Važna razsodba državnega sveta Učiteljem narodnih šol pripada stanarina tudi, če so več mescev na bolezenskem dopustu. Pred dnevi je državni svet definitivno rešil vprašanje stanarine učiteljem ljudskih šol, ki se nahajajo na večmesečnem odobrenem bodovanju, in je konstatiral: Prizadetim pripada tudi za čas bolovanja pravica do stanarine ne oziraje ise na to, če zaradi bolezni niso mogli vršiti službe v svojem oddelku. • Po odredbi § 29. zakona o ljudskih šolah mora imeti vsaka šola tolikšno število predpisanih učiteljskih stanovanj kolikor ima posebnih oddelkov. Z drugimi besedami je stanovanjsko vprašanje po določilih tega predpisa vezano na pogoj, da ima učitelj kot uživalec stanarine svoj oddelek. Za reševanje eventualnih stanarinskih sporov je popolnoma irelevantno število delovnih edinic v oddelku. V admftiistrativni praksi je nastal spor zaradi sledečega primera. Učitelj neke ljudske šole je bil na odobrenem bolovanju od novembra 1938. leta do konca junija 1939. leta. Prizadeti se je ofornil na pristojni krajevni šolski odbor za izplačilo stanarine, toda krajevni šolski odbor je njegovo zahtevo odbil. Ker je ministrstvo prosvete razveljavilo rešitev krajevncga šolskega odbora, je nastal spor pri državnem svetu. V tožbi proti odločbi ministrstva proisvete je prizadeta občina branila svojo tezo s temi argumenti: Da ministrstvo prosvete ni pristojno, izdajati rešitve nai pritožbe učiteljev narodnih šol, ki se nanašajo na prejemanje stanarine po §§ 29. in 84. zakona o ljudskih šolah in tudi, da se je prizadeti učitelj nahajal na bolezenskem dopuistu od novembra 1938. leta do konca šolskega leta 1938./39. in je njegovo službo vršil drugi, kar znači, da on ni poučeval v oddelku; da je stanarina zvezana z delom v oddelku in da prizadeti učitelj ni bil na poslu ter mu zbog tega ne pripada stanarina. S svojo razsodbo št. 21.482 z dne 2. decembra 1940. lcta je drž. svet zavrnil tožbo prizadcte občine in obenem odobril odločbo ministrstva prosvete. V razsodbi je državni svet navedel naslednje razloge: Iz člena 8., točke 2., Uredbe o ureditvi ministrstva prosvete je jasno razvidno, da je mihistrstvo prosvete pristojno, reševati spore glede stanarine učiteljem ljudskih šol. Zaradi tega je navedba v tožbi, ki sc nanaša na pristojnost ministrstva prosvetc, da rešuje ta vprašanja, po zakonu neosnovana. Druigi podatek v tožbi, s katerim se osporava zakonitost napadene odločbe ministrstva prosvctc iz tega razloga, da je stanarina zvezana z delom v oddelku (kar konkretno ni primer), ni osnove v zakonu iz razloga, ker je tisti učitelj sam imel svoj oddelek. V § 84. zakona o ljudskih šolah je predvideno, da imajo vsi državni učitelji na ljudskih šolah pravico na stanovanja odnosno na stanarino po § 23. in 29. istega zakona. Iz te zakonske odredbe je razvidno, da je predvidena pravica na stanovanje odnosno stanarino za učitelje ljudiskih šol v § 84. ali to samo po §§ 23. i_ 28. tega zakona. V § 23., točka 1., in v § 29., točka 1., je predpisana za občine dolžnost, da zgradijo in v dobrem stanju vzdržujejo šolske zgradbe s stanovanji za u>-»ravitelja šole in za toliko učiteljev, kolikor ima šola poseb- nih oddelkov. V točki 2. § 29. jc prcdvidcno, da v mestih in trgih more občina namesto stanovanja dajati stanarino. Z ozirom na to se smatra stanarina kot nadomestilo za stanovaaja. Na podlagi tega je občina dolžna, da daje stanarino samo tistim učiteljem, ki jim je tudi drugače dolžna dajati stanovanje, kar znaei, da imajo pravico na stanarino od občine smo tisti učitelji, ki imajo svoj oddelek ipri tisti šoli. Na podlagi tega more izgubiti učitelj stanovanje odnosno stanarino samo v primeru, kadar po zakonu izgubi svoj oddeiek. Po § 145., točki 10., zakona o ljudskih šolah krajevni učiteljski svet odloča po predlogu šolskega upravitelja, kateri učitelji bodo poučevali' v posameznih oddelkih. V zvezi s tem more izgubiti učitelj stanarino odnosno stanovanje samo takrat, kadar krajevni učiteljski svet odltfči, da v posameznem oddelku učitelj ne dela. Iz aktov upraviteljstva osnovne šole jc razvidna, da ne obstaja sklep krajevnega učiteljiskega sveta o odvzetju oddelka prizadetemu učitelju in ni ničesar o tem razvidno iz zapisnikov za šolsko leto 1938/39. Nasprotno obstaja sklep krajevnega učiteljskega sveta, is katerim je prizadetemu učitelju dodeljen oddelek. Iz tega slcdi, da mu pripada stanovanje odnosno stanarina, ker je izpolnil vse pogoje iz § 84. zakona o ljudskih šolah. Ker prizadetemu tičitelju za čas bolezenskega dopusta ni bil odvzct oddelek, temveč je bila v teku njegovega bolovanja izvršena samo zamenjava, mu torej pripada stanarina istotako, kakor bi mu pripadalo tudi stanovanje v primeru bolezni.