Arhivi 27 (2004) št. 2, str. 176-306_Iz arhivskih fondov in zbirk
295
UDK 651.71:35 2(497.4)" 1677/1803" Prejeto: 30. 11. 2004
Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803)
BORIS GOLEČ
docent dr., znanstveni sodelavec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU,
Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana
IZVLEČEK
Prispevek obravnava šest slovenskih prisežnih obrazcev s Štajerskega, nastalih v časovnem razponu od 70. let 17. do začetka 19. stoletja. Pet jih je bilo doslej še neevidentiranih in neobjavljenih, pri tem pa je vsebina enega od njih znana v starejši različici oz. predlogi. Dokumente bi glede na krajevni izvor in jezikovno-pravopisne poteze lahko razdelili v dve skupini. V prvo sodijo obrazci iz Gradca, pisani v osrednje slovenske m (kranjskem) jeziku; prvi je v rabi pri notranje-avstrijski vladi, drugi (v dveh različicah) pa pri deželnih stanovih Drugo skupino sestavljajo tri prisege iz mestnega arhiva mesteca Ormož tik ob hrvaški meji; dve sta namenjeni priseganju na novo sprejetih meščanov in tretja mestnih svetnikov. Starejši dve, zapisani okoli leta 1700, kažeta izrazite poteze sosednega (hrvaško)kajkavskega knjižnega jezika. Tretja ima, nasprotno, več vzhodnoštajer-skih značilnosti, vse tri pa so pod izrazitim vplivom kajkavskega pravopisa. Obravnava se dotika tudi vprašanja rabe pojma hrvaški za slovenske obmejne govore ormoške okolice.
KLJUČNE BESEDE: prisežni obrazci, slovenščina, Štajerska, Ormož, kajkavščina
ABSTRACT
NEWLY DISCOVERED ADMINISTRATIVE SLOVENICA FROM STYRIA (1677-1803)
The paper discusses six Slovene oath forms from Sty rta, written in the period between the 1770's and the beginning of the 19 century. Five of them have not been recorded and published yet. The contents of one are known from an older sample. The documents can be divided into two groups based on their origin and spelling and language features. The first group comprises the forms from Graz, written in the central Slovenian (Carniolun) languags, the first one used by the Inner Austrian government und the other (in two different variations) by the provincional states. The second group comprises three oaths from the municipal archives of Ormož near the Croatian border. Two of them were used for newly accepted townsmen and one for city councillors. The older two, written around 1700, display distinct features of the neighbouring Kajkavian Croatian literary language, whereas the third one has more characteristics of Eastern Styria. All three are strongly influenced by the Kajkavian spelling. The analysis also covers questions of the term "Croatian" for the borderland dialects around Ormož.
KEY WORDS: Oath forms, Slovene language, Styria, town Ormož, Kajkavian Croatian language
Nabor objavljenih slovenskih uradnih dokumentov starejšega datuma z območja Štajerske se bo s pričujočo objavo povečal za šest enot oz. za pet različnih besedil. Njihova namembnost in vsebina sta "klasični", saj imamo spet opraviti "le" s prisegami, vse tja do prve polovice 19. stoletja daleč najpogostejšimi v slovenščini pisanimi neliterarnimi in nenabožnimi besedili. Predstavljeni dokumenti so nastali v časovnem raz-
ponu od 70. let 17. do začetka 19. stoletja in kolikor sem mogel ugotoviti, jih je pet popolnoma neznanih. Strokovna javnost bi lahko doslej poznala le transliterirano in faksimilno objavo enega, a je obe spregledala, druga dva dokumenta sta bila v literaturi deležna samo napol točne omembice, trije pa so ostali sploh povsem prezrti.
Dokumente bi lahko razdelili v dve skupini, in
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
sicer tako glede na krajevni izvor kakor glede na jezikovne poteze. Doseg prvih treh - v enem primeru gre za dve različici istega besedila - je bil v svojem času znatno širši, saj imamo opraviti s prisežnima obrazcema dveh graških oblastev: štajerskih deželnih stanov in naddeželne notra-njeavstrijske vlade, ki je od 1564 do 1749 pokrivala prostor vseh s Slovenci poseljenih habsburških dežel. Zadnji trije dokumenti oz, besedila so prisežni obrazci lokalne narave, nastali v pisarni miniaturnega mesta Ormož ter namenjeni priseganju na novo sprejetih meščanov in mestnih svetnikov. Tudi v jezikovnem pogledu so med obema skupinama besedil zelo velike razlike. Graški obrazci jasno kažejo osrednjeslo-venske - kranjske značilnosti, četudi so njihovi avtorji najbrž službovali v štajerskem Gradcu in sta bili različici deželnostanovske prisege namenjeni sploh samo štajerskim Slovencem. Ormoške prisege z zelo izrazitimi kajkavskimi potezami pa so, nasprotno, značilen produkt vzhodnošta-jerskega obmejnega prostora. Zlasti prvi dve ne bi bilo nemara nič manj upravičeno šteti h kaj-kavskemu pismenstvu, saj sta pri njem dobili veliko več kot samo navdih,
L Graška fevdna prisega 1677
Fevdni prisegi iz štajerskega Gradca sem prišel na sled nepričakovano, in sicer med iskanjem prisežnega besedila iz župnišča v Smartnem na Pohorju, ki, kot seje nazadnje izkazalo, nikoli ni obstajalo. Leta 1983 ga je v slovenskobist-riškem zborniku mimogrede omenil J. Koropec, ne da bi razkril njegovo vsebino in točno nahajališče v citiranih aktih notranjeavstrijske vlade iz let 1677 do 1680.1 Pregledovanje navedenih aktov v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu je v enem od njih res navrglo prisego, vendar povsem drugačne narave od pričakovane. Gre namreč za različico že znane, vsaj dve desetletji starejše fevdne prisege iz vladne knjige prisežnih obrazcev. Sicer pa je s šmartenskim župniščem kvečjemu v posredni zvezi in nikakor ne izvira s Pohorja, kot je zmotno zapisal Koropec. Samostojni zapis se je namreč tako ali drugače znašel v svežnju spisov o sodnem sporu med šmartenskim župnikom Martinom Plavcem in njegovimi župljani v drugi polovici 70. let 17. stoletja.2
Pritožbe Smarčanov zoper njihovega župnika so same po sebi zanimive, a jih bomo pustili ob strani.3 Bolj kot njihova vsebina nas zanima, na kakšen način je slovenski prisežni obrazec prišel med sodne spise. Ni mogoče povsem izključiti
Jože Koropec, Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700,
Zbornik občine Slovenska Bistrica I, Slovenska Bistrica 1983,
str. 137.
Steiermarkisches Landesarchiv (StLA), Innerosterreichische
Regierang, Eum 1678-1-3.
O tem gl. Koropec, n. d., str. 137.
hipoteze, da se je to zgodilo po naključju in obrazec tako po vsebini sploh ne sodi tja, kjer je bil najden. Gre namreč za nevezan list, katerega format in vrsta papirja ne ustrezata nobenemu drugemu dokumentu v zadevi, le nevezanemu listu, na katerem je zapisan nemški prisežni obrazec z naslovom "Der Zeugen Aydt". Oba obrazca se tudi po pisavi razlikujeta od preostalih spisov v svežnju, v katerem sta shranjena. Šmarten-skemu sodnemu sporu je po vsebini oz. namembnosti bližji nemški obrazec, saj je namenjen pričam, povabljenim k pričevanju v sodnih sporih. Slovensko fevdno prisego tako s Plavčevo zadevo povezujejo le zunanje lastnosti dokumenta, napisanega na enakem papirju kot nemški obrazec. Skupna provenienca morda priča, da je fevdna prisega zašla med šmartenske spise povsem po pomoti, pač skupaj z obrazcem za priče. Ker nobeden od njiju ni datiran, ju lahko časovno umestimo le glede na datirane dokumente v sodnem spisu. Le-ti obsegajo trimesečje od aprila do julija 1677 in so sestavni del zadeve, zaključene januarja naslednje leto.
Vprašanje, kaj počne fevdna prisega med dokumenti o Plavčevi pravdi z župljani, s tem še ni rešeno. V nedatiranem odgovoru njegovega odvetnika je namreč navedeno, da bo Plaveč svoje trditve dokazal s prisego (mit dem Jura-ment erweissen). Ni torej čisto izključeno, daje šmartenski župnik prisegel po fevdni prisegi, vendar ne vidim prav nikakršne zveze med do-kazovalnim priseganjem v sodnem sporu in fevdno prisego, po vsebini prisego vazala za prejete deželnoknežje fevde.4 Razen seveda, če je šlo za dve povsem različni, a sočasni dejanji. Če pa je Plaveč v sodnem sporu res prisegel po obrazcu fevdne prisege, se postavlja vprašanje, na katero bo treba v prihodnje še odgovoriti, in sicer: komu vse in za kakšne primere je bila fevdna prisega namenjena.
Predlogo prisege so pri notranjeavstrijski vladi vzeli iz svoje uradne knjige prisežnih obrazcev (Juramentenbuch), ki so jo uporabljali že od vladanja cesarja Ferdinanda III. (1637-1657) in je ostala v uporabi še vse do konca vladavine Karla VI. (umrl 1740).5
Samo besedilo naše fevdne prisege je bilo v izvirni obliki, tj. po knjigi prisežnih obrazcev in z imenom cesarja Ferdinanda, objavljeno že nekajkrat.6 Znano je tudi, da so ga uporabljali v času cesarjev Leopolda I. (1657-1705) in Karla
O naravi obravnavane fevdne prisege prim. J. J. (=Metod Dolenc), Dvoje slovenskih fevdskih priseg, Časopis za zgodovino in narodopisje VIII (1911), str. 38.
Prav tam, str. 37; Metod Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935, str. 211.
Komentirani, objava: J. J., n. d., str. 33^46; Matko Potoinik, Vojvodina Koroška, II. zvezek. Zgodovinski opis (Slovenska zemlja, VL del), Ljubljana 1910, str. 49-50; Dolenc, n. d., str. 212-214.
308	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321

VI. (1711-1740), saj je Ferdinandovo ime vknji-	razca v času njegovega vladanja. V tem je tudi
gi obrazcev prečrtano in ob strani nadomeščeno z	glavni pomen njegovega odkritja. Ker pa bese-
imenoma njegovih naslednikov. Naš prepis iz	dilo v podrobnostih ni dosleden prepis izvirnika,
leta 1677, ki nosi ime cesarja Leopolda, je torej	se mi je zdelo smiselno, da ga v celoti objavim, samo konkreten materialni dokaz uporabe ob-
Fevdna prisega v prepisu iz leta 1677
s s, mčilcStf r U ■4l\rU1eie ik^
ItmcAu,	tic MutLjy
VK	0	m i
V* Cr*M i jifc firrtt« &Yjf, ^V t Vti Ji M
fasUtM jKUiMiditHU. i&	mu
4 Sli*t^tf i rC^ni ,	) f U $>de**n
Tin+fi M i*	!<( , itf « L tu m
PttbjiM'^) .i
1 uHi JiUiho aMc fck SiktuthJj ^f
$ Pl j*
■CMj^U^ tu.ru UjM
iku ^Uha	« mu	,
^rtJjfi/f^J^ti »'iti jjkfij
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
[1. stran]
Windi\che oder Crabati\che Lehens Pflicht
Vi boste oblubili, lnu per\egli, timu nay\uetlostimu, naymozhneschimu, inu naymogozhnimu Rimschimu Zesariu, tudi Vogerskimu, inu Bemskimu Kralu Gos= podu Gospodu Leopoldu Erzherzogu v« Osterreichj Herzogu vu Burgundi, vu Steirye, vu Korotanu vu Črnine, vu Birtembergo, Knesv, vu Tirol], inu vu Gorizi, Naschimu gnadlouistimu Gospodu, inu nega Suetlostj Erbam, Suest, inu Pochoran bittj, To blagu inu diaine kateru Vam, inu Vaschem Erbam bode possodenu, od nega Zesarsche Suet= lusti kuliko krat pride Sa Schlushitj inu Spet preieti, Inu ako ui kaku Sablagu Suedeste alli Spraschate taistu negouj Suetlostj Iskasati, inu uidetsch Sturiti, kaku enimu Suestimu, inu Pokornimu Schluschabniko prute Suoiemu Gospudo Sturitj Se Spodobi, inu on letu dopernesti ie douschan.
Nach zu sprechen mit drey aufgerekhten Fingern. [2. stran]
Kako meni ie sadai naprei brano, y Sapoue= dano, Tako hozhim Sturiti, y Vuse dopernesti, tako meni Bug pomosi, Sueta diua Maria, Mate Bosia, y Vu\e Suetzi_
Če izvzamemo spremenjeno vladarjevo ime, se naš obrazec razlikuje od izvirnika v vladni knjigi obrazcev samo po nepomembnih podrobnostih, ki so plod prepisovalskih napak, deloma pa morda tudi zavestnih popravkov pri sklanjanju in zapisovanju določenih glasov. Največja razlika med predlogo in obravnavanim prepisom je v 12. vrstici prepisa, ki bi bil na tem mestu brez poznavanja izvirnika nerazumljiv. Namesto "ako vi kaku satayeno blagu suedeste" pravi namreč: "ako ui kaku Sablagu Suedeste". Sodeč po Dolenčevi komentirani objavi iz leta 1911,7 so manjše razlike z našim prepisom tudi v primerih: nay-mozheschimo inu naymogozhnimo namesto nay-mozhneschimu inu naymogozhnimu, gospudu namesto Gospodu, Pemskimu namesto Bemskimu, na Gorizi namesto vu Gorizi, v enem primeru Suetlusti namesto Suetlosti, Iskasate namesto Iskasati in Pokornimo namesto Pokornimu. Pri prvem primeru (Sablagu) se še zdi, da je spodrsljaj delo slovenščine neveščega prepisovalca, vsi drugi pa prejkone kažejo na zavestno popravljanje v oblike, bližje prepisovalčevemu idiomu.
Opozoriti gre še na eno skupno značilnost obrazca iz Ferdinandovega časa (1637-1657) in našega, po nastanku 20-40 let mlajšega prepisa iz leta 1677. Ta ima namreč naslov "Windifche oder Crabati|che Lehens Pflicht", in to ne glede na to, da drugače kot predloga v knjigi obrazcev vsebuje samo slovensko besedilo in ne tudi
7 J. J., n. d., str. 35-36.
hrvaškega. Skupaj z zaključno formulo religiozne narave, v predlogi skupno tako za slovenski kot hrvaški obrazec in po jezikovni plati bližjo hrvaščini kot slovenščini, samo potrjuje, daje bil vzet iz knjige obrazcev.
O samem jeziku fevdnega prisežnega obrazca ne kaže izgubljati besed. Vsekakor gre za osrednjeslovensko jezikovno varianto, torej za kranjščino,8 ki ji je prepisovalec iz leta 1677 zapustil nekaj sledov lastnega idioma. Razen kratkega gotičnega nemškega navodila o načinu priseganja je besedilo pisano v humanistiki, pravopis pa je, kot že v predlogi, nedosledna bo-horičica. Tako srečujemo tudi sestavljena nemška grafema tsch za č (uidetsch) in zlasti sch, ki ne ponazarja le glasu š (Spraschate), temveč tudi ž (douschan) in sk (Zesarsche).
II. Dve različici graške prisege za vinske cenilce 1754
Tudi naslednja dokumenta, različici prisege cenilcev vinske naklade, sta graške provenience in shranjena v Štajerskem deželnem arhivu. Ljubeznivo mi ju je odstopila najditeljica Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je nanju naletela med evidentiranjem virov za ptujsko-or-moško območje. Kolikor je znano, doslej v literaturi nista bila niti objavljena niti evidentirana.
Po izvoru in namembnosti sodita v isto skupino starejših slovenskih dokumentov kakor zgornji obrazec fevdne prisege. Gre za različici formu-larja prisege, v tem primeru predvidene za ljudi nižjega stanu, tj. od navadnega podložnika do največ meščana, ki so bili s strani štajerskih deželnih stanov pritegnjeni k cenitvi nove dajatve vinske naklade (Weinaufschlag) v slovenskem delu Štajerske. Prisežno besedilo seje ohranilo v snopiču dokumentov o uvedbi vinske naklade leta 1754. Ker ti med drugim govorijo o postavitvi in priseganju vinskih cenilcev po posameznih gospostvih in vključujejo nemško različico prisege, sem lahko njen slovenski obrazec datiral prav v navedeno leto.9 Besedilo poznamo v dveh različicah na samostojnih listih, ki ju ni pisala ista roka in med katerima so majhne prepisovalske razlike. Tu objavljam samo prvo različico, ko gre za neenotnost le-te z drugo, pa razlike navajam v opombah pod črto. Kolikor je edina razlika v pisanju velike in male začetnice, so vsi primeri navedeni v skupni opombi.
Po J. Riglerju glede jezika obeh predlog v knjigi obrazcev ni mogoče pritrditi Grafenaueiju, da sta obrazca pisana v jeziku Dalmatinove biblije; Rigler zavrača tudi M. Dolenca, da gre za dolenjsko narečje, ker naj bi bilo dolenjskih potez malo, ni pa izrazito štajerskih posebnosti, razen morda svoiemu, vu in tvorba presežnika z —naj (Jakob Rigler, Jezikovnokultuma orientacija Štajercev v starejših obdobjih, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 663-664).
StLA, Landschaftliches Archiv, Antiquum VI, K 617.
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
Prva različica prisege za vinske cenilce 1754
311
C[ '	/>	fs?4
J s'/i mit a sin ^ m/^tc/iM^m^^
Jrr/J?: 1'rMfMft,.	/Ji ,
^	ri&sfc	'fffPUfks
g-iT^udn	, Js/n
dfjčtč tt /7-//!■	, '^f&i^ Juf^r/r
ta <Jhtp;,>' sm&sg&fav A.'	'
rJfif	¿StM	MJJ^ Ž&z^ ■
,, Ča* ¡ffi^s 'fr	¿fJčAf^/ir/t	aM
£k/u	J$ fjrft,V Jfrt/SfMJ--S/./1
■Hiv//1 r-„-rfarti,
sfc/ssf-ftH 4-f'ftif*/r t-?-C/c.Ja tč-ftfi'f&ffis'
K&ftSVft	*& ';
-szaitttffr/p	fer&t/i&ft.
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
Schega Persegae.
Gori postaulena sa vu\se Schazmone
Jest N: Purger, Vaupoth, Soppan, Gornig ali podloshni te N: Gospodske,'0 oblubim, inu pershe\sem eni visoku Zastiti Landschaffti te Steyersche Deshele, nech Exellenzu gospudu gospudu Landshaubtmann, inu eni visoku Zas= titi Verordenski Gasposhi1' ndschi vte desheli, de jest te advinogradou, ali Goriz Katere meni ta Shazinski namestnik, ali Commi\sarius Vunskasau bode, Kupspraulene, inu Perpouane vine pote mainshi12 inu lo\snischi Sadobi'3 sha= zat ozem, Ko Jest sem K Shazilotich14 Pouvo, ali sadobe od Goriz sa Shaztnano postaulen gratan. letu se more sgodit Po moi Pameti, jnu vesti, bres Scledajna eniga shourastua, ali Peryas= nosti, eniga daru, ali dobrote, posebna pakh obenimu hklubi, ali Schodi, Ja bre\s vsega najn= menshiga Krivizshiga Nuza moje Gosposke, am= pak ozem nataxno viso shazat, koker se enimu Poštenima Pravizhnimu, inu bogojezimu Mosku Spodobi, inu jest na sodnimu denu pred tem Visegamogozhnimi'11 Bogu bodem sprizhat, inu sposnati mogu, Jest tudi ozhem moimu naprei postaulenimuNamestniku, ali C o mm i js arius U'8 vso Pokorschno19 Skasati, jnu kai meni teiste sne= govich napreipisanich naukou wode pod= voz'u, ali sporozu20, Jest une proviznu,2' jnu Svestu22 obravit ozhem, Kaku gvisno meni Bog pomoga,23 J eno ta prezista brels ujsega24 mades= ha Spozetha Diviza, jnu Matti Boshja Maria Jnuo\se25 lubi Svetniki. Amen._
Če zanemarimo povsem nepomembne razlike v rabi velike in male začetnice, se naša prepisa
10 Druga različica vsebuje glede na prvo naslednje razlike v pisanju male OZ. velike začetnice: gospodske, Nech, verordenski, Jest, vunskasau, Lofsnischi, Shazat, Sadobe, goriz, Letu, Sgodit, Koker Se, Inu Jest, Sodnimu, Sprizhat, Sposnati, Kai, Snegovich, Lubi.
'1 2 razliiica: Gasposchi i f
2. različica: po te Nar mainshi
I ^
2. različica: Czeni '4 2. različica: ShaziIo_tich
2. različica: Postenimo
16 2. različica: bogojezimo
'7 2, različica: vjsegamogozhnimo
'8 2. različica: Comifsariusu
2. različica: Pokoro 2. različica: Sporozo
i
2. različica: provizno
22	2. različica: Svesto
23	2. različica: pomaga
24	2, različica: vfsega
25	2. različica: vfse
razlikujeta v treh besedah in deloma v rabi samoglasnikov o in m Oba sta, kot vse kaže, prepisa tretje, za zdaj neznane predloge, le da ji prvi ostaja zvestejši. Predloga je dobesedni prevod ohranjenega nemškega obrazca "Formula Juramenti Vor die Schazmanner", prevajalec pa je bil v vsakem primeru Kranjec. Osrednjeslo-venske poteze so namreč več kot očitne, najsi gre za dolenjske (visoku, gospudu) ali gorenjske (gratan), medtem ko štajerske v celoti pogrešamo. Morda je le dan s prepisovanjem naknadno postal štajerski den (sodnimu denu), a tudi ta oblika ni izključno štajerska posebnost.
Mesta, na katerih se različici najbolj razlikujeta, so naslednja. Prvič, v drugi različici imamo presežnik (Nar mainshi) namesto primernika (mainshi) - to je pri zadnji najverjetneje prepi-sovalski lapsus. Drugič, izraz zadoba (Sadoba) v drugi različici enkrat nadomešča cena (Czena) in tretjič, pokorš(či)na (Pokorschno) je v drugi različici očitno po pomoti postala pokora (Pokoro). Daje prva različica bližja "kranjskemu" izvirniku kakor druga, kažejo prejkone značilno štajerski zapisi 3. osebe moškega spola preteklika (sporočo namesto sporoču), dajalnika (vsegamogočnimo namesto vsegamogočnimu, poštenima namesto poštenima) in prislova načina (pravično jnu zvesto namesto pravična, jnu zvestu). Nemara se roka domnevno štajerskega prepisovalca pri drugi različici kaže tudi v opustitvi zobnoustničnega v na začetku besede (vsega, vse namesto usega, ose). Presežnik narmajnši v drugi, bolj "štajerski" različici, je sicer značilen za kranjske govore, toda to bolj govori le v prid temu, daje predpona -nar v prvi različici izostala zgolj pomotoma. Prav tako je po tej poti najverjetneje nastala pokora iz pokoršne, ker je izraz pokora na tem mestu pomensko povsem neustrezen. In končno gre pri besedi zadoba v pomenu cene več kot očitno za prvotni izraz, vzet iz skupne predloge, saj se zadoba kot sinonim za ceno pojavlja skupaj s ceno tudi v drugi predlogi. Povrh tega je glas c v njej zapisan s sestavljenim grafemom cz (po Czeni), značilnim za madžarske, kajkavske in nekatere vzhodnoštajerske tekste, in je potemtakem lahko le sekundarnega nastanka.
Pravopisne poteze prisežnega obrazca so sicer zelo značilne za čas nastanka in kranjsko slovenščino. Deloma se zgledujejo po bohoričici sodobnih slovenskih tiskanih besedil, so pa toliko opaznejši vplivi nemščine in tudi adaptiranih latinskih izrazov v njej (Exellenzu, Commi\sarrus). Od bohoričice opazimo nedosledno rabo sestavljenih grafemov zh za glas c (Pravizhnimu, sprizhatter sli za š (pershe\sem) in i (podloshni). Šumnik s je zelo pogosto zapisan preprosto z nemškim sch (Schega), ki ima na drugi strani po enkrat tudi glasovno vrednost soglas-niških skupin sk (Steyersche) in šk (Schodi). Zanimiva je raba črke x za soglasniško skupino kš v besedi takšna (nataxno).
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
311
III. Tri ormoške mestne prisege
Glede na prejšnje prisežne formularje predstavljajo ormoški obrazci ločeno celoto z dovolj jasno prepoznavnimi skupnimi jezikovnimi in pravopisnimi značilnostmi. Povezujejo jih okoliščine pri nastanku (ormoška mestna pisarna) in kraj hrambe (fond mesta Ormož v Pokrajinskem arhivu Ptuj), ločuje pa časovna distanca v nastanku v razponu od nekaj desetletij do več kakor stoletja. Natančna datacija ormoških obrazcev ostaja namreč ena največjih neznank. A kakor koli že, vsi trije so bili zelo verjetno v rabi več kot le eno generacijo. Življenjska doba vseh skupaj, upoštevaje njihove morebitne predloge in mlajše prepise, je utegnila trajati kar dve stoletji, nekako od srede 17. stoletja do odprave mestne avtonomije leta 1849.
Poleg težav z datacijo je druga značilnost ormoških priseg tudi njihovo pozno odkritje, pozno tem bolj, ker so se stroke doslej razmeroma veliko ukvarjale s starejšimi vzhodno štajerskimi literarnimi in drugimi dokumenti. Eno od teh treh obravnavanih priseg je A. Klasinc, prečrkovano v sodobni slovenski črkopis, celo že objavil pred dobrimi tremi desetletji v zborniku Ormož skozi stoletja in na istem mestu omenil tudi obstoj njene mlajše vrstnice.26 Vendar je njegova nesamostojna objava, kot vse kaže, ostala povsem prezrta tako pri jezikoslovcih kot pri zgodovinarjih.27 Pozornosti ni vzbudila niti faksimilna objava prisežnega obrazca v naslednjem, desetletje mlajšem ormoškem zborniku (1983).28 Da ormoškega gradiva niso poznali starejši avtorji, ki so se intenzivno ukvarjali z vzhodnoštajerskim pisanim jezikom (F. Ilešič, J. Rigler),29 ne preseneča ob dejstvu, da je bil ormoški mestni arhiv že od konca 19. stoletja shranjen v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu30 in se ga do 60. let 20. stoletja ni nihče resneje loteval. Tako lahko le obžalujemo, da tri prisežna besedila iz Ormoža niso našla ustreznega mesta in obravnave v pregledih vzhod-noštajerskega in slovenskega pismenstva nasploh. Ni dvomiti, da bi poznavanje teh načelo kakšno novo vprašanje in morda osvetlilo katero še odprtih. Za zgodovinarja so besedila poleg
Anton Klasinc, Ormož skozi stoletja v luči arhivskih virov, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973, str. 76. V objavi je precej prepisovalskih napak.
07
Pogrešamo jo tudi v doslej najbolj strnjenem pregledu slovenskih priseg: Matevž Košir, Prisege v slovenščini, Arhivi XV (1992), str. 6-11.
Andrej Fekonja, Pregled arhivske dejavnosti na ormoško-ptuj-skem območju v luči dela profesorja Antona Klasinca, Ormož skozi stoletja II, Ormož 1983, str. 18.
Fran IlešiC, Hrvatski utjecaji u istočno-štajerskim tekstavima, Zagreb 1905; Rigler, n. d., str. 661-668. 30 Anton Klasinc, Gradivo za zgodovino Ormoža in njegovega okraja, Ormož skozi stoletja, Maribor 1973, str. 120 si.
tega zanimiva ne le kot še en dokaz močnih vplivov kajkavskega kulturnega prostora na obmejnega štajerskega, temveč tudi v luči dejstva, da gre sploh za prve znane slovensko pisane uradne dokumente katere od pisarn sedmih mest Slovenske Štajerske, nastale pred 19. stoletjem.31
Ko sem se med raziskovanjem ormoške preteklosti podal po sledi obeh Klasinčevih priseg, prve objavljene in druge zgolj omenjene, mi je bila vseskozi v pomoč Marija Hernja Masten, ki ima tudi zasluge, da poznamo danes namesto dveh vse tri starejše slovenske dokumente ormoškega mestnega arhiva. Pri tem je najzanimivejše, da je Klasinc povsem prezrl prisežni obrazec za mestne svetnike, tem bolj ker je ta v knjigi mestnih sejnih zapisnikov zapisan takoj za meščansko prisego, ki jo je objavil.
S tem v zvezi si najprej poglejmo, kje v ormoškem mestnem arhivu so dokumenti shranjeni, kakšno oporo imamo za datacijo in kako je dva obrazca datiral A. Klasinc.
Prva dva, prisega za na novo sprejete meščane in prisega za mestne svetnike, sta zapisana na zadnjih štirih paginiranih straneh (pag. 322-325) knjige mestnih sejnih zapisnikov 1650-1725.32 To je torej zelo okvirna datacija njunega nastanka. Majhna je namreč verjetnost, da bi besedili, zapisani pri koncu folianta, nastali po letu 1725, ko je bila knjiga zapisnikov že zaključena. Zgornjo letnico nastanka lahko pomaknemo nazaj tudi zato, ker tečejo zapisniki kronološko samo do začetka leta 1721 (pag. 316), nato se začenja naslednja knjiga zapisnikov 1721 1762,33 v prejšnji pa je na naslednji strani 317 (pomotoma) samo še beležka o volitvah mestnih funkcionarjev januarja 1725. Med tem zapisom in našima dvema prisežnima obrazcema so še štiri paginirane strani. Prvi dve (pag. 318-319) govorita o delitvi mestnih gozdov leta 1710, na naslednjih dveh (pag. 320-321) pa sta nemški prisegi za mestne svetnike. Sodeč po podatku o delitvi gozdov so zapis, katerega vsebina ni sodila v kronološko zaporedje sejnih zapisnikov, zavestno uvrstili na konec knjige. Tu pa sta morali biti že tedaj obe nemški in obe slovenski prisegi, zato je bil umaknjen nekoliko nazaj. Prisege so torej najverjetneje nastale pred letom 1710, pri čemer so zapisovalci predvidevali, da se jim bo v prihodnje pridružil še kak podoben zapis, zato so zadnji dve strani knjige pustili nepopisani. Ce pomislimo na funkcijo besedil -
Prim. Boris Goleč, Regionalne razlike v jezikovni podobi pre-
bivalstva slovenskih celinskih mest med 16. in 18. stoletjem,
Zgodovinski časopis 57 (2003), str. 35, op. 67.
32 Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Arhiv mesta Ormož (AMO), Sk.
9 (Sch. 6, Heft 16), zapisnik sej mestnega sveta 1650-1725. Prim. delno objavo: Gernot Fournier, Sodni protokol ormoškega mestnega sodnika 1721—1762, izpis za leta 1721—1730, Ormož skozi stoletja IV, Ormož 1993, str. 186-216.
314_Iz arhivskih fondov in zbirk_ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
Prva ormoška prisega za na novo sprejete meščane
K
tfßfWf* j- ^	pM ^
% e-s	i« ¡|g3 JL^
.Mpi ggg^ ^ j WfyM. m i
Mii ^ S^pi: liÄ / 0> 7 " / _ , ■. lliliiih; - gg
pf gag iWm
PÜ p	aO>/i- -§ ■
i |f§f SR^mS ■
zaradi permanentne potrebe so morale biti prisege vedno na voljo, tako da jih je bilo mogoče brez težav najti -, je zelo logično, da so se znašle na koncu knjige mestnih protokolov. Na ta način so jih mestni očetje tudi najlaže zavarovali, da se ne bi izgubile ali založile. Zgornja mejna letnica nastanka je torej bolj ali manj zanesljiva - pred letom 1710 -, zato pa smo v precej večji zadregi glede spodnje letnice. Obrazce - tako nemške kot slovenske - bi ne nazadnje lahko prepisali v knjigo že ob njeni nastavitvi leta 1650, in sicer bodisi iz prejšnje, danes izgubljene knjige protokolov, bodisi iz kakšne druge predloge. Različna pisava obeh slovenskih obrazcev sama po sebi ne kaže, kolikšna je časovna distanca med zapisoma. Pa tudi nemška verzija meščanske prisege (Der Burger Aydtpflicht), v izrazju nekoliko bogatejša od slovenske, ki le-tej sledi na isti strani, pri dataciji ni v posebno oporo, saj je ne nazadnje lahko nastala pozneje kot slovenski obrazec.
Tako mi za ugotavljanje časa nastanka ni preostalo drugega kot analiza pisave: primerjanje pisav obrazcev z drugimi individualnimi rokopisi v sami knjigi. Toda kolikor sem mogel ugotoviti, pisave nemških in slovenskih obrazcev ne ustrezajo nobeni od rok, ki so tričetrt stoletja pisale sejne zapisnike. Povrhu tega je pri identificiranju
individualnih rokopisov še dodatna težava, ker sta slovenski besedili latinični - pisani v huma-nistiki, vsi drugi zapisi pa v nemški gotici. A tudi kratki latinični pasusi in posamezne besede v njih po moji sodbi ne izvirajo od zapisovalcev slovenskih priseg. Ugotavljanje avtorstva in datacije po tej poti moram tako prepustiti morebitnim poznejšim odkritjem; ni namreč izključeno, da se ustrezni pisavi skrivata kje drugje v fondu ormoškega mesta, denimo med njegovim listinskim gradivom. Končno obstaja možnost analiziranja črnila; pri tem sem bil omejen že kot laik, tem bolj pa ob dejstvu, da je knjiga zapisnikov v Zgodovinskem arhivu Ptuj na voljo le vvobliki fotokopij. Originalni foliant je namreč v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu34 in ga nisem imel v rokah.
Pri poskusu datacije prve od obeh priseg se bom raje oprl na njeno vsebino, natančneje na sam naslov. Morebitna poznejša odkritja bodo moja sklepanja nemara ovrgla, zato jih ponujam predvsem kot izhodišče za razmišljanje. Prva prisega, namenjena na novo sprejetim meščanom (pag. 322-323) nosi nadvse pomenljiv naslov: Juramentum Ciuis Croaticae (prisega meščana V hrvaščini). K vprašanju hrvaško oz. hrvaško-
34 StLA, S A. Friedau, Sch. 6, Heft 16.
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
311
slovensko se bom v nadaljevanju še vrnil, tu pa se kaže pomuditi ob vprašanju, kdaj bi avtor pisanja z izrazitimi kajkavskimi potezami jezik najbolj zgodaj lahko označil kot hrvaščino. Znano je namreč, da so avtohtoni prebivalci Civilne Hrvaške kajkavščino še v 18. in celo v prvi polovici 19. stoletja imenovali slovenski jezik, sinonim hrvaški pa je tega začel izpodrivati šele v 17. stoletju oziroma intenzivneje po letu 1700.36 Prva kajkavska knjiga, ki v naslovu pravi, da je pisana v hrvaškem jeziku, je bila denimo izdana poznega leta 1664.37 Upoštevaje ta dejstva se nagibam k sklepanju, da ormoška "hrvaška prisega" ni mogla nastati v zgodnji dobi pisanja knjige mestnih zapisnikov, torej po letu 1650, temveč vsaj nekaj desetletij pozneje. Okvirno bi jo lahko umestili v čas okoli leta
1700, torej kakšno desetletje ali dve pred letnico 1710, ki sem jo opredelil kot zgornjo. Posredno bi temu v prid govorila tudi nemška verzija prisege na isti strani, za katero sicer prav tako ne vemo, kdaj je nastala, imata pa slog pisave in raba velike začetnice več potez 18. kakor 17. stoletja. Tako lahko načelno pritrdim A. Kla-sincu, ki je sicer brez kakršne koli utemeljitve, a gotovo ne brez razloga zapisal, da gre za "obrazec prisege iz 17. stoletja, zapisan okrog leta 1700".38
Zaradi lažjega razumevanja objavljam oba prisežna obrazca tudi prečrkovana v sodoben slovenski črkopis; pri tem dopuščam možnost, da kot nepoznavalec posebnosti jezika nekaterih mest nisem transiiteriral povsem točno.
Prisega za na novo sprejete ormoške meščane38
[pag. 322] Jurumentum Ciuis Croaticae. JaS N. PriSe\sem, da ias niednomu drugomu GoSpodnu neschem podlo\sen ali pokoren biti, negho GoSpodnu Rihtaru y Rathu Ormoskoga Varuj sa, y niihou haSen na dobro pomochi Sprauliati, y Varaske prauicze hochiu pomochi braniti, hochem ntim pokoren y podlossen biti, y nes= chem S niednem SuuenSkem nikakou Baratssag ali paidastuo imati, kaibi Suproti Varaske prauicze doSe= uialo nescliH gouoriti, Negho kuliko mie moguchie od Bo\sie Strani hochiu pomochi braniti. Takotni Bogh ... [konec prečrtan, obrobni popravek neberljiv in prav tako prečrtan]	[pag. 322] Juramentum Ciuis Croaticae. JazN, prisežem, da jaz ni jednomu drugomu gospodnu neščem podložen ali pokoren biti, nego gospodnu rihtaru i ratu ormoškoga varaša i njihov hasen na dobro pomoči spravljati i varaske pravice hočju pomoči braniti, hočem nim pokoren i podložen biti i neščem s nijednem zvenskem nikakov baratšag ili pajdaštvo imati, kaj bi suproti varaške pravice doze-vjalo, nešču govoriti, nego kuliko mi je moguče od božje strani hočju pomoči braniti. Tako mi Bog ... [konec prečrtan, obrobni popravek neberljiv in prav tako prečrtan]
[nadaljevanje drugega pisca na naslednji pag. 323] ...Pomoji y Blaszena Deuicza Maria Mayka Bo\ia, pre\ Zuega greha y Macule Pry eta y Szui Szueteki, amen.	[nadaljevanje drugega pisca na naslednji pag. 323] ... pomozi i blažena devica Marija majka božja brez svega greha i makule prijeta i s vi sveteki, amen.
35	Janez Rotar, Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina. Zgodovinski časopis 42 (1<>88), str. 334-338. -Prim. Rigler. n. d., str. 668.
36	Rotar, n. d., str. 338.
37	Ktasinc, Ormož, str. 76.
38	ZAP, AMO, šk. 9 (Sch. 6, Heft 16), zapisnik sej mestnega sveta 1650-1725, str. 322-323.
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
Prisega za na novo izvoljene ormoške mestne svetnike39
[pag. 324]
Szaues Jednoga Ratnika, Uliti Senatom Nyegoue Prijz.ege.
Jas N: N: J eden \zebran Ratnik Uliti pris=than Senator onde, obechuiem y Pri\ze\zem na denesni dain Kyednomu postuvanomu y poglauitomu Magistratu\u Talnacnosti, toga mesta Ormuskoga, j zrno i um Telounum pri=\zegum¡zato da Jas paiduche y v\zako Vureme, Kuliko bude potreba vu raizumnosti Rata Najsega poszlu\z,ati, y Jednako \zpodabnem Modu\sem najperuo vu paiduche Potre=boche
Íiouerauati, na dale \zupratiunost Z=vun izke Tusbe polek moyega Gospona Richtara y drugeh ostaleh poglauitaga Magistratura Talnacnosti Gosponou Ratnikou, y Senatorou laipako bale \zra\zumom Moyega jznania pres=timeti, Ra\zumeuati, y fzuerhu Toga \zprauicnostium \zuditi, y Niti der¡zati po=lek Pryatela ali Ces Nepryatela, niti presti=mak Rodbinstvuu, Par, ali Mittu, nego tak Bosnumu, kak Bogatomu, y tak Bogatomu kak Bosnumu to Lublenu Tostoinosti Prauichu pomagat talati, yízuerjzauati, Niftar manie Tulikai Se toga abcinskoga Mesta negoue prauiche, Fraschine, \zlobodnosti, u\zako vreme Czuvati, Kuliko meni bude moguche Braniti y \zagouariat(i) pomaga(t)i yjzuprat tomu vu Naimenjsem nistar gouor(iti) ali Misliti, y Tulikai\ze is Rata Na\seg [pag. 325]
Iliti Magistratura Nigoue Jzkrounosti, y Talnacno\ti, nikomu nista r vun pouedati, naiperuo Dabi, ali jze Met jzvunskemi \zpominati, Negouu ¡tem Kaifze Prauiche abcinskoga Mesta, y potrebach dotiche na ha\szen biti, y Vujzako vreme premisliti Prilzegu jzavefzuvanie y Pristania V alie M oye, Tak Meni Bog pomo\i y Bla\zena Deua Maña, pres jzue Makule y greha pryeta, y jzui Bosi jzuetehi, Amen._
[pag. 324]
Savez jednoga ratnika iliti senatora njegove prisege.
Jaz N. N. j eden sebran ratnik iliti pristan senator ovde, obečujem i prisežem na denešni dajn k jednomu poštuvanomu i poglavitomu magistratusu talnacnosti toga mesta ormuškoga z mojim telovnum prisegum, zato da jaz pajduče i vsako vureme, kuliko bude potreba vu razumnosti rata našega poslušati i jednako spodabnem modu sem najprvo vu pajduče potreboče poveravati, nadale suprativnost zvunske tužbe poleg mojega gospona rihtara i drugeh ostaleh poglavitaga magistratusa talnacnosti gosponov ratnikov i senatorov najpako bale z razumom mojega znanja preštimeti, razumevati i zverhu toga s pravičnostjum suditi i niti držati poleg prijatela ali čez neprijatela, niti preštimak rodbinstvu, par ali mitu, nego kak božnumu tak bogatomu i tak bogatomu kak božnumu to lublenu dostojnosti pravicu pomagat talati i sveržavati, ništar manje tulikaj se toga abcinskoga mesta, negove pravice, fraščine, slobodnosti u sako vreme čuvati, kuliko meni bude moguče braniti i zagovarjat(i) pomaga(t)i i suprat tomu vu najmenšem ništar govor(iti) ali misliti i tulikaj se iz rata našeg [pag. 325]
iliti magistratusa nigove skrovnosti i talnacnosti, nikomu ništar vun povedati, najprvo, da bi se med zvunskemi spominati, negovu s tem, kaj se pravice abcinskoga mesta i potrebač dotiče, na hasen biti i vu sako vreme premisliti prisegu zavezuvanje i pristanja valje moje. Tak meni Bog pomozi i blažena deva Marija brez s ve makule i greha prijeta i svi božji sveteki, amen._
39 Prav tam. pag. 324-325.
308	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321

Ormoška prisega za mestne svetnike
.'■ i
' ^^ J^StStOJiA
f .	r f'l- Ž ¿čil,* Zm y tj'-
1 £t t," '/.T^	-


-i i'.ii.f 1 f^tj
/t^a^ I	JT*j,

»» »ff^«-, Ajm&m.*» TU^^u

r
lit:
. * J	L lm.VV J "K^i/i u t» - oi

J
AHt _ j^TCO ^Lh L	ift
n> t f f';: ■ U .^ra-*	I- '
/¿l*» eu jVt
ižL „¿i	^
A.
i - » 7 —r r : r^jf i	%t£i „u ■ Al
, //iT/	'
-	' i "	j
tj t C >1 .fj^J	/T»***

A j	Z1, /1 ^^^Si-iv^t , J/ '■"''S '	. J
/i r-A -f| j¿r *
Si*- A	V- K-lli
%tanfc TJiA"■jkJg^J	*
i»! ti

l* i n.
U /3 t-
«t-riisefe
ri /it, /t V	r-	r. f
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
Jezikovno in pravopisno analizo besedil prepuščam jezikoslovcem, glede obojega pa si vendarle dovoljujem nekaj opažanj. Obrazca kažeta izrazite kajkavske vplive in sta v osnovi sploh bolj kajkavska kot vzhodnoštajerska. Ni izključeno, da se opirata na kakšno predlogo z druge strani štajersko-hrvaške ali štajersko-ogrske meje (Medžimurja). Morda bi primerjava z morebitnimi ohranjenimi prisežnimi obrazci iz Varaž-dina ali Cakovca pokazala, da sta v Ormož pri-romala od tam in sta ju prepisovalca le nekoliko prilagodila ormoškemu idiomu in upravnemu izrazju na tej strani meje. Druga možnost je kaj-kavski izvor ali vsaj tamkajšnja šolska izobrazba zapisovalcev, vendar o njih ne vemo, kdo so bili. Kakor koli, kajkavski vplivi na vzhodnoštajerski cerkveni, knjižni in pisani jezik so bili zlasti v 18. stoletju zelo močni.40 To potrjujejo domala vsi vzhodnoštajerski slovenski dokumenti iz 17. in 18. stoletja, posebej pa oni iz Središča ob Dravi, kjer je nastalo največ danes ohranjenih. Jezikovne in kulturne vezi so bile tako intenzivne, da v drugi polovici 18. stoletja srečujemo oznako hr\'aški celo za govore obmejnega vzhodnoštajerskega prostora/1 Pri tem je posebej opozoriti na vpliv varaždinske gimnazije, na kateri se je šolala glavnina vzhodnoštajerskih izobražencev, predvsem duhovnikov. Varaždin je bil tako vsaj od ustanovitve gimnazije (1636) kulturno središče čezmej-nega prostora, ki je vključevalo tudi vzhodni del Slovenskih goric.42 Kot je znano, je imela kaj-kavščina kot pisani jezik v kvantitativnem pogledu že od 16. stoletja močno prednost pred štajersko slovenščino in ji je bila lahko dober zgled, ki seveda ni ostal brez posledic - kaj-kavskih vplivov v pismenstvu jezikovno zelo sorodnega prleškega in tudi širšega prostora.
40	Prim. Rigler, n. d., str. 661, 667-668.
41	V tretji četrtini 18. stoletja so prleške obmejne govore označevali kot "hrvaščino" nekako v prostoru med mejo Štajerske proti Ogrski in Hrvaški ter trto, ki teče od Sv. Jurija ob Ščavnici do Velike Nedelje, še posebej pa govor Središča ob Dravi. Zgovoren dokaz so vizitacijski zapisniki župnij v arhi-diakonatu med Dravo in Muro iz let 1760 in 1764: za radgonskega kaplana, rojenega Središčanca, pravijo, da ne zna nemško, temveč le "pure Croaticum", ljutomerski kaplan, po rodu iz Sv. Jurija ob Ščavnici, zna nemško in hrvaško, drugi kaplan, ljutomerski domačin, le hrvaško, kaplan pri Veliki Nedelji, po rodu Kranjec, iz Kamnika seje že privadil hrvaškemu naglasu (accentui Croatico), župnik v Središču, prav tako Kranjec, pa govori hrvaško (Croaticam linguam) sploh že zelo dobro (Jože Mlinarič, Župnije na Slovenskem Štajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro ¡656-1774 (Acta ecclesiastica Sloveniae 9), Ljubljana 1987 str. 204,211,234 240).
42	Prim. Rigler. n. d., str. 661. 678. — Utrditev pojma hrvaški za kajkavščino zagorskega prostora in njegova, četudi le akademska razširitev na govore onstran hrvaško-štajerske meje utegneta biti povezana tudi z dejstvom, da je bil Varaždin v tem času dve desetletji (1756-1776) politično središče Hrvaške, nato je to vlogo po velikem požaru spet prevzel Zagreb.
Pri ormoških prisegah je marsikdaj težko zagotovo ločiti med kajkavizmi in domačimi narečnimi izrazi. Tudi če je šlo za kajkavske predloge, so v novem okolju iz njih odstranili nekatere preveč tuje elemente. Zagotovo seje to zgodilo z osebnim zaimkom^, kolikor ga je v morebitni predlogi nadomeščal ja, vendar je jaz na drugi strani izpričan tudi v kajkavskih tekstih.43 Podobno je iz varoši, ki se v meščanski prisegi še ohranja (varaš) in je bila tedaj živ izraz tudi v Prlekiji,44 moralo v obrazcu za mestne svetnike nastati mesto. Zelo verjetno se je isto zgodilo z adaptiranimi nemškimi upravnimi izrazi, kot so rihtar (iz Richter), rat (Rat) in ratnik (Ratsherr), kolikor jih niso vsaj sinonimno uporabljali tudi onstran hrvaške in ogrske meje. Na Slovenskem sta bila rihtar in rat splošno razširjena,45 kolikor mi je znano, pa se je mestni svetnik pojavljal v obliki ratnik le v Ormožu; drugje srečujemo rat-nega gospoda.46 Za prevzem svetniške prisege neposredno iz kajkavskega prostora morda govorita latinizma senator in magistratus (hungari-zirani magistratus), oba sicer v 18. stoletju izpričana v Središču,47 ter zlasti beseda talnačnost, izpeljanka iz madžarskega tandcs v pomenu svet oz. zbor (varosi tandcs = mestni svet). Hungari-zem varoš za mesto in trg je bil, kot že rečeno, razširjen tudi na vzhodnoštajerskem obrobju,48 a vsekakor bolj domač kajkavskemu prostoru. Drugi izraziti hungarizem bardtsdg za prijateljstvo pa utegne spet govoriti v prid prenosa izvirnega besedila meščanske prisege iz krajev onstran štajerske deželne meje. Na uvoženost obeh obrazcev bi kazali tudi njeni sklepni formuli religiozne narave. A čeravno sta značilni za cerkveni jezik zagrebške škofije, to še ne pomeni, da ju niso prav v takšni obliki uporabljali tudi Ormo-žani. Iz hrvaških krajev je namreč izhajal ali se tam šolal dobršen del ormoške laične duhov-
43	Prim. prav tam, str. 669.
44	Prim. slovensko prisego ljutomerskih tržanov iz obdobja 17171725: Fran Kovačič, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza, Mari bor 1926, str. 229; prim. slovenske dokumente trga Središče ob Dravi iz 17. in 18. stoletja(Ilešič, n. d., str. 3, 13, 14, 17, 20).
45	Njuna najzgodnejša raba v uradnem dokumentu je iz 16. stoletja v prisežnih obrazcih mesta Kranja: Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550), Trst 2001, str. 95-99; o splošni uveljavljenosti v 18. stoletju priča prisežni obrazec za mestne sodnike na Kranjskem: Peter Ribnikar, Slovenska prisežna obrazca iz srede 18. stoletja, Jezik in slovstvo XIX (1973/74), str. 261; o sinonumu svet za rat pa: Janez Kos, Slovenski prisežni pouk iz Metlike, prav tam, str. 258.
Prim. Boris Goleč, Slovenica iz prve polovice 18. stoletja v metliški poročni matici in ljubljanski oklicni knjigi, Arhivi XXII (1999), str. 150, 152; isti, Starejša arhivska slovenica mesta Kranja, Arhivi XXV (2002), str.75.
47 Prim. Ilešič, n. d., str. 14, 17, 19.
dR
Po informaciji Marije Hernja Masten je na Ormoškem danes v izključni rabi beseda mesto, prleški govori okoli Cirkulan pa, denimo, poznajo vareš za Ptuj.
308	Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321

ščine, poleg tega pa je ormoški frančiškanski samostan, tesno povezan z mestnim življem, sodil v slavonsko provinco.49
Značilni kajkavizmi, ki bi bili težko v živi rabi v ormoškem govoru, so denimo: j eden, hude, gospon, vreme ter končnici -oga in -omu (or-muškoga, nijedonomu drugomu), danes na Štajerskem omejeni le na Središče in njegovo neposredno okolico.50 Obe končnici (-omu sicer kot -orno) se poleg tega pojavljata tudi v tretjem najmlajšem obrazcu, ki torej prav tako še ne pozna prleških sufiksov -ega in -emu, sredi 19. stoletja prav od tod prevzetih v slovenski knjižni jezik. Izrazita kajkavska poteza vseh treh obrazcev je zlasti dosledna raba veznika i. Tega srečamo že v najstarejšem slovenskem štajerskem besedilu, velikonedeljski prisegi iz leta 1570. Rigler gaje s tem v zvezi označil kot "morda kajkavskega", ker ni izključil možnosti, da se je i v 16. stoletju na Štajerskem še govoril.51 V starejših vzhodno-štajerskih besedilih je še zelo pogost,52 sodobno prleško narečje pa ga ne pozna.
Tretji ormoški prisežni obrazec54 je, kot že rečeno, vsaj nekaj desetletij ali več kot celo stoletje mlajši od prvih dveh. A. Klasinc je nedvomno mislil nanj, ko je leta 1973 v svoji razpravi v zborniku Ormož skozi stoletja skopo zapisal: "V arhivu mesta Ormoža je ohranjen tudi mlajši obrazec prisege iz druge polovice 18. stoletja v vzhodnoštajerskem slovenskem narečju".55
Kakor koli že, obrazec najverjetneje res izvira še iz druge polovice 18. stoletja, čeprav nosi nevezan list, na katerem je zapisan, natančen datum 1. januar 1803. Slovenska prisega je sicer del dokumenta s podpisom ormoškega mestnega sodnika in sveta (N. N. Richter undRath), sestavljata pa ga nemški prisežni obrazec (Biirgereid) in njegov nenaslovljeni slovenski prevod.
Zaradi boljše razumljivosti podajam tudi ta prisežni obrazec vzporedno v transkribirani in transliterirani obliki.
Enako kot prej šnja dva tudi ta obrazec ne more skriti kajkavskih potez, a kot celota vendar daje vtis, da gre, kot pravi že Klasinc, za vzhodno-štajersko slovensko narečje. Kot prleške je, deni-
49	Prim. p. Marjan Vogrin, Samostan manjših bratov observantov v Ormožu, Ormož skozi stoletja, Ormož 1993, str. 9-1'.
50	Prim. Rigler, n. d., str. 662.
51	Prav tam. S?
Prim. zlasti Ilešič, n. d.
53	Prim. Rudolf Kolarič, Prleško narečje. Svet med Muro m Dravo, Maribor 1968, str. 648.
54	ZAP, AMO, šk, 29, mapa 50a, Meščanska pisma — obrazci za sprejem v meščansko zvezo, pag. 338-339.
55	Klasinc, Ormož, str. 76. - Zdi se, kot da je stavek nekakšen
vrinek, ki se ga je Klasinc domislil naknadno, ko je bila raz-
prava že tik pred tiskanjem, saj necitirane navedbe Se zdaleč
niso bile njegova navada, Bržčas prisežnega obrazca v tistem
hipu ni imel pri roki in se niti ni mogel spomniti, kje natanko ga je videl, kajti gradivo ormoškega mesta je bilo tedaj, leta 1973, še v Gradcu.
mo, prepoznati oblike: vsaki čas, edninski dajal-nik purgari, končni o v dativu celotno idr. Končno sodbo o jeziku bodo seveda lahko dali le jezikoslovci. Opozoril bi samo na najočitnejše razlike glede na prejšnji dve prisegi: vsega, vse namesto svega, svi, oziralni zaimek kere, števnik en namc-stojeden, nijednomu, veznik ali namesto ili in Uiti, čeprav se ta enkrat še pojavi. Nedomač ostaja v tem času že izključno kajkavski veznik i, ob njem pa enkrat nastopi še kajkavizem koja kakvo. Samo v tem obrazcu je tudi pojempurgar, in sicer tako v ednini kot v množini. Že iz prejšnjih dveh priseg sta znana pojma magistratus(š) in varaš; za varaš Rigler pravi, da je kajkavski, v vzhodnem delu Slovenskih goric pa je znana oblika varoš.51
Kajkavski vplivi na vsa tri ormoška prisežna besedila so še bolj kot v samem jeziku izraziti v pravopisu.58 Naj opozorim samo na najočitnejše: sestavljena znaka ¡z in sz za glas s, precej dosledna raba ch za šumnik č (slednji nastopa tudi kot c in cz) in cz za sičnik c (ta je alternativno zapisan kot ch), pogostost zapisovanja s za šumnik š, a tega je v najmlajši prisegi povsem izpodrinil zapis [v. Precejšnje razlike so v zapisovanju glasu ž: poleg kajkavskega grafema s srečamo še .v;. J.v. Jz, .v.v in i, v nobenem besedilu povsem enotno. Vsi trije teksti so torej pravopisno zelo daleč od sočasnih osrednjeslovenskih in slovenskih štajerskih besedil zunaj Prlekije. Nemški sestavljeni grafem sch nastopa denimo enkrat samkrat (Fraschine), a še to zgolj na videz, saj gre v resnici za zaporedje kajkavskih znakov s in ch z glasovno vrednostjo šč.
Če torej ormoške prisege primerjamo z drugimi vzhodnoštajerskimi uradovalnimi besedili 17. in 18. stoletja, sodijo v krog pismenstva Središča ob Dravi, po pravopisu bolj ali manj dosledno kajkavskega in po jeziku pod močnimi vplivi se-vernohrvaškega sosedstva.59 Drugi geografsko najbližji uradovalni zapisi - ljutomerska, hrastov-ška in ptujskogorska prisega - so pravopisno veliko bliže kranjskim in drugim slovenskim besedilom kakor kajkavskim, četudi ima, denimo, ljutomerska prisega izrazite kajkavske jezikovne
Prim. Bernard Raj h, Prispevki k zgodovini vzhodnoštajerskega knjižnega jezika, Časopis za zgodovino in narodopisje 70, Nova vrsta 35 0999), str. 343 si.
57	Rigler, n.d., str. 664.
58	Kot merilo čistega kajkavskega pravopisa tega časa so mi rabila Pravila bratovščine sv. Florijana v Središču iz leta 1705. Prim, komentirano objavo: Ilešič, n. d., str, 11-14; prim, tudi Rigler, n. d., str. 668.
59	Prim. komentirane objave srediSkih dokumentov: Ilešič, n. d. Prim. Rigler, n. d. 667. 668-669, 674; objava ljutomerske prisege: Kovačič, n. d., str. 229; objava hrastovške prisege: Fr. Kotnik, Slovenska prisega iz Hrastovca, Časopis za zgodovino in narodopisje 23 (1928), str. 147—148; objava ptujskogorske prisege: Matej Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno-zgodovinske črtice, Maribor 1885, str. 134.
308
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
[pag. 338]
Jasz N. N. preszechem Bogo vszamuguchemu vszaznajuchemu presz vszega sznotra\snyoga dvoinoga Mi\slenya y Razuma eno resznichno telovno Priszego, da jasz vsze ono, Kai meni moja napreposztavlena Goszpoczka Uliti szlavni Magisztratu\s Ormu\ski vu obchinszkum, ali zoszebnum zapovedu bude, vszakichasz sztalno, y presz Mermranya obder\zavati, vsza ona Poszla, Kera Purgarum ali czelomo Vara\su en Haszen dona\sanyu, obna\sati, ona paku, Koja Kakvo [pag. 339]
Sgodu dona\sanyu, szkerblivno odbijati, zadnich vsze Dache, Kere en Purgar obnajsati more, vszigdar dobrovolno platiti. Sztem vahmyem jasz vszigdar, Kak sze jednomo Purgari dosztonya verno, zamuchech y presz vszega Haszna ravnati, tak isztinszko, Kak meni Bog pomaga._
[pag. 338]
Jaz N.N. presečem Bogo vsamugučemu vsaznajučemu brez vsega znotrašnjoga dvoj noga mišlenja i razuma eno resnično telovno prisego, da jaz vse ono, kaj meni moja napre(j)postavlena gosposka iliti slavni magistratuš Ormuški vu občinskum ali zosebnum zapovedu bude, vsaki čas, stalno i brez mrmranja obdržavati, vsa ona posla, kera purgarum ali celomo varašu en hasen donašanju obnašati, ona paku, koja kakvo [pag. 339]
zgodu donašanju, skrblivno odbijati, zadnič vse dače, kere en purgar obnašati more, vsikdar dobrovolno platiti. S tem valunjem jaz vsikdar, kak se jednomo purgari dostonja verno, zamučeč i brez vsega hasna ravnati, tak istinsko, kak meni_Bog. pomaga._
Druga ormoška meščanska prisega, zapisana leta 1803 (zaključek)
. t , ' v-',v
k, 1 i .r ... i'.',	-	'■itA-f/m {tf/fr-JST.čfr f
" '	* S '	t
/s -
: 4. te & ¿/	is & ¿t. ' '
7 t-	^
jj	t
/K i' C
.	'	P
'MO,- 77T/ ' r /~fjL > ' ¿<2si	*t tf&^i*t
. i - ,rr-' < t	/D /7 Vrt
•iVJi
//
j&z) JL	—> ^
,r. ,ln I	—	■ t
--/T
/ f iS

1


Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI 27 (2004), št. 2
Boris Goleč: Neznana starejša uradovalna slovenica s Štajerskega (1677-1803), str. 307-321
311
Na koncu kaže opozoriti še na drugo kulturnozgodovinsko razsežnost ormoških tekstov. Poznamo namreč več slovenskih (pol)uradnih besedil iz pisarn štajerskih trgov, ormoška pa so, kot rečeno, edini znani slovenski uradovalni zapisi katerega od sedmih spodnještajerskih mest. Temu se ni čuditi, saj sta bili v tem prostoru po jeziku svojega prebivalstva daleč najbolj slovenski mesti Ormož in Brežice, obe do druge polovice 18. stoletja sploh izrazito slovenski/61 Takšno stanje sta v Ormožu omogočala močna vpetost mesteca v prleško zaledje in šibko priseljevanje iz nemškega prostora."2 Tradicionalna jezikovna in etnična podoba se je začela spreminjati šele z močnejšim dotokom nemškega življa proti koncu 18. stoletja;63 to seje nazorno
odrazilo v jezikovni praksi domače župnije. Od prvih zahtev mestnih očetov po nemški katehezi leta 1782 - duhovniki so dotlej poučevali verouk le v hrvaškem (!) in slovenskem jeziku64 - do leta 1805 izpričane redne nemške pridige poleg slovenske,65 je minila manj kot ena generacija. Sprememba stoletnega razmerja med slovenščino in nemščino pa se je ne nazadnje izrazila tudi pri obravnavanih prisežnih obrazcih. Če je prva meščanska prisega iz okoli leta 1700 najprej zapisana v slovenščini in nato v nemškem prevodu, je vrstni red jezikov pri drugi, tisti z letnico 1803, zamenjan. Na to je brez dvoma vplivalo še dejstvo, daje nemščina medtem (1784) tudi formalno postala uradni jezik monarhije.
61
62 63
Prim. Goleč, Regionalne, str. 31, 34-35.
Prav tam, str. 36.
Prim. Klasinc, Ormož, str. 75.
64
65
Prim. Nada Jurkovič, Šolstvo (1676-1847) in bratovščina sv. Rešnjega telesa (1661-1787) v Ormožu, Ormož skozi stoletja lil, Ormož 1988, str. 166.
Prim. Stanko Kotnik, Trije drobci o narodnem prebujanju vzhodne Štajerske, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 699-700.