in izkušnje gledalcem ob igrišču za osnovno šolo Mesto skušali pokazati jutri, v soboto, 23. junija, ko se bo turnir začel ob 16. uri, na prvi tekmi pa se bosta pomerili ekipi Vuko in Poetovio. Poleg omenjenih ekip bodo na turnirju sodelovala še moštva Križevcev, Šarbeka, Metropola, Pelikanov, Tutti Frutija in seveda domača ekipa Stripy. Nekaj po 20. uri bodo na igrišče stopila tudi dekleta ekipe Smaragd, ki se bodo v promocijski tekmi pomerila s slovensko reprezentanco brezdomcev, Sledile bodo še zadnje tekme rednega dela turnirja, ob 22. uri pa bo slavnostni ognjemet. Po njem bo ob 22.30 tekma za tretie mesto, ob 22.55 P^ §e za mesto. Tik pred polnočjo naj bi najboljša veteranska ekipa že imela v rokah zmagovalni pokal, V nedeljo bo nato na istem igrišču še odprti članski turnir z nagradnim skladom tisoč evrov. V. S. Ekipa Stripy (stojijo iz leve proti desni): Lado Bratuš, Florjan Stular, Rok jereb, Boštjan Epih, Franci Ahčin, (čepijo) Dejar) Smeh, Slavko Lebar in Andi Ahčin Odlikuje ga krepka levica Marsikdo od maturantov te dni razmišlja zgolj o dolgih počitnicah. Jure Dolenec pa že pripravlja torbo za pot proti severu, kjer ga v začetku julija čaka nastop z rokometno reprezentanco U 19. Vilma Stanovnik Večina fantov se v osnovnošolskih letih preizkusi v raz- ličnih športih. Kako je bilo s teboj? "Tudi z menoj ni bilo drugače, saj me ie zanimalo veliko športov. Poskusil sem s smučanjem, atletiko, košarko ... nato pa me je David Božnai, s katerim še danes igrava skupaj, prepričal, naj poskusim še z rokometom. To je bilo proti koncu petega razreda osnovne šole in že takoj sem imel prednost, ker sem levičar. Ti so v rokometu zaželeni, ni pa jih ravno na pretek." Toda zgolj krepka levica je bila gotovo premalo? ")a, kmalu sem ugotovil, da je to šport, ki mi )e res pisan na kožo in takrat sem pustil vse ostale. Seveda pa ne bi šlo brez zavzetega treniranja. pri Čemer so me ves Čas spodbujali priznali loški rokometni trenerji od Janija Klemenčiča naprej." Že kot kadet si začel našlo* pati tudi za Člansko ekipo Terma? "Ja» mislim, da sem zlasti napredoval pod vodstvom Leopolda Jerasa, ki nam je mdi mlajših igralcem dal veliko priložnosti." Kdaj pa si začd nastopati za reprezentanco? "V različnih izborih za reprezentanco sem bil že od sedmega razreda naprej, lani pa so se tudi za našo ge- neracijo začela velika tekmovanja. Tako sem poleti nastopil na evropskem prvenstvu s kadetsko reprezentanco v Estoniji, bil pa sem tudi na kvalifikacijah z mladinsko reprezentanco." Po letošnji sezoni so se zate zanimali tudi v drugih slo* venskih klubih. Si se že od» ločil, ali boš osla! pri Ter» mu? "la, to sezono zagotovo še ostajam doma, saj se je naša ekipa znova uvrstila v elitno slovensko ligo. Očitno se bomo tudi o^epili in se borili ne zgolj za obstanek, ampak tudi za sredino lestvice. Će nas bodo pri tem podpirali Še navijači, bo toliko laže." Kateri rokometaŠ je zate vzom ik ? "Zame je na moji igralni poziciji najboljši rokometaš Islandec Olafur Stefans s on. Ima dobre prodore, zna metati s tal, iz skoka, odlično igra v obrambi. Je pač dober praktično v vseh elementih igre. Ostali so pač dobri zgolj v nekateriJi. Pomembno pa se mi zdi, da to, kar delaš, delaš naj . € e, m se skušaš res izpopolniti. Zase lahko rečem, da imam - poleg tega, da sem levičar - prednost, ker se dobro znajdem v napadu.' Trenutno je tvoja prva okU' padja matura na loški gimnaziji. Kaj pa počitnice? "Ja, matura se končuje in že naslednji teden me čaka pot jure Dolenec se je v dresu Terma izkazal tudi v tej sezoni, ko so se loški rokometaši znova uvrstili v elitno slovensko ligo. * Foto: Tim* Dokl na neuradno evropsko prvenstvo za moj letnik {U 19) na Švedskem. Upam, da sem bom uvrstil tudi v mladinsko reprezentanco (U 21), ki jo avgusta čaka nastop na svetovnem prven- stvu v Makedoniji. Če se bom uvrstil tudi v to reprezentanco. mi bo sicer rokomet "vzel" celo poletje. Toda to je najlepše, kar se lahko zgodi in za to mi najdaljših počitnic ne bi bilo žal." Dan za popularizacijo košarke Maja Birtoncelj V soboto je bil v Škofji Loki znova dan košarke, škofjeloški košarkarji organizirajo že vrsto let. Po lanskem spektaklu, ko je bil v starem mestnem jedru SPAR turnir ulične košarke z res pestrim in zanimivim programov, so se letos p red stavil i 1 e košarka r j i mlajših selekcij. Nastopile so Štiri ekipe starejših in mlajših dečkov, svojo košarkarsko znanje pa je prikazalo tudi nekaj deklet. Bol) kot rezultat je bila pomembna popularizacija košarke med mladimi. Kot pravijo. )e zanjo največ zanimanja na OŠ Škofi a Loka-Mesto. Trenerji mladih košarkaše v poudarjajo, da je v SkoF{i Loki res pestra ponudba različnih športov, zato je mlade vedno težje privabiti, Loški glas» petek. 22. junija 2007 13 Sport Priznanja za mlade športnike Prvošolčkom medalje Zlati sonček, mladim športnikom knjiga Sto let športa v Škofji Loki Maja Bertonceu Zavod za šport in Športna zveza Skofia Loka sta v soboto učencem prvih razredov devetletke podelila priznanja Zlati sonček, za odlične dosežke v letošnji sezoni pa so nagradili tudi mlade Športnike in njihove trenerje. Učenci prvega razreda devetletke so dobili medalje za izpolnjen program Zlatega sončka, podeljevali pa so jim jih uspešni škofjeloški športniki: smučar Matic Skube» rokometaš |ure Do-lenec» igralka namiznega tenisa Mateja Pintar in gimnastičar Sašo Bertoncelj. Slednji je medalje Zlati sonček podeljeval Že tretjič: "Zelo mi je užitek podeljevati priznanja mladim. Povabilu se vedno odzove m, Če sem le doma. Otroci me poznajo, seveda ne vsi, je pa to zagotovo tudi priložnost, da me spoznajo Še bolje. Pomembno je, da so že najmlajši športno aktivni." Priznanja so nato dobili še mladi Športniki, ki dosegajo odlične rezulate na državni ravni, nekateri pa tudi na mednarodnih tekmovanjih. Se en dokaz več, da je Skof- ja Loka Športno mesto, v katerem živijo Številni vrhunski in obetajoči športniki, je Število dobitnikov priznanj. Teh je bilo kar 26S, od tega 27 trenerjev. Zakaj toliko, je obrazložil Aleš Mujn> sekretar Športne zveze Škof)a Loka: "Pred leti so bila to žu- panova priznanja, sedaj so riznanja Športne zveze kofja Loka in Zavoda za Šport. Gre za priznanja, ki jih podeljujemo mladim športnikom, številka je res visoka» a ne drži, da ta priznanja dobijo skoraj vsi športniki. Dobijo jih tisti, ki so dosegli prva tri mesta na državnih tekmovanjih, izjemoma je pri individualnih športih, kjer lahko to malce odstopa, in hsti, ki so v mednarodnem evropskem in svetovnem meriJu dosegli rezultat do lo. mesta. Med dobitniki priznanj je več kot 70 rokometašev, priznanja so tudi za Smartice in Cvet- * ' i* % r \ k /f ♦ Medalje okrog vratu, posebej ie, Če jih podeljujejo znani loški Šporniki, so za najmlajše velik dogodek. I FoTo: «U(« PocaCar ke. ki so trenutno na evropskem prvenstvu navijaških skupin na Danskem, tako da jih na podelitvi ni." Med vsemi dobitniki priznanj. ki si jih lahko preberete na spletni strani Zavoda za Šport in Športne zveze, jih po dosežkih vendarle nekaj izstopa. "Zagotovo izstopa Matic Skube, svetovni mladinski prvak v slalomu in 4. v kombinaciji, na univerziiadi je bil v slalomu 2., Luka Kokelj, svetovni balinarski podprvak v bližanju in zbijanju, med kolektivnimi Športi pa izstopajo rokometaši," je povedal Murn. Za nagrado so mladi športniki dobili knjigo Sto let športa v Škofji Loki- Podelitev so spremljali nastopi domačih plesnih skupin, med govorniki in podeljevalci pa so bili še župan Igor Draks-ler, Ivan Hafner, predsednik športne zveze Skofja Loka. ter Jote Stanonik. predsednik Sveta Zavoda za šport Škofi a Loka. Ponosni na odlične športnike Škofjeloška občina je znana tudi po Številnih res odličnih Športnikih, ki niso znani le v domaČem okolju in na Gorenj' skem, temveč tudi v Sloveniji In tujini. Tako sta ponos slovenske kraljice športov, atletike, odlična tekača Brigita Langerhok in Matic Osovnikar, ki sodi celo med najhitrejše belopolte šprinterje na svetu. V gimnastiki v najmočnejši svetovni konkurenci nastopa Sašo Bertoncelj^ med plavalkami že nekaj let stiskamo pesti za Anjo Ćarman. Med odličnimi slovenskimi plezalkami tudi v svetovnem merilu prednjačijo Natalija Gros, Maja Vidmar in Lučka Franko, ponosni smo na naše balinarje, alpiniste, jadralne padalce» zmajarje, lokostrelce, pozimi pa navijamo za smučarskega tekača Nejca Brodarja, enega največjih upov slovenskega alpskega smučarja Matica Skubeta, pa akrobatsko smučarko Nino Bednarik ... Vsi po izjemnih rezultatih poznamo namiznotenisačico med invalidi Matejo Pintar, gorsko kolesarko Blažo Klemenčič in še in še Športnikov, za katere ob vsaki priložnosti radi poudarimo, da so doma v naŠi občini. V. S. Matic Osovnlkar in Brigita Langerholc sta ponos škofieloške In slovenske atletike. bo red kondicij Sko^etoško podjetje Sibo C. iz leta v leto raste v vseh pogledih. Direktor in lastnik Boštjan Šifrar ima pred seboj jasno vizijo in strategijo razvoja tudi za prihodnost. $kof/elolko podjetje Sibo G. je pred Štirimi desetletji ustanovil oče sedanjega di* rektorja Boštjana Šifrarja, ki je krmilo podjetja prevzel leta 1993 in prvo desetletje vsako leto povečeval prihodke za pof milijona evrov. V zadnjih letih je rast še str-mejša, saj so se prihodki povečevali po milijon evrov letno. Skupaj s prihodki je rasla tudi proizvodnja in število zaposlenih, ki jih je sedaj že Hitro rast podjetja Šifrar pojasnjuje s prodorom v tujino: "Dve leti sem se boril na domaČem trgu, za uresničitev vizije pa nato poiskal potencialne kupce v tujini." V tem Času mu je uspelo pridobiti 76 kupcev v 29-Cih državah. Danes sta pred direktorjem in lastnikom dva nova izziva, razvoj zahtevnejših izdelkov »rfrar, direktor m lastnik škofieloškega podjetja Sibo G. z višjo dodano vrednostjo in dvig produktivnosti. "Vsekakor ni dovolj proizvajati dražje izdelke, enako hitro je potrebno izboljševati organizacijo dela in produktivnost," razloži Šifrar, Podjetje vsak mesec izdela več kot 100 milijonov kosov različnih izdelkov, zato organizacija dela toliko bolj pomembna. V proizvodnji imajo 45 strojev, od tega jih je 22 za program embalaže, kjer so delo tako optimizirali, da jih lahko upravljajo zgolj trije delavci, To podjetju omogoča, da tudi enostavne proizvode prodajajo v države s poceni delovno silo, kot je na primer Pakistan. Poslovanje podjetja Sibo G. je podrejeno kakovosti. Boštjan Sifrar pravi: "Velika odgovornost podjetriika je. da ponudi okolju, v katerem deta vizijo, varnost in kako- vost delovnih mest." Tudi zato je predan delu v Lions klubu (je med ustanovnimi člani) in varovanju okolja, saj podjetje ne presega mejnih vrednosti hrupa, v ozračje ne izpuščajo škodljivih emisij. Načrte izpeljujejo do malenkosti mprovizacije ne podpira mo," pravi direktor. Ob po gledu na strategijo podjetja do leta 2009 je jasno, na kaj misli. Dokument vsebuje podroben pregled poslovanja od leta 1994, primerjavo s konkurenco in podjetji v lokalnem okolju ter cilje do leta 2009. Za vsako profitno enoto posebej je določeno, koliko zaposlenih bodo imeli posamezno leto, koliko strojev, kakšna bo dodana vrednost na delavca, kaklen bo dobiček, kakšen delež od prihodkov bodo predstavljale plače in Še mnogo drugih kazalcev. Zanimivo je, da veČino ciljev uresničujejo z veliko natančnostjo, nekatere celo presegajo. Šifrar je prepričan, da podjetno miselnost otroku privzgojijo starši: "Bistveno lažje so od ra- je uspett tistim, ščali v podjetniških družinah, saj dobijo vse ključne vzorce podjetništva že v mladih letih. Pri nas je tako že več kot sto let." Tudi zato, ali pa še posebej zaradi tega, Boštjan Šifrar še bolj ceni uspešne podjetnike, ki so morali sami spoznati osnove podjetništva, V dobri kondiciji Ohranjati podjetje v dobri kondiciji je tesno povezano s kondicijo podjetnika. Sibo G. je po 13 letih vodenja Boštjana Šifrarja v najboljši kondiciji v vsej zgodovini: "Za do- bro duhovno kondicijo moraš imeti najprej telesno kondicijo. Če hodiš v hribe, smučaš, kolesariš in plavaš, potem si lahko telesno aktiven vse leto. To ne pomen), da delaš po 12 ur na dan. Po Marxu osem ur dela, osem ur prostega Časa in osem ur počitka. V podjetju (razen proizvodnje) delamo štiri dni na teden po osem ur in pol, v petek pa gremo domov ob 13. uri." Podjetnik pravi, da se drži delovnika, večere ima zase n za tri otroke. Prav tako vikende. Kako ohraniti dobro počutje, kondicijo v družini? Te modrosti so me naučili ženini starši. Svetovali so nama, da morava vsako leto za tri dni sama na dopust. Dovolj, da si napolniva baterije. Z ženo sva skupaj vsak dan v službi, vendar to ni enako kot biti sama na dopustu. To resnično oživi najin odnos," razloži Šifrar. OPEN A BETTER FUTURE SIBO G. d. o. o. Hafnerjevo nas. -»26, 4220 Skofja Loka Http:/ / www, s i bo -g ro tj p. eu 14 Loški glas, petek, 22. junija 2007 Večkulturnost v islamski skupnosti okrog dvesto družin lslamsl(a skupnost v Ško^i Loki deluje petnajst et. Vrsta aktivnosti z verskega področja. Maja Bertoncelj Islamska skupnost v Škof]! Loki |e bila uradno registrirana junija 1992, torej so v teh dneh praznovali petnajstletnico delovanja. Vanjo je vključenih okrog zoo družin, od Medvod do Železnikov in Žirov. "V skupnost so vključeni muslimani, ki Živijo na tem območju. Ima- mazan, je verskih aktivnosti seveda več," pojasnjuje Ifet Suljič, imam, duhovnik is» lamske skupnosti v Škofji Loki. Udeležujejo se tudi različnih prireditev, ki so odvisne od verskih dogajanj na območju Islamske skupnosti Slovenije. In kako se počutijo v Skofji Loki? "V Loki se dobro počutim. Zname- Znamenito in lepo mesto je naša Loka, tako da se ponavadi ljudje tu lepo počutijo. Ljudje so nas sprejeli in v dogajanje v mestu se vključujemo kot vsi občani. nito in lepo mesto je naša Loka, tako da se ponavadi ljudje tu lepo počutijo. Ljudje so nas sprejeli in v dogajanje v mestu se vključujemo kot vsi občani/' pravi Suljić, ki §e dodaja, da so v vseh teh letih občani ime-Tedenska molitev je ob pet- li možnost, da se seznanijo kih, ko je mesec posta, ra- z njihovim delom. mo vsakdanje aktivnosti na verskem področju. Tu so predvsem verske usluge čla» nom, ki so različne, od verouka, skupnih molitev, obredov pri porokah, pogrebih. Večinoma se dobivamo ob koncih tednov in praznikih. Tradicijo ohranja folklora V Hrvatskem klubu Komušina sta aktivni dve sekciji: folklorna in športna. Maja Bertoncelj učimo tretjo generacijo. - Obenem se v sekciji učijo HrvaŠki klub Komušina je plesov tudi dnigih narodov," tem mesecu bomo znova vah. "Sevedapasevključuje-nastopili v Avstriji, avgusta mo tudi v kulturna in polipa v Bosni," le dodaja pred- tična dogajanja v mestu. Žu- pravi Begič. Folklorna sekcija se je s svojim programom predstavila že občinstvu v Nemčiji, Bosni in Hercegovini, Avstriii, na HrvaŠkem bil ustanovljen leta 1993. v času, ko so bili v Ško^i Loki, kjer ima klub svoj sedež in prostore, begunci iz Bosne. Člani kluba so namreč katoliki iz Bosne in in seveda v Sloveniji. "Še v Hercegovine, največ jih prihaja iz Komušina, mesta v Bosni v bližini Teshča. "Cilj kluba je ohraniti kulturno tradicijo in kulturne običaje rojstnega kraja, ter organizirati družabna srečanja Članov kluba, ki jih je okrog dvesto. V okviru kluba delujeta dve sekciji: folklorna in športna- Slednja je aktivna predvsem na področju nogo meta," je poved a 1 Anđelko Begič, predsednik kluba, ki v Škofji Loki živi že več kot 30 let, ima družino, in kot pravi, se tu dobro počuti. V klubu je zelo dejavna folklorna sekcija. "Ohranjamo narodno nošo rojstnega kra- sednik kluba. Čigar vsi člani so zaposleni v Sloveniji in so tudi slovenski državljani. Večkrat letno se v prostorih kluba v nekdanji vojašnici dobijo na različnih priredit- pan Igor Draksler je seznanjen z delovanjem našega m nam pn tem pomaga, seveda kolikor je to v njegovi moči," zaključuje Be- gjc. ja, ter hkrati domačih plesov Folkloristi HrvaŠkega kluba Komušina nastopajo tako v Sloveniji kot tudi v tujini dom zadovoljnih stanovalcev V Centru slepih, slabovidnih in starejših danes skrbijo za 212 starejših, slabovidnih in slepih stanovalcev s žko^eloškega območja 104 zaposleni. Poleg tega za trg ponujajo še pedikuro, fHzerstvo, manjše šiviljske storitve, pranje in likanje, pripravo hrane, najem počitniških kapacitet ter še vrsto drugih dejavnosti. Sko^a Loka - Center slepih« slabovidnih in starejših Škof-ja Loka {CSS Škofa Loka) je posebni javno socialno varstveni zavod z dolgoletno tradicijo skrbi za slepe, slabovidne in starejše. Korenine obstoja segajo pred drugo svetovno vojno, današnjo podobo pa je CSS Škof/a Loka dobil leta 1979. Center se je vživel s Škofjo Loko in dobro sodeluje z lokalno skupnostjo, gospodarstvom, društvi, šolami, vzgojno varstvenimi zavodi (medgene-racijska srečanja), prostovoljnimi organizacijami in drugimi. "Škofjeloški dom starejših je primerljiv z večino slovenskih domov za starejše In v osnovi nudi stanovalcem Stanka Vauh, direktorica CSS Škofja Loka. Osnovni cilj CSS je zagotav-jati institucionalno in v prihodnje tudi dnevno varstvo. Poleg osnovnih dejavnosti splošne zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti, zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije, dejavnosti domov za starejše ...) pa opravljajo tudi dodatne gospodarske dejavnosti, kot ]e dejavnost menz oziroma priprava in dostava hrane, dejavnost pralnic, šivanje; frizerska, kozmetična in pe-dikerska dejavnost- "Vse gospodarske dejavnosti so namenjene širši lokalni skup- nosti in jih lahko po predhodnem dogovoru uporab-iajo vsi obiskovalci," zagotavlja in hkrati vabi direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. "CSS Škofja Loka čaka letos velik načrt, za katerega se go- . To- vori m piše že vrsto krat gre zares in ne bo ostalo le pri besedah In pisanju. Na vzhodni strani doma bo vgrajeno.novo bolniŠniČr^o - nujno potrebno - dodatno dvigalo. Nad negovalnim oddelkom bomo nadzidali dve nadstropji, v katerih bodo prostori uprave; za izboljšanje bivalnega standarda stanovalcev pa delovna terapija, prostori fizioterapije, pa knjižnica, frizerski salon, skupni prostori s kapelico, za epotrebne garderobe - skupaj okoli 840 kvadratnih metrov novih površin," je dejala Stanka Vauh. Na mestih, kjer so sedaj poslovni prostori, bodo v nadaljnjih korakih razširili kuhinjo In preselili pralnico. V dolgoročnem načrtu je tudi popravilo kritine zahodnega dela Doma, menjava oken, balkonskih vrat. balkonske ograje - skratka dela in načrtov imajo dovolj, odvisni so le od razpoložljivega denarja, saj je sedanja investicija ocenjena na milijona evrov. O delovanju CSS Škofja Loka lahko veliko izvemo tudi iz biltena, ki govori o delovanju doma sedaj, danes in jutri. Bilten z naslovom "TAKO ŽIVIMO" je bil izdan obyo-let-niči delovanja v zimskih mesecih lanskega leta. V njihovi knjižici Priročnik doma pa najdemo predstavljene vse dejavnosti in službe, odgovorne osebe, urnike in telefonske številke, poleg tega pa Še veliko prikupnih domislic in anekdot. Anekdota »z biltena Tako Živimo: K socialni delavki )e prišla 96 let stara gospa, čila, zdrava tako telesno kot umsko, da se pozanima za sprejem v dom ... kvalitetno nastanitev in celodnevno oskrbo ter aktivno preživljanje prostega časa, poleg vsega naštetega pa še kakovostno zdravstveno nego ter pomoč slepim in slabovidnim. Današnja kapaciteta z 212 mesti ne zadošča več potrebam, saj v dom sprejemamo starejše iz Štirih občin Gorenja vas-Pol- jane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, slepe in slabovidne pa iz vse države; čakalna doba se podaljšuje, ljudje iz- Ston ko Vauh. direktorico CSS Škofa Loka, y družbi 2 Marijo V Centru slepih, starejših /n slabovidnih Škofa Loka se Po pogovoru jo janka povpraša po razlogu za odločitev. Gospa pravi, da je edini razlog, zaradi katerega mora v dom, "ta mlada". Janka: "Koliko je pa ta stara?" Gospa: "Malo manj kot 82 let ..." Stanovalci doma so za najlepši izlet Izbrali trgatev na Primorskem, najbolj vesel dogodek je jutranja kavica s prijatelji, najljubši meni po mnenju kuharice pa polenta, najbolj oblegana aparatura v domu je aparat za kavo ... Vse dodatne informacije lahko dobite pri socialni delavki Janki Lotrič po telefonu 04/511 63 02, v zvezi z zdravstveno nego pri vodji zdravstvene negovalne službe Marici Klobučar 511 63 01 aH na centrali 511 60 00. Bilten in priročnik je mogoče dobiti na recepciji doma, pri socialni delavki ter tajništvu zavoda. CSS Škofja Loka najdete tudi na njihovi spletni strani: wvav.css - s I .s i ražajo žalost je povedala jemc, ki ^^ dcmu stanuje že več kot 67 let. stanovalci dobro počutijo. Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka Loški glas, petek, 22. junija 2007 15 Križanka n n kri ka Gorenjski glas ie osrednji Gorenjski gtas večkrat me- tudi vsa gospodinjstva v ob- no so nezgodno zavarovani i časopis, ki pokriva sečno dopoinjujemo s ka- črni Škofja Loka. goren širše območje Gorenjske. Je časopis z bogato tradi in imajo še veliko drugih ;ovostnimi in zanimivimi Če želite časopis Gorenjski ugodnosti, vse nove naroč brezplačnimi prilogami, kot glas prejemati na vaŠ dom. nike pa presenetimo tudi saj neprekinjeno izhaja že so: Zdravje & lepota, Šport- vas vabimo k naroČilu. Naši uporabmm darilom. Vabi-od leta 1947 in prav letos ni glas, Na potep, Kranjski naročniki so deležni od 10 mo vas, da se nam pridruži-praznuje šestdesetletnico. glas, Jeseniške novice, Moja do 25 % popusta, brezpiač- te! Jzhaja dvakrat na teden, ob Gorenjska, ter lokalno dis-torkih in petkih, v nakladi 22 tribuiranimi revijalnimi pri-tisoč izvodov, je neodvisen, logami, kot so: KranjČanka, politično uravnotežen časo- Ločanka, Sotočje idr. Tokrat pis» ki piše o življenju in Rešitve križanke (nagradno ge^lo, sestavljeno iz crk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon Iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede« 4. julija 2007, na Gorenjski glas, d. 0.0., Kranj, Zoisova 1,4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Nagrajenci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu. deiu Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljud smo prvič pripravili prav posebno časopisno izdajo za škofjeloško območje, Lo- kot pravimo: Go- ški glas. Če vam bo všeč, bo zanima, renjski glas za vas belež Čas. V dobrem in slabem, v morda tudi Loški glas postal reden del časopisa, ki veselju in žalosti, za vas ga bodo poleg vseh naroč- sprašujemo, kaj je novega. nikov brezplačno prejemala Nagrade: nagrada: darilni bon Konfekcije Triglav Kranj Obiščite našo novo spletno stran www.gorenjskiglas.si Dn£VNO SV£ŽE novice Kažjpoti Pisma bralcev Priloge Razvedrjlo več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, le brezplačne Gorenjski Glas Zo voi bele. sestavil; p. kalan Gorenjski Glas EKSOnČ fost PEVKA godec W»LO- läAKTXA pevec fuiSk WWW.GORENISKICLAS.SI hlumh kozučfv oskar lange DfUNiCn PAirruić bog LRA£2M OĐSHtflH Kna>ca igrauca RM 2RTVENK ^ kranjski sla GOf&KJM 6US CflEUn^ ravhanje odelo* vauc Ttswm kompc> 7ENCA strotcza ET»- loguo aojan roanah rekav sr8ui «sstdv an60u stiue kaihte ctavbev (tauj ivan cankar nepo- dftšn junak pred tftojo organsko vecäkie 8 nov država VAHOa kraj pod m^o goro palica žensko (he, agatha vrsta sfia gnusne &VAU pismeno POTRDdO oseuca georg ertl «ras kartah r4A$nsK (MlUrt oklepho vqzlo aVALSKA noga tdne svetma DBEK21JA 2MLSKA tvaika kkav itau pesnik nemoua vocma 2ast0j liOlfD. veuava loviklec oglua pevka waMAL PEVEC RA' Huvm ALe&CTO TOMSA tropsko orbvo > oevE opravilo ASEPnĆHI ODO&ex uhet lotctufva snov l/DEl£- 2ehecna ohcen ffOVf poslovni usp& WO BFLäKA marjan potrata (aetno uswe sudko* [VCWJ^ oefso; «AR ptsateu jadftfke samuel BOG kestko* kovkiak DEL SKELETA časovno fije $tari slovam hann te Suirii ^ t igftal£c uxav SEVSWEM jamanu vrednost mpapr ZAMfCD* UCM twe rornezzl uaiu pevec rgouč i6 loški Lošld glas, petek, 22. junija 2007 GG župniji vlada pogum v za ziv enie Dr. Alojz Snoj v župniji v Stari Loki službuje sedem let. Velja za priljubljenega in gospodarnega duhovnika, ki mu je v sodelovanju z župljani uspelo obnoviti že precej župnijskih stavb rn vanje vdihniti življenje. Dan3Ca Zavrl Žlebir Stara Loka - Dr. Alojz Snoj, po rodu sicer iz Zasavja, je duhovnik že 56 let, preden je prišel v župnijo svetega Jurija v Staro Loko, je služboval v ljubljanski župniji Moste. Ob svojem prihodu v Staro Loko, eno najstarejših župnij v Sloveniji, si je za» stavil več ciljev in kot pravi, mu jih je v sedmih letih uspelo uresničiti dve tretjini. Prvi je biJ gradnja Doma na Fari leta 2002, ko je dal porušiti in na novo zgraditi staro kaplanijo iz leta 1834. Ob pomoči župljanov in prispevkih dobrotnikov je tako župnija pridobila stavbo, v kateri so veroučne učilnice, delavnice, pevska soba, knjižnica in dvorana za šport in razvedrilo. Leta 2003 je v prostorih sedanjega župnišča luedil vrtec, ki ga danes obiskuje 41 otrok. Leta 2005 so gradili mežna-rijo na Planici, 2006 pa začeli z gradnjo nove dvorane za športne in kulturne prireditve, ki so jo letos spomladi odprli s premier© igre starega župnišča, kamor bi se lahko preselil k sedanjega in tu naredil več prostora za vrtec. "V Stari Loki pa ne vlagamo le v zidovje. Čeprav so pomembni tudi takšni pogoji za delo in druženje župljanov, pač pa predvsem v ljudi," poudari dr. Alojz Snoj. K verouku hodi 350 otrok, vsak teden se srečuje šest- "V Stari Loki pa ne vlagamo le v zidovje, čeprav so pomembni tudi takšni pogoji za delo in druženje župljanov, pač pa predvsem v liudi." Umorjeni $kof. Med cilji, ki jih v prihodnje še namerava uresničiti, omenja obnovo najst birmanskih skupin, pojejo štirje pevski zbori, v domu na Pari se družijo skavti, delujeta skupini Vera in luč ter Prenova v duhu ... Vrtec Sončni žarek otroke ne le varuje, temveč jih skrbno vzgaja in pripravlja na življenje. "Ravno otroke sem imel v mislih, ko smo začeli načrtovati gradnjo nove dvorane za kulturne in Športne prireditve- Potrebujejo namreč prostor, v katerem lahko razvijajo svoje telesne in tudi duhovne sposobnosti. Potrebujejo gibanj e tel esa in duha, s tem se učijo vrlin in kreposti, potrebnih za življenje, naučijo se, kako se prenese poraz, kako je treba pomagati drugemu in ne v nezdravi tekmovalnosti teptati tekmeca, skratka s temi de- javnostmi zorijo tako telesno kot tudi duhovno," z velikim Žarom razlaga dr. Alojz . Z enakim navduše- njem razkaže tudi vrtec z izdelki otrok in vzgojiteljic, ki kažejo na prijazno, a dosledno vzgojo k temu, da iz otrok zrastejo dobri, odgovorni, pošteni, spoštljivi ljudje. V vrtcu jim želijo ^ti prave vreanote, to vzgojo pa bi želeli nadgraditi tudi s šolo, pojasni svojo vizijo dr. Snoj. Dvorana za šport in kulturo pa ni namenjena le najmlajšim, pač pa postaja kulturno in družbeno središče vse Stare Loke. Dr. Snoj pri Prifarcih, kakor rečejo preb ivakem S ta re L^Äe, velja za priljubljenega duhovnika, a tudi on ima o svojih župljanih veliko pohvalnih besed. "Razveseljivo je, da tu vlada veliko poguma za življenje. V naši župniji je dvakrat več krstov kot smrti, samo junija sem krstil že enajst otrok. Vsako leto je tu okoli dvajset porok (približno toliko je tudi pogrebov), povprečno število otrok na mater pa je 2,1, medtem ko je v Sloveniji zgolj 1,2. Vse to kaže na veselje, ljubezen in spoštova-nje te sredine do življenja," pravi duhovnik, ki ima pri Fari na skrbi okoli pet tisoč duš, od katerih jih je več kot štiri tisoč katoličanov. o < Domplan n u e svo b Delniška družba Domplan Kranj, največji gorenjski upravnik nepremičnin, je na Mestnem trgu odprla svojo poslovno enoto Nepremičnine. V Škofji Loki upravljajo s številnimi večstanovanjskimi stavbami. Delniška družba Domplan iz Kranja, ki se ukvarja z inženiringom, nepremičninami, urbanizmom in energetiko, je 1. junija na Mestnem trgu 20 v Škofji Loki odprla poslovalnico za upravljanje nepremičnin. "V Škofji Loki sicer že dlje časa upravljamo več-stanovanjske stavbe Tavčar* jeva ulica Hi M^/ 23 in 27, Mestni trg 35 In 36, Kidričeva cesta 68 in 69, vendar doslej tu nismo bili fizično prisotni. 2 odprtjem pisarne na Mestnem trgu smo se tako približali uporabnikom našth storitev. V njej lahko urejajo vse zadeve v zvezi z upravljanjem stanovanj, pridobijo naše ponudbe in podobno," je pojasnila operativna upravnica Afrodita Pintar, ki vodi loško poslovalnico PE Nepremičnine. Kranjskemu Domplanu, ki je lani praznoval 50-letnic0 ustanovitve, zaupa vse več lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov. Če so pred desetimi leti upravljali s približno 6.500 stanovanji v 340 večstanovanjskih hišah, danes upravljajo že z 9.800 stanovanji in poslovnimi prostori v 140 stavbah. S tem je Domplan največji upravnik nepremičnin na Gorenjskem in sodi med šti* Af^ita vodja poslovalnice PE Nepremičnine v Skofii Loki rl največje v Sloveniji, V začetku so upravljali s stanovanji na območju nekdanje kranjske občine, torej današnjih občin Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor in Naklo, dolgo so že prisotni tudi v Tržiču, v zadnjem obdobju pa svojo dejavnost Širijo tudi na območje občin Medvode« Domžale in predvsem Škofja Loka, kjer so sicer že vrsto let prisotni s poslovnima enotama urbanizem in geodezija. Področje upravljanja in posredovanja nepremičnin je bilo v zadnjem desetletnem obdobju podvrženo stalnemu spreminjanju zakono* daje. V letu 2003 je bil sprejet nov stanovanjski zakon, ki je nekatere zadeve v skrbi za večstanovanjske stavbe popolnoma spremenil in deloma na novo definiral odnose med lastniki in upravnikom. Zakon je med drugim uvedel obvezne rezervne sklade za kritje bodečih stroškov vzdrževanja, upravniku pa naložil izdelavo načrtov vzdrževanja. Domplan, PE Nepremičnine Domplan, PE Nepremičnine upravlja tudi z novimi stanovanjskimi bloki na Kamnitniku. tako pri upravljanju nepre* mičnin skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje večstanovanjskih stavb, stanovanj in poslovnih prostorov. Poskrbi tudi za porazdelitev in izterjavo mesečnih obveznosti. etažne lastnike zastopa v poslih upravljanja in drugo. "Lastnikom nepremičnin, ki so nam pogodbeno zaupali upravljanje, želimo ponuditi kvalitetno upravljanje njihove lastnine in ostale dejavnosti na področju urejanja nepremičnin, kot so pravna razmerja. najemna razmerja, odkupi ali prodaje nepremičnin, pooblaščeno zastopstvo pojasnjuje Peter Kern, vodja poslovne enote Nepremičnine. Dejavnosti upravljanja z nepremičninami želijo v Dom-anu ponuditi tudi tistim astnikom, ki so zaupali upravljanje drugim organi* zacijam oziroma upravnikom. "Smo optimisti, saj našo strokovnost in gospodarnost pri upravljanju nepremičnine zagotavlja ekipa upravnikov in tehnikov z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzdrževanja in upravljanja stavb. Naš kader Ima ustrezno tehnično in strokovno izobrazbo. Vse to je jamstvo za pravilno obravnavo vsakršnega problema, ki se lahko pojavi pri vsakodnevnem bivanju v posamezni stavbi. Organizirano imamo tudi dežurno službo In paleto obrtnikov za izva^ janje prav vseh del na po- dročju vzdrževanja stavbe/ je povedal Kern, Novi upravniki v večstanovanjskih stavbah se sicer zbirajo s soglasjem etažnih lastnikov, katerih solastniški delež na skupnih prostorih predstav- ja več kot 50 odstotkov solastniškega deleža. Domplan d. d. PE Nepremičnine Mestni trg 20 Škof)a Loka Tel.: 04/ 51 10 831 Fax: 04/ 51 10 835 GSM: 041/ 647 434 afrodita.pinta domplan.si www.domplan.si Delovni čas: po nedeljek 1 o. oo-i 4.00 sreda 13.00-16.00 petek 10.00-11.30 CG DcpnsKrni in ssnwsvoj Mvyftn Mary- soo ^ V inöo obisbl ijub^np. Cmifö so zadn^ tee ispe&ni na potfro^snCNh izžrebcnco^, Mirio OrrieN, Trtpv» m No m umto m UslovfcaTVTa K 3 b e I s k iil 1 s t errnK rt m I k GG izleti j PLITVIČKA JEZERA Lepote Plitvičkih jezer so navdušile mifijone obiskovalcev z vsega sveta. Po krajSem medvojnem zatišju znova uživajo prihod številnih obiskovalcev, saj je njihovo naravno bogastvo neizčrpno in za vselej vpisano v ünescov seznam naravne in kufturne dediščine. Naj se vpiše tudi vnaša srca! CENA: samo 40 EUR (9.585 SIT) pri udeležbi 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10% popust! I Prijave: Gorenjski g{as po tel.: 04/201 42 41 ali Agencija Linda po tel.: 04/235 S4 20 ali04t/24S 773. Gorenjski Glas Sukaf začenja jutri, medtem ko za kranjsko Carniolo prihaja že drugi teden koncertov in gledaliških predstav, J2 A enka Brun o več kot petih letih se na glasbeno sceno z novim albumom vrača etno zasedba Šu-kar. V sedemnajstih letih svojega delovanja so se posvetili igranju predvsem romske glasbe» saj so ji posvetili kar celoten opus njihovega delovanja. Z novim albumom, ki nosi naslov Balkanska simultanka, nadaljujejo tradicijo, saj je al-bxuTi kompilacija petnajstih starogradskih skladb, zaigranih na način Šukarjev, ki je lasten le njim. Ideja za tako ploščo se je porodila na nastopih na raznih ob- Odlični Šukarji bodo danes nastopili v Loški OstrigL 1 FotorTin« letnicah, ko so igrali na zabavah in proslavah, kjer so jimijem nastopili na največ- se bodo predstavile bolj in ga producenta in Dj-a (Bjorn te skladbe bije redni del re- jem romskem festivalu v manj znane glasbene skupi- Torske). Dek pertoarja. Album so pred kratkim izdali v samozalož- Evropi, imenovanem Kha- ne, gostovali bodo gledališč- Festival Camiola pa vam moro, medtem ko jih danes niki in plesalci sodobnega ponuja jutri lada Leskovarja bi, od maja dalje pa je na zvečer lahko pričakujete kot plesa, glasbene skupine, ki (grad Khislstein, ob 21.50), v voljo v vseh trgovinah z glavni nastopajoči bend na svoje albume izdajajo pri ne- torek gledališko predstavo glasbenim programom. Še Ostriginaiu. Id bo trajal do pred \iradnim promocij- naslednjega petka. Pred-skim koncertom ob novi skupina Sukariev bodo De- odvisnih založbah, obisko» Tramvaj poželenja Gledališča plošči, ki je bil v ljubljanski Cvetličarni Mediapark, so se Šukarji odpravili v Prago, miurg. Ot^anizatorji obljubljajo, da se bo našlo za vsako dušo valce bodo pogostili na pikniku in ponudili §e O.B.C. Piknik z mešanico različnih Koper, ravno tako na Gradu ob isti uri, v sredo pa klasičen dklus v Pavšlarjevi hiši Milan žanrov elektronske glasbe), Vrsaikov in Jasna Nadles, ter živimi nastopi (UTIDLO- na Pungertu brezplačen kon- kier so med 30. majem in 3. in uSesa nekaj. Na festivalu INKZ) in gostovanjem tuje- cert Hamlet Express. WWW.COf^£ NJS KI C LAS.SI SVETOVNO ZNANA REGGAE SKUPfNA B A 8 i 0 y m- r Jf ne Kranj, Khislstein nedeija 9 junij 2007, ob 20h Ji jasna Paladin lani Turistično-rekreativnega društva Tumše» ČeSenik so pred . dnevi v pozdrav najdaljšemu dnevu v letu že drugič organizirali prireditev Ta čudežna noč. "Resda smo nocoj tukaj cel teden pred kresno nočjo, a 12 povsem praktičnih razlogov • glasbeni izvajala so. kljub temu Skupina Victory je s plesnimi ritmi zabavala staro in mlado. da smo prireditev začeli pripravljati že februarja - na čelaževpopoidanskemčasu, Sebastijan» ki je spretnozavr-kresno noč že zasedeni. A poleg glasbene zasedbe Vic- tel ognjene bakle in druge noč za to ne bo nič manj čudežna." je povedal predsednik dru&tva Armando Reja in dodal, da so si prizadevali združiti kulturno, zabavno in etnološko noči so opozorili plesalci tory so organizatorji v goste povabili tudi Nu5o Derendo. ki pa jo do vrhunca večera» prižiga kresa, v TurnŠe ni bilo. Na dediščino kresne prireditev. Folklorne s kupine Vidovo, za piiotehručne izdelke. Čudež,, Id so ga napovedovali organizatorji, se je zgodil že ob trdi lenu, ko so z neba ob pomoči domžalskih jamarjev priletele tri prave Čarovnice in z njenimi metlami zakurile >1« Prireditev se je z delavnico enega od vrhuncev pa je v kres. ki je obiskovalce zadržal in dogajanji za najmlajše za- mraku poskrbel piro-artist še dolgo v noč. PETEK 22.6.2007 03 KU LTU Ry Minulo soboto so na poligonu nad Smokučem uprizorili igro na prostem Pod svobodnim soncem. Ogledalo si jo je več kot tisoč obiskovalcev. K Ana Hartman redstava na prostem Pod svobodnim soncem v izvedbi gledališke skupine Društva Trg Sevnica je minulo soboto v Smokuč privabila več kot tisoč obiskovalcev. Direktor Zavoda za turizem in ; kxilturo Žirovnica (ZTK) Ja- I •v» (t nez Dolžan je prepričan, da j je k dobremu obisku pripo- | moglo dejstvo, da gre za eno največjih predstav na prostem doslej v Sloveniji. V njej je namreč nastopilo 80 igralcev in statistov, med njimi tudi žirovniški Trg je kot prva doslej lanske» ga februarja premiemo uprizorila igro» ki je od tedaj doživela osemnajst ponovitev. Na Gorenjskem so si jo gledalci minulo soboto lahko ogledali prvič. "V dvourni predstavi se prepletata sovraštvo med Slovani in Anti ter sovraštvo med celotnim slovanskim rodom in Bizantin-ci. Predstavi je dodana tudi ljubezenska tematika; za svojo ljubezen se bojujeta glavni junak Slovan Iztok in poveljnik carske straže," je Igra na prostem v Smokuču je bila pravi magnet za gledalce. strnil Jože Petemel, organizator za gledališki del v sev-niškem dnjštvu. Zaradi velikega zanimanja I pripomoglo tudi to, da je igra potekala lučij stran od rojstne hiše Frana Šaleške- pričakovali polovico manj obiskovalcev. Scenarij za igro je napisal se organizator ZTK z igralci konjeniki in skavti. "Poleg ga Finžgarja, avtorja tega Miloš Mikeln, režiser Sinjo iz Sevnice že dogovarja, da tega so tovrstne predstave dela," je pristavil Dolžan in lezernik pa ga je nekoliko bi prihodnje leto v Smokuču na Gorenjskem redkost. K dodal, da so bili z obiskom prevedel v arhaični jezik. na prostem uprizorili Miklo- dobremu obisku je gotovo izjemno zadovoljni, saj so Gledališka skupina Društva vo Zalo. Tržič Bled Poštena deklica Srečanje pihalnih godb Pihalni orkester Tržič je ob So-letnici delovanja povabil v Na Blejskem gradu bo jutri ob 20. uri bogat kulturni pro- goste pihalne orkestre iz Brežic, Medvod, Postojne in Že- gfam ob dnevu državnosti. Nastopilo bo Kulturno društvo lezne Kaple. V nedeljo se bodo ob 16. uri godbe predstavi- Rudija Jedretiča Ribno z otroško folklorno skupino pod epo krajevnihskupnostih tfžiškeobčine. Obi7. uri bo pa- vodstvom Nuše Poljane in Mirjam Mandeljc ter gledališka radni koncert gostov in domaČe godbe po starem mest- skupina s šaloigro Poštena deklica narodnega buditelja nem jedru Tržfča. Ob 18. uri pa pred Dvorano tržiŠkih Miroslava Vilharja. Ana Kovačič je za vlogo Tince v PoŠte- olimpijcev Še samostojni koncerti orkestrov. Prireditev ni deklicf prejela nagrado javnega sklada RS za kulturne bodo sklenili z družabnim srečanjem s Fanti z vasi. 5. S. dejavnosti. A. 6. 28.6. 20:30 Fesl^valna Ovorana: GALA OTVORITVENI KONCERT 1.7. 20 3Ü Vil< " MORE THAN 2.7. a dvar.li^^ ARMENIAN SPIRl 10.7-JANI 20 30 ? K a d vo t a n»^ :)n TRUBADUR 11.7. 20.30 fo.-itiv.ilnadvoi.i 29.JÜI1IJ- 1. JULIJ 2007 UUBUANSKI MARJETI Maja Bertonceli ^zgodovini je Ljubljanski oktet zabeležil že veČ kot tisoč kojicertov. Eden njihovih zad» jubljanski oktet le- njih je bil pretekli petek v tos praznuje 35 let cerkvi sv. Marjete v Žlebeb delovanja. Ustanov- nad Medvodami, "V prvem ijen je bü namreč delu smo pripravili sakralni leta 1972 kot Štu- program, od Gallusa do slo- dentski oktet v vrstah AP2 venskih skladateljev, v dru- Tone Tomšič. Danes je eden gem delu pa je program slo- najbolj reprezentativnih iz- venskih ljudskih in umetnih vajakev komorne glasbe pri nas. Člani okteta so Sebastian Savnik. Igor Smolič pesmi, ki so eden pomembnejših delov oktetove reper- toarne zasnove. tenor). Tone Anžlovar, Ja- bomo s tremi domoljubni-nez DraŠler (2. tenor), Dam- mi, znane glasbene družine jan Švara, Boris Bobek (bari- Ipavec," so obrazložili člani ton), ter AJeŠ Lajovic in Gre- okteta, ki imajo v jubilejnem gor HabjanČiČ (bas). Umet- letu še posebej veliko kon-niški vodja okteta je Igor certov in bodo gostovali po Švara. V svoji dolgoletni vsej Sloveniji. Ljubljanski oktet letos praznuje 35 let delovanja. Gorenja vas Krvina gosti janeža Jana v torek so v Calerijr Krvina v Gorenji vasi v Poljanski dolini odprli razstavo likovnih dela janeža Jana. Razstavo je odprl Miran Potrč, poslanec Državnega zbora, o umetni-ku in njegovem delu pa je spregovoril kustos LoSkega muzeja Škofja Loka, Boštjan SokliČ. janež jan, rojen teta '19T7, je starosta žirovskih slikarjev-samorastnikov, ki slika že od otroštva. V mladosti se je intenzivno ukvarjal s športom, zraven slikal in proučeval številne slikarske načine in tehnike. Po drugi svetovni vojni )e postal profesionalni vojak in Častnik v letalskih enotah. Umetnik živi in ustvarja na svojem domu v jarčji dolini pri Žireh. A. 6. ŽIRI Trio Seraphim v cerkvi sv. Martina v sklopu 6. poletnega orgelskega ciklusa bo v soboto ob pol osmih zvečer v cerkvi sv. Martina v Žireh, na obnovljenih orglah Ivana Milavca op. 37 (1914) komorni koncert Trla Seraphim (Marta Močnik Pire • sopran, Jure Gradišnik - trobenta. Klemen KarHn • orgle). A. B. 04 NOMIN TOR 1 Gorazd Šin;k PETEK 22.6.2007 ^KOMPAS HOLIDAYS Katalog Potetje <37 • modrost obroM teh01 2006111 odpMl Kmmi. poousO a otroke POČITNICE IN POTOVANJA RODOS )}, Cr» f* 7HA.Inizg KUGARUA KAAPATOS 7N2.IH2IJ A «M sunsT fUDS^ J55 MAST MSAC Itn OTOKBMĆ OTOKPAG im JM M nmin JI uvir 8BCTKE-B.UGUNA }C »£.7.14.21. o6 U WDA1AN0 »biMjuft. jii h«^ ICl VKMDVCJU9GMDU «WI SQßNlmo^M fitastl TV SPORED PETEK 22.6. RNlinTV 12.15 Rc^ nJ» lov na duhove 13302^1-'M yn 1420 ft^ari)« žival 1445 Poznavalec 15 JS ZdnxiiätK 29odtK 16J5 PlsSa-wa 17.15 Oko za oko Poöb^ po^ 1U0 CiKlaito 19.00 Dirka 19i0 Pod n[)2eni 20.15 ^Iskivrt 21 Jß Prevaranti 22 J» Novinar v modmn 2230 2 drug» flrani 2340 Mo ni iala 00.05 Pod ru^OOiO Kaj ^ofiti? 01 JO Prm-larQ 02.10 Ka zmenku 0235 Novinar v modrem 03 JSF^ vrhu 04.15 D^ 1L20 Lorennvdia^a, 52. del 13.10 Lucy SuiS^an » 1 S. -16. del 14J» Kim te l]id)eznf J01. del 15.00 Km teriubezni. 102. del 15iS Ker Ijik b(mäono.96 del1645Ker^ayio,97.dH 23. del 19J0 Nore in z^rub^ne. 25. del 20J0 tucy$ulInran»pondiS.-ie.del21.10Kn>Qte ljubezni, m det22JkS Ker ljubim Gono. 97. del 23JM) üicySuivan se porod, 15. • 16. del23JS SOBOTA 23.6. Re^lhvTV 10.10 Sfnnonosni 211JX) Ctgnžeri mor* ski pn 11 iO Popolna obsedeno^ 1240 Cftsede- nofl 13 JO VaUie igre 1i20 Smrtonosni hmšć 15.10 OtKed^nost 16.00 Smrtonosni plaaki 2 16J0 Ogroženi moRki pes 1740 Popolna obs^ denosT 1830 Obsedenost 1925 Novinarv modrem 20.15 Vo^ttjenje 2040 Sdmos^ ^ov^ ike^a lelesa 2^J0S Kdmbali 22.00 Be^une< 22J0 Besni kiiiai)i 2340 Pwting0030Samo-vbg äMikega telesa OOiS KantiaB 0145 6«-ounec KofHAfitia fm» Tako je žMjerve. 37. del 06i0 K» Tjublm Ootio. 93. • 97. de( 11 J» Hik skrivru z^lienje. 31. dd 1130 Xnva te ljii«zni 9S. • 102. dellOJ» htonal&OO tako je ^jefie,38.del19.00 Porodni vikend 01JXI Monio NEDEUA 24.6. RedlitvTV 06.00 Smrtonosni hn^0630 Smrtonosni a 2 D740Zap(Ski cTdjpeja 08.05 Vohurief^ (do 03 ftomaniia 06.00 T^je Mjenje, 33. de) 0630 Wore in za-21-25. del 11 JM skrivno trv^enje, 32. d^ IliO Uxy SuBivan se poroä, 7.-16. del 16.00 Monica 1&XM) lako je žhrjjenje, 37. del 19X0 Pown vikend 01.00 Uonio 0240 T^ K 3S. del 0330 sknvno življenje. 32del(>420Takoieäiifien)e,37.(» PONEDEUEK 25.6. fiealHy TV 11.00 Kdo pa da a?! 1130 CudaSko 12.15 Rc^ 13J)5 Uk na duhove 1330 Žalski vrt 1420 Re^je 2ivan 1445 PtPznavalec 1535 Z«TKiiäne zckavna» ZQOcfce1625 Kdo pa meri da ü^. 17.15 Okoa 18JK Smuor^ sezona 1830 Cjdaiko 19i)0 Duka 1930 Pod nožem 20.15 tivalski vrt 21.05 Prevaranti 22.00 J«noviüg2230 Sanvv f^ewYorku 2340 Delo ni ^la 00Pod nožem 0030 Kai flodii? 0120 PiFvai^ 02.10 Na anenkü 1220 Lowuova iena, 53. del 13.10 Samd:d in ponosr». 1. del 14J)5 Knva te ljubezni, 102. del 15.00 Knva te ^ubezr^ ^03. dH 1535 Kerljubim Glorio. 97. del 1645 Ker ljubim Qorio, 9&. del 1740Loreruova žena, 53. del 1S35 Vc^ m 24. del 1930 Nore in zaljubljene. 26. del 2020 Sam^ m ponovid, 1. del 21.10 Krwa te 103. del 22X5 Ker ljubim Glorio, 98. del 23.00 Samska in ponosna, t.del 2335 Vojna žensk. 24. delOO3Ohieal0ipar TOREK 26.6. Reality TV 11.00 Kdo ^ misliS, da siT. 1130 (udaiko 12.15 Rojffvo 13.05 Lov nđ duhove 1330 Živalski vrt 1420 Re^vanje 2mll 1445 Poznavalec 153S 2dmoKane zdravnike zgodb« 1625 Kdo pa mis-t da si^ 17.15 Oko za do 18X5 Smuät^ se zona 1S30 Cudaäo 19.00 Rasti in rasti 1930 Pod nožem 20.15 TrvaHa vn 21.05 Prevarani 22X0 Jasnovido 2230 Same v NewYorku2340 tMo n lala 00.05 Pod nožem 0030 K^ stofiti? 0120 Pr9V9fami Rom»ntica 1220lorenzna žBa 54. del 13.10 Samska H po-non. 2 dei 14X5 Kiivat? lubezri 103.del 15X0 Kmte^iib^l ]04.de(lSiSKerrjubenäorto. 96. del 1645 Ker ljubim Ckria 99. del 1740 lo-f^na. S4. dH 1835 Voiti žeml; 2S. dd 1930Nor? r zdjub^, 27. dd 2020 Samska n ponosna, 2. del 21.10 Kriva te ljubezni. 104. del 211» Kef lubim Gk>rio, 99. dd 23X0 Samska in ponosna, I (H 2335 žensk, 25. de SREDA 27.6. ReaHtyTV 11X0 Kdo pa misl&(ti9ni1306iMD 12.15 Rc^ 13X5 Lov na duhove 1330 žalski vrt 1420 Reševanje živali 1445 Poznavalec 1535 Zamoläne z(fravni$k« zgodbe1625 Kdo ^ mb-da siT? 17.15 Oko za oto 18X5 Smuärsld tt-zona 1830 čudaško 19X0 Tnova ^odba 1930 Pod nožem 20.15 ^ki vrt 21X5 Prevaranti 22X0 JasnMdd2230Same vt^ew Yo(ku 2340 Delo ni ab O0XS Pod nožem 0030 Kaj storiti? 0120 Prev^mi Ronuntiu 1220lomzcva ženi 55. del 13.10 Samä» In po-msna, 3. del 14X5 Knva te 104. 15X0 Kiiva tp ljubezni 106. del 1535 Ker lubim Oork), 99. del 16454^ lubim Gkno; 100. del 174010- renzcr/a žena.iS. del 1835 žerok, 26, dd 1930 htt^inslub^. 2a dd 2020 Sarmka in ponosna, i'dd 21.10 WM tp ljubezni, '10S. dd 22X5 Ket rjubimOorio, 100. dd 23X0 Samska In pcnsna. 3. dd 2335 Vem žensk. 26. del ČETRTEK 28.6. Reality TV 11.00 Kdo pa rr^dasi?! 1130^ud^ko12.15 Ro^ 13X5 Prđvefi 1330 Zrvabk) vn 1420 žlvah 1445 Poznavalec 1535 Zamoldane zbravndke zgodbe 1625 Kdo pa misli, ^bs)*^ 17.15 Oto za oko 1BX5 Smuäßka sezona 1830 Čudaiko 19X0 V Rusijo po rjubezpn 1930 Pod nožem 20.15 2vabki vrt 21X5 Pre varami 22.00 Jasruvida 2230 Same v Nev/ Yoitaj2340Ddo ni sala 00X5 Pod nožem0030 Kaj stonti> 0120 Prevaianti ftonuntia 1220 Lorenzna žend, 56. dd 13.10 Samska in ponosna. 4 dd 14X5 Km^a te Ijubesi 105. dd 15X0 9 ljubezni, 106. del 1535 Ker ljubim Oono, TOO. dd 1645 Ker fjubim Oono. 101. dd 1740ioi^ma žena. 56. dd 1835Vc^ žertsk, 27. del 1930 Ncre m zaljubTjene. 29. del 2020 Samski In ponosna, 4. dd 21.10 Kim te ljubezni, 106. dH 22.05 Ker l)uE»m Ckno, 101. dd 23X0 Samska m ponosna, 4. del 2335 Vojna žensk. 27. dd dni, ko nas ob vsem uho. Boštjana lisca, ki je bil dd Slovenia", eden od Slovencev, cirioisu sprc^ še precej pole tna toplina in se ne pogovai^a mo» kako je našo ulx^o puber telno državo videti od zunaj, n; ustvarialiie ekipe, ki je zasno- ki zagotovo ve največ o turiz- vala podobo Fonda.si, pa je zamenjal grafični oblikovalec Simon PavliČ iz Škofje Loke» kjer tujem, gre na srećo življenje mu prijatelji pravijo Pavvie. Z mu, pa je letos Madrid zamenjal za Bruselj. In oni dan je "posedal " v Portorožu pred ho- Država tudi. vedno nasmejano Mojco Tu telom Palas, Iqer imajo naj Šo babičino torto na Sloven- §e vedno brez IcÄOtipa. Ijak "dekle", ki ve za čisto vse v skem. Se skoi«ij Časovno uskia- Se Še spominjate lanskih žo nih debat o zruku in slcsan ekipi Borisa Balanta, Id je z jena-ja kaj pa ti tukaj-pozdra-Leno Pislak ustanovil studio viva. Smeh, Rok je "model" na ki naj bi predstavijal Slover^ijo? leta 1989, je slika izpadla do- veliko potenco. V mladosti Hm. Da imamo doma veliko mala popolno. Za njihove lefe- smučar in zaba\djač cek Kranj- oblikovalsk^a znanja, ni no- renče pa skorajda ni dovolj ske Gore, med študijem turi- ben^ dvoma. In Če tovrstno prostora. Meni ljube Piranske stični vodič, ki je s turisti kiepe- znanje in idenna sra£čna reši- soline in Solnce so že ena iz- tal v sedmih jezikih in nekaj Sabina in Vane Nem tev dobi potrditev v praksi ter jo med njih. Čestitke! njihovih narečjih. Po Študiju in opazi strokovna tujina, gre znanje opaziti. Žirija na Gredo pa tudi županstvu enoletnem ddu na Delu. in še vedno najdražjega in izbrane Kranja, če ne kar celemu ob- nekajletnem na STO-ju, je od- družbe praznovala odlična mevnaše svetovne reviie Pnnt finskemu "parlamentu", lah- magazin, namenjene grafičn mu in industrijskemxi oblik vanju, ie letošnjo nagrado : ko bi celo rekel, končno, pokoj- šel v Madrid, kjer je bil član vodstva VCTTO - svetovne turi- damska leta Sabina Nemec, dekliško Kolbl. Kamničanka ni Ivan Kramberger pa bi ver- stične organizacije in direktor Sabina je že davno tega zape-jetno bičal "zalauftlo je.' Se komuniciranja- Tudi kiiznega, Ijala simpatičnega Kranjčana najboljše evropske oblikoval- pred sončevim obratom • sol- saj je doživel teroristične napa- Ivana Nemca, ki ga lovski so-ske dosežke namenila ljubljan- stidjem in začetkom koledar- deincunami.Odletošnjegafe- drugi kličejo Vane, in ga spe- skemu "laboiatoriju" zavizuai- skega poletja, so premislil: in neizbranosti Luks Studio, Bo- se "zganili " ter podpisali dodat- bruarja pa vodi Slovenski tun-stični urad za dežele Beneluk- risa in Lene Balant Ja. prav Ijala na rob gorenjskih meja, kjer sta na Dobenem uredila ni aneks k pf^odbi s podje^em sav Braslju "Za shižbo rm ni svoje družinsko domovanje. Mojca, Lena in Boris, Primož, Simon Rok Klančnik stemu studiu, ki je oblikoval ICDom, ki komaj Čaka, da za- žal, Madrid pa zelo pc^e- Oba se poslovno odlično spo- "nesrečno" sprejeto podobo, čne z obnovo Globusa, kjer bo, §am,,.."poveobvprašanjih,ka} znata na osnovne matema- oziroma nov državni logotip. čas bi že bil, imela prostor naša je iwvega pri nas na Gorenj- tične Rinkdje, še sploh na se- Tokratni svetovno opažen obli- osrednja knjižnica- Na veselje skem. Vsega mu nisem za- števanje in prištevanje od- kovakki dosežek Luksove pet- nas, davkoplačevalcev, mestne- upal. Pravi, da je morda že stotkov. Sabina, Id je včasih v članske ekipe predstavlja cdo- ga vodstva ter izvajalcev so čas, da napiše knjigo o ko- NLB-ju skrbela za "saldo stno grafiöio podobo mladega knjižnici dodali nekaj nove municiranju v turizmu. De- plus," zdaj za še večji plus podjetja Fonda.si, ki temelji na uporabne površine. O plačil- seta turistična borza, ki se je skrbi v družinskem podjetju, družinski tiadidp, skozi katero nem sledenju in vsotah na- zgodila v Portorožu, kjer se je Skrben mož Vane. v prostem tržijo sveži piranski brancin iz sploh ter kako naj bo in bo, je 196 tujim organizatorjem fasu lovec in predsednik svoje ribogojnice. 'Tudi ta do- oni dan župan Damijan Feme, potovanj predstavilo 130 na- smučarskega kluba Kristja- godek postavlja Slovenijo na v spremstvu prvoimenovanega ših ponudnikov, kamor je na, kjer smuča njun prvoro- eno izmed najvidnejših mestv podžupana Igorja Velova, pod» industrijskem in grafičnem pisal aneks z direktorjem IC Rok Klančnik povabil goste iz Nizozemske. Luksembur- jenec Žan, pa se uspešno podaja tudi v investidjski grad- oblikovanju," je menil JapecJa- Doma Ivanom MarjdöMn. Da ga in Belgije, je uspela. Tisti, beni inženiring. Iz zelo po- ki vedo, pravijo, da se bo tudi letos dalo v turizmu dobro kopin, ki s svojo jadrnico Ship- bo imel izvajalec, prvi med man. podpisano z "made in enakimi, kaj od tega, ve tudi Slovenia," že dosega poslovne Zmago Geišak. šef Gradbinca, zaslužiti. Tisti, ki pa boste v prišla vošdt tudi podjetnika svetovne vrhove. V prostorih Id je druščini spretno odprl pe- ponedeljek na dan državno- Aleksander D ime, m ož fi- dobnih investidjsko denarnih okolij sta Sabini Nemec stare Tobačne, v okolju, kjer se- nečega se vina. In drugo leto sti v Bruslju, pa pojdite v Slo- nančnice Mirjane D. Perko, vajo Applovi Mački in iistvarja- naj bi se zares že kaj videlo, ob- vensko hišo poslušat koncert m Aco lanuš, ki mu sloves nje spremlja izbrana glasba, je Ijubljajo. in gledat simpatično vio- dela žena Brigita, ena naj- bilo z "Luksi" kramljanje ob Češnjah povsem sproščeno. Haha. Le da ie oblücovalca Pri- Svetovljan, neskončno ko- linistko Anio Bukovec. boljših frizerk v Domžalah. munikativen Rok Klančnik, Skoraj na zadnji dan horo- Vsi zelo poletno sproščeni. doma iz Martuljka, lani je imel skopa dvojčkov, pa je v zavet- in še vsem rakom takisto eno moža Pis laka neznosno bolelo prav tako svoje mnenje o "I feel ju odličnega gostišča, svojega kopico čestitk. Igor Velov, Zmago Ceršak, župan Perne in Ivan Marjek Aleksander Dime, Ivan Nemec in Aco lanuŠ PETEK 22.6.2007 05 HUMOR Brat vse vidi, Brat vse ve Osrednja proslava dneva državnosti naj bi bila v Rojah. Ko bo sestreljena sova, bo naš tenorist zapel znamenito arijo iz Kekca, Sove ni več. Mal! Brat številčni limit je 112 oseb, naj ....................................... bi 8 ur stali v krc^, v Icritič- Jasno. Kdo drug, kol bratje nem trenutku ob osmi zvečer iz naše redakcije, so na poti pa naj bi se iz helikopterja po med AJeksatidrom Zomom, vrvi v sredino kroga spustil proslav-mojStrom 2 Ministr- slavnostni govornik Janez J. stva za kulturo, in )anezom Oblečen bo v delovno unifor- |anšo, predsednikom vlade, mo navadnega vojaka. Ob prestn^ kurirja m iz nj^o- robu je tu z rdečo zapisano ve torbe sneli predvideni sce- SIMBOLIKA, Ne razumemo, narij za letošnjo proslavodne- Avl, navadni plebejd, tole ra- va državnosti. Po prvih infor- zumete? Medtem ko bo Ja- macijah naj bi osrednja pro- nez izvedel kratko plesno toč- slava dneva državnosti pote- ko, se bo v ozadju slišala le- kaJa v Rojah. Celotna družina gendama pesem Pankrtov Strojan na) bi bila v tem času Mefca se ne more več žogat. V §^eno. Ponavljajte za menoj: no zadeta pade na tla, se na na stroške dilave poslana na dnevni sobi Strojanovih se bo Slovenec (Slovenka) sem. Ku- dvignjenem podestu pojavi podaljšan vikend na Mavrid- vseskozi predvajal film ]anez pujem v Mercatorju in se od- Bedanec in zapoje znano us ali na Kajmanske otoke. v severni Tri^v^i steni, ki so avam na prodajne akdje. Be- arijo iz Kekca z naslovom Destinadja Še ni dokončna, ker se mama Elka še ni odio-čila, kam bi Šla rajši. ga maja z letošnjim proraču- seda NAS mi pomeni veČ kot Sove ni veČ (besedilo in melonom filmskega sklada posne- lastno življenje. Pozdrav dija • Miran Rudan). Pripis: li v vladnih prostorih za fit- meni. Zmaga. Zmap. Zma- (pisava je Janezova) daj no Proslava naj bi se zgodila v ness. ga/' Potem Janez J. v zrak Sandi, vkljuä mi v scenarij ožjem krogu politikov, kul- No, po končam koreografiji spusti sovo. vsi prisotni, še Se tisto staro hrvaško Tri ped- tumikov, športnikov in pod- bo veliki govornik dejal: "Po- vedno zbrani v krogu, pa mena otofew sreče. Aja, zani-jetTiikov, ki jim pomlad nekaj kleknite na levo koleno. Naj dvignejo puške in jo posku- ma me še, kdo bo imd čez pomeni. Gostje na proslavi. vas žuJi. desno pa na j bo spro- šajo sestreliti Ko sova smrt- pogostitev po proslavi> Gor, dol, naokol' SKUTA v (RE)AKCIJI V enem od slovenskih trgovskih centrov smo oni dan opazili izjemno znižanje cene izdelka, v tem primeru skute (glej sliko). Naši prijazni trgovci so že tako nizko ceno 1,23 evra za pol kilograma skute znižali za neverjetnih 24 odstotkov. Skuta po novem torej stane Še bolj neverjetnih 1.25 evra za pol kil<^ama. Saj to je nemogoče. Tako veliko znižanje. Poglejte, kilogram skute po znižanju stane samo 2,$o evra, kar je smešno nizka cena. Temu bi se še krave smejale. Če bi znale brati. Postavi se vprašanje, kako bo trgovec ob takem izjemnem znižanju sploh kaj zaslužil? Bodo pemajstega njihovi delava prejeli zaslužene plače? daten 18-odstotni popust. Tako smo skuto dobili po še bolj Ker smo v redakdji Velik^a brata zelo sociabo nadarjeni, ugodni ceni 1,28 evra za pol kilograma oziroma 2,57 za smo se odločili nabaviti 24 kilogramov znižane skute. Tr- kilogram. Ni kaj, če je akdja, potem je akdja. govec nam je odobril diskontno ceno, kar pomeni še do- MaH brat Č etverec brez Strah O plazenju: "Kaj. Sem paČ eden tistih strahov, ki se plazijo po Sloveniji. DrugI frčijo po zraku, mi pa se plazimo po tleh, v kanalizacijskih kanalih, med nizkim rastjem ... in pridemo za hrbet takrat, ko nas Človek najmanj pričakuje. Trenutno je celo mojo družino najela vlada, da z nami straši samo sebe ' Riba Savudrius O prisluškovanju: "Čujte dečkeci, na moj repič su montirali tu spravicu za prisluškivanje slovenačkih ribi- ca. ja zaplivam medu njih in pitam jih šta imaju radije, da jih ulovi hrvatski ribič ili stovenački ribič. A isto ih pitam, kad če nam Ljubljanska banka vratiti pare." n r Riba Piran is O prisluškovanju: "Alora. Jaz sem riba sez Pirana. Ben, tud' j'st prisluškujem. Pomešam se med hrvaške ribice. Jih vprašam, kdaj mislijo jet v Evropo? Misl'jo, da drugo leto. Ma pej jest jim rečem. Ja, boste šli v Evropo, glih takr't, ko bodo naši nogometaši dal gol. Ekola, zaenkrat slabo kaže." Kmetija O Big Srotherju: "Sem kmetija v Mrzlem vrhu. Tlele je še poleti precej mrzl'. Sem deset let Imela tak lep mir, nobeden me še povohal ni, zdaj pa je tu cela Štala. V stene montirajo kamere, mikrofone, internet, klimo, talno ogrevanje, bazen, savno, plazma televizijo ... Vse mora izgledati tako kot pred loo leti." m Vi'V'i hijv'a. kl soi'j'^i V A A . ^ ) . .>, tnuj-i . tronto. f k Cena knjige za naročnike Gorenjskega glasa je 12 C (2.876 sit), v redni prodaji pa 14 ü.355 sit). Narobila: Gorenjski glas, Zoisoma 1, Kranj» po tel.: 04/201 42 41 < po e-poSti: naročnin«^ g-glas,si. Obiščite našo novo spletno stran www.gorenjskiglas.si Dnevno sveŽc novice Kaž i pot j Pisma bralcev PßKOC£ Razvedrio več kot 1800 različnih o biskova I cev d n ev n o novost Gorenjskega glasa od marca letos zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, še brezplačne CioienhlNi^ Festival Camiola Kran}.16.6.-14.7.21K)/ www.fcsiivalcamioia.u)iii www.srlc • nt«r. ftl B ER IM BROWN Brazilska glasba v ritmih funka Khislstein. Kranj, petek, 22.6., ob 21:3D /r ZORAN PREDIN IN MIRJAM KALIN Z GOSTI V »Cas za malo ne^osti« Khisfstein, Kranj, sobota, 23.6., ob 21:30 gldvTiF pokfĐvfte^ MERKUR 06 PETEK 22.6.2007 KRATEK NAM PRIN 23. junija 2007 Sobota Pina, Joco, Krista Čepra v se ho mo na trenu tke počutili osam Ijene, nam do-bre volje v tem dnevu ne bo zmanjkalo. Druženje s starimi prijatelji bo obudilo prijetne in manj prijetne spomine. 24. junija 2007 Nedelja janež, Vanja, Niko Splet raznih nepričakovanih dogodkov bo popestril dolgočasno nedeljo. Obeta se izlet no obalo, kamor bodo va bili sonce, m orski zrak in klima, ter sprostitev. 23. junija 2007 Ponedeljek Vili, Hinko, Jaroslav Tisti, ki se boste predramili in se odloČili za kar nekoliko tvegan posel, se boste kmalu lohko veseiili rezultatov, ki bodo sledili pametni odločitvi. 26. junija 2007 Torek Stojan, janel, Vigil To je dan za razna razčiščevanja. Besedna nesoglasja, ki so sprožila tihe zamere, ter za neenakopravno delitev opravil tako doma kot v službi^ Na koncu dneva se vse uredi. 27. junija 07 Sreda Ema, Slavko, Ladko Tudi če ni odra, je vsak od nas kdaj prisiljen igrati. Komur bo to v tem dnevu uspelo, bo izkoristil najboljie možnosti. Ostali pa se morajo Še kaj naučiti. Igre. seveda. 28. junija 2007 četrtek Irenej, Zoran, Hotimir Bolj gre teden h koncu, manj je motiviranosti za kakršnokoli delo. Veliko premišljevanja, kaj vse bi lahko bilo. brez možnosti za realizacijo. 29. junija 2007 Petek Peter, Pavel, Micka Marsikdo si bo vzel podaljiani vikend in se predajal le-narjenju. Vsem drugim pa se obeta zanimiv dan, kljub manjšim nevšečnostim. . . - TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev + ime in priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoisova f. 4000 Kranj, s pripisom Tisoč ugank za odraste". Je moja, {e tvoja in od vseh, največkrat rabiš svofo, če rabiš, sploh ni greh, saj vsem se kaže, ni v posmeh. Izžrebal; in nasadili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po poŠti). Nagrado boste prejeli po po$ti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: kovanci tolarja. Tokrat smo Izžrebali Petra Freliha in Veroniko Kapler. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Obupana vodnarka" šli vsak svojo pot» zato naj ne "H.T.L.53" bodo oni razlog, da ostajaš v lite dobro. To je vsa znanost- Edini recept za vašo Moi zakon službo sta živo . .... .. .. Vedno težko čokom no uaio u^u ^^ a. ^^ . r f . . temzakonu.sa tudi oni trpijo ^ , , , . bolezen )e, da se imejte kotostroßj. Viok dan v prepiru in vsakega dneva se v naprej bojim. Samo otroci so Se tisti, ki me držijo pokonci. Koko noj zbežim proč od gorja, poti naprej ne pozno m. in si želijo lepšega in boljšega življenja, kot ga imajo. Ko bo bolečina dosegla svoj prag, se boš enostavno odločila in odšla, kar se bo zgodilo prej kot si misliš. Kljub invalidnosti, ki jo imaš, ti bo uspelo zamenja- Draga vodnarka, ni mi težko ti službo. Moraš sicer Še malo napovedati tvoje prihodnosti, počakati, a do spremembe rubriko, zelo dobro m zammf- 5 ^^^ ^^ ^^ vo odgovarjQXe. V veliko vpro- lanjih in odgovorih najdem življenje v dvoje, se bodo uredile tudi vaše Znance. del svojih skrbi. Zanima me veriamem. navadili ste se za zdravje, finance, pnjatelj in odnos s sinom. dite na spremembe, ki vam Veseia sem, da je moja ru- jih prinaša prihodnost. Vze- na svoje življenje, paČ takšno, kot je, a pripravljeni bo- brika tako brana, saj je to a še nekaj je, česar se moraš zagotovo pride. Hčeri bosta v potrditev za moje delo. Hvala vsem. Naj vam po- boste na zavedati. Eno je usoda, ki ti je tem Šolskem letu uspešni, in že od rojstva namenjena, dru- mlajši se bo uspelo vpisati na vem, da mite več In ne manj, brez dvomov in slabe vesti. Vse ste si iskreno zaslužili in ne želeni faks. Najprej si moraš spremembe doživeli načus-močno želeti boljšega življe- tvenem področju in to še la toliko moči in odšla. Nekoč se zavedaš, le v tej svoji bole- razmiŠljati nasprotno. Zaradi sina ste bili v preteklosti že večkrat žalostni in kar nja. Narediti načrt, kako to iz- letos. Končno se boste pre- nekaj stvari se je nabralo, o katerih se morata pogovoriti. Vse bo ob svojem Času. Tudi njegova vrnitev. Pred kratkim je občutil neko razočaranje, a se ni mogel iz- Morda ie to celo prijatelju in zaživeli go pa je, kar lahko sami spremenimo. In določene stvari se lahko, s tem pa spremenimo potek dogodkov, ki so od- peljati. Razmišljanje o samo- se visni zgolj in samo od nas, moru opusti, saj nihče ni vre- normalno življenje. Sprašu-oziroma od tebe. Tvoj zakon den tvoje žrtve. Največ je jete me za zdravje, čeprav je res katastrofa in na žalost vredno tvoje življenje, le začni poznate odgovor. Če ste do vedno bo, dokler ne boš zbra- ga živeti. Pogumna si boij, kot sebe dobri, se ne obreme- veš, dabošinnečakajpredol- čini si to pozabila. Javi se Še rih napa njujete in ne ponavljate sta- ste zdrav . Kadar ogniti. prav, saj ga je ta izkušnja go! Otroci bodo odrasli in od- kaj, srečno. vse to kršite, se pa ne poČu- nekaj naučila. Lep pozdrav. HOROSKOP TANJA in MARICA «f Oven (21.3. -214.) Dobro bi bilo, Če bi premislili oziroma ločili prijatelje od ne prijateljev. Kaj kmalu boste spoznali, da vsem ni všeč vaš poslovni uspeh, niti ne vaša osebna sreča. Skrbi, ki jih imate, se vam pozitivno in hitro rešujejo. Bik (22.4. - 20.5.) če se boste še naprej igrali s Čustvi drugih Ljudi, se vam zna zgoditi, da na koncu ostanete sami. Odločitev bo težka, a na koncu boste le spoznali, kaj je za vas najbolje. Sprememba na delovnem mestu ba za vas dobrodošla. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Spoznanje, da je prišel vaš Čas oziroma vaših pet minut, vas bo v prvem trenutku ohromilo, a takoj za tem vas bo prevzela nepopisna sreča. Končno ne boste veČ le zunanji opazovalec, ampak boste glavni igralec v SVOJI ign m a Rak (22.6. - 227.) Znova boste morali dokazovati svoje sposobnosti. Ker se zavedate, da pride vsaka stvar ob svojem Času, se ne boste pustili zmesti in se ne boste pretirano obremenjevali. Tveganje je včasih neizbežno, kar boste spoznali na čustvenem področju. Lev (23.7. • 23.8.) Upočasnite tempo in nikar ne prehitevajte. Želja, ki jo mate, se vam bo izpolnila čisto ob pravem času. V delovnem okolju pa boste v tem tednu bolj opazovafi, kot pa boste sami dejavni. Seveda ne boste ničesar zamudili. Devica (24.8. - 23.9.) že nekaj Časa v sebi kuhate zamero. Občutek imate, da se vam je vse postavilo na glavo in da so vse vaše težave nerešljive. Vendar vsa'ta žalost in jeza dela največjo škodo prav vam. Veselili se boste sicer pričakovanega sporočila. Tehtnica {24*9» - 23.10.) Ljudje v daljši okolici vam bodo preveč obljubljali, zato se kar pripravite na razočaranje. Preveč se ne boste obremenjevali, saj boste takoj začeli kovati načrt, kako se jim boste maščevali. Odpravili se boste na obisk k ljudem, ki vam pomenijo več, kot si to hočete priznati. Škorpijon (24.10. • 22.11.) Sreči in ljubezni sami obračate hrbet, potem pa se jezite, zakaj ravno jaz? Nekdo si zelo želi, da bi mu vrnili poglede in nasmeh. Samoti boste naredili konec, saj se vam obeta veliko družbe med prijatelji. Strelec (23.11. • 21.12.) S prijatelji boste končno poravnali stare račune. Zamera že dolgo Časa visi v zraku. Vseeno vam bo, pa Čeprav ostane pri zadnji besedi. Ker ne boste upošteval napačnih nasvetov, boste marsikoga Šokirali. Pa kaj zato, odločitev je te vaša. Kozorog (22.12. • 20.1.} še posebej sredi tedna se izogibajte večjemu nakupu. Nasprotno vam lahko postane žal, a se ne bo veČ dalo popraviti, Malo več strpnosti vam na trenutke ne bi Škodovalo. V ljubezni se vam obetajo pozitivne spremembe. Vodnar (21.1. • 19.2.) Zagon na delovnem mestu vam bo popustil v tolikŠn meri, da bodo to opazili tudi drugi. Sicer brez škode, le navajeni vas niso tudi po tej strani. V družinskem u bodo komaj prenašali vašo slabo voljo. Reši vas edino lahko le dopust. Ribi (20.2. - 20.3.) Tudi v tem tednu boste počitniško razpoloženi. Od vas bodo seveda pričakovali delovno vnemo, a vi Še niste pripravljeni- Povabljeni boste v večjo veselo družbo in ne bo vam žai, zato nikar ne iščite izgovorov. PETEK 22.6.2007 NAGRADNA KRIŽANK/^ 4., 5. in 6. nagrado Gorenjski glas uie Reiitve križanke (nagrsdno ge- sfo, sestavljeno iz črk z oStevil* TOYOTA Za reSevalce smo pri iest lepih nagrad: 1. nagrada • vikend uporaba čenih polj in vpisano v kupon Iz križanke) poSijite na dopisnicah do srede, 4. julija 2007, na Core Jarška c. 11» Domžale, (01) 729 9000, jezerska c. 121, Kranj, (04) 280 9Q00 vozila Toyota Auris Toyota Lovše pooblaščeni prodajalec in serviser Toyot za celotno Gorenjsko regijo, 2. rtagrada • vikend uporaba Toyote Vans S prodajno servisnima centroma v Domžalah in Kranju, ter z novim modernim prodajno servisnim nagrada. kapa in majica centrom v Kranju» katerega otvoritev bo septembra. Toyota I glas, Zotsova i, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. S sodelovanjem v nagradni križanki se strinjam, da se moji podatki posredujejo družbi, ki podelju* je nagrade. I 08 PETEK 22.6.2007 DRUZABN KRONIK; Depresivni in samosvoj Marylin Manson je v sredo obiskal Ljubljano. Tik pred njegovim nastopom je izšel njegov novi, šesti studijski album 'Eat Me, Dink Me'. Gorenjci so zadnje čase uspešni na področju srečnih izžrebancev, Marko Crnkovič je izdal knjigo, jutri pa dobimo novo najlepšo Slovenko. ekstatično. Tip zna peti. zna krat zbraJa in se poveselila na malČlca. Drugi srečnež pa se pa tudi dobro dretL Križanke so dihale z nasto- il je vroč večer. Pied Križanka-mi se je trlo oboževalcev enega in edinega, uni- pikniku, ki so ga pripravili prihaja iz Lesc. Leon Hu- kar ob dvorani doma kraja- merca ob klicu, da )e bil iz- pajočim, ljudstvo ga je tisti nov v Žejah pri sv. Trojici, žreban za nagrado Big Brot- trenutek oboževalo. V prvih kjer oddaje tudi snemajo, herja, prejel je Mitsubishije- vrstah so silili Se bolj v ospre- Dobro podprti z dobrotami z vega Oullendeiia, kar ni ver- dje, ogromno je bilo poslušalk. Takih 2 videzom ala žara so se pomerili tudi v ko- jel Nininim besedam. Ključe šarkarsklh radostih, proti avtomobila so mu dali pred katnega, Maryli- Manson pa je bilo manj, kot večeru pa je zbrane dež pre- kratkim, ob predaji so stano- na Mansona, pevca, ki se je smo pričakovali zadnje Čase, odkar se je raz* ki z dekletom • slavno strip-tizeto, spremenil iz noro bi- Vstopnice za Marisona so Šle zadnje minute pred začetkom koncerta za med. Mar- gnal v dvorano. vald hiše in oblikovalci Big Gorenjcem pa zadnje čase Brotherja pripravili celo uspeva pri igrah na srečo, manjšo zabavo. Prav posebnih. Maja so gle- Marko CmkoviČ pa je spi zamega in šokantnega le §e v sikdo se je tik pred zdajd pre- dalci TV3 sodelovali v na- sal knjigo. V ]azz Oubu Gajo bizarnega, šokantnost pa po- mislil in poslušal koncert gradni igri Prestavi in zade- v Ljubljani je Vesna Milek staja precej bolj mila. Bil je pravi dan za smrt kot pred Križankami, saj je vstopnico, ki jo je kupil za tri- ni. Vse, kar so morali storiti, predstavila avtorja, kot tudi je bilo, da so shranili pro- njegovo delo Kolumne 2001- pravi refren neke slovenske deset evrov, z lahkoto proda] gram TV3 na tipko s številko 2007 pesmi. Marylinova depresija zamudniku za vsaj še enkrat tri na njihovem daljinskem Jutri pa ne pozabite pre- je v kombinaciji z njegovo višjo ceno. upravljalniku in se prijavili klopiti televizijskih sprejem- enerajo na odru, ki je sporni- Ob uspešnem zaključku na nagradno igro. Junija so nikovna Televizijo Slovenija, njal na velik prezbiterij {z ne- druge sezone oddaj Prvi na izžrebali Justino TonkJi iz kimi svojevrstnimi odstopa- vasi, Id jih lahko spremljate Zgornje Besoice, ki je za na-nji), delovala na občinstvo na TV Pika, se je eldpa še en- grado prejela Hvundaijevega Slovenije 2007. kjer bodo zvečer v živo prenašali fmalni izbor za Miss Justina Tonkti z družino in generalni direktor televizije TV3, Leon Humerca in zmagovalec slovenskega Velikega brata Mart Luik (skrajno levo) /fote r^j Andrej TV Marko Crnkovič / ^oto: zikiop Marylin Manson i Foee.Tmj Dsk Mansonovi posiulalcl in kuitura oblačenja /f^io TmaDovi Tudi metalce je premamil koncert r t,«» oo» VRTIMO GLOBUS Tiger postal očka V ponedeijek, le dan po odprtem prvenstvu ZDA» kjer je zasedei drugo mesto, je ameriški golfist Tiger Woods postai očka. Na svoji spietni strani je zapisal, da se tako žena Elm kot hčerka, ki sta jo poimenovala Sam Alexis, počutita do-bro, pri tem pa se ni pozabil zahvaliti zdravnikom tn osebju bolnišnice za odlično opravljeno delo. "To je zares poseben čas v najinih življenjih in veseliva se, da bova Sam v naslednjih tednih predstavila družini In prijateljem," dodaja najboljši goifist sveta. Julia rodila sina Isti dan sta se naraščaja razveselila tudi ameriška igralka julia Roberts in njen mož, snemalec Danny Moder. Dve leti stara dvojčka Hazel m Phinnaeus sta dobila bratca Henryja Daniela, tiskovna predstavnica igralke je sporočila le, da se vsi Moderjevi počutijo dobro. Čeprav zaradi družinskih obveznosti zadnja leta odigra-vlog, pa še letos prihaja na velika platna v dram; Charlie Wiison'sWar. je Julta la manj Tudi Keri je mamica Hollywoodskemu baby boomu se je pridružila tudi Keri Russell, ki je zaslovela kot Študentka Felicity v istoimenski tele-vizijski seriji. S podjetnikom Shaneom Dearyj&n sta poročena od valentinove* ga, prejšnji teden pa sta povila prvega otroka, dečka fitverja Russe/la. Igralka je že pred meseci med promocijo fjima Natakarica pove* dala, da je prava srečnica, saj je bila nosečnost lahka, materinstvo pa vidi kot veliko življenjsko izkušnjo, ki jo navdušuje. Spomin na Diano Smrt britanske princese Diane bo za vedno ostala skrivnost, deset let po tragični prometni nesreči v Parizu menita sinova William in Harrv. V intervjuju za ameriško NBC sta povedala tudi, da zadnje desetletje čas mineva zelo počasi in ne mine dan, ko ne bi pomislita na mamo. V spomin nanjo bosta julija, na dan, ko bi princesa ljudskih src praznovala 46. rojstni dan, organizirala koncert, kjer bodo nastopila znana Imena, kot so Elton lohn, Duran Duran, Rod Stewart in Tom jones. 4 • Postavni d«kkti Katarina jurkoviČ (levo) in Kanita Agič sta minuli teden delali družbo najboljšim kolesarjem na kolesarski dirki Po Sloveniji. Corenjka Katarina prihaja iz Mavčič in je javnosti znana kot prva spremljevalka miss Slovenije za leto 2006, poleg tega je bila razglašena za miss Hawaiian Tropic leta 2003. /^oto m»,« a«ftoTK»ip i f