19
Naša edina avtohtona sladkovodna 
želva, močvirska sklednica (Emys 
 orbicularis), je ogrožena vrsta pla-
zilcev. Varujeta jo tako državna kot 
evropska zakonodaja. V Sloveniji je 
prisotna v submediteranskem in celin-
skem pasu. V večjem številu se pojavlja 
na Dolenjskem, v Beli krajini, Sloven-
skem primorju, Vipavski dolini in na 
Ljubljanskem barju, na drugih obmo-
čjih je redka.
Čeprav je močvirska sklednica vodna žel-
va, so za njen obstoj prav tako pomembni 
primerni kopenski habitati. Samice na ko-
pnem izkopljejo luknjo v podlago in odlo-
žijo jajca. Gnezda ogrožajo človekova de-
javnost in tudi naravni plenilci, ki imajo 
lahko pomemben vpliv na majhne in izo-
lirane populacije. Zaradi dolgoživosti (do-
čakajo lahko tudi do 80 let) so lahko skle-
dnice na nekem območju prisotne, čeprav 
je razmnoževalni uspeh že več let skoraj 
ničen. Na nekaterih območjih je dejavnik 
ogrožanja tudi promet. Sklednice migri-
rajo po kopnem z namenom koloniziranja 
novega območja, samice pa med iskanjem 
mesta za gnezdenje. Z ozirom na to pro-
blematiko smo v Herpetološkem društvu 
– Societas herpetologica slovenica v letu 
2015 s finančno pomočjo Mestne občine 
Ljubljana in Krajinskega parka Ljubljan-
sko barje izvedli projekt »Izboljšanje ha-
bitata močvirske sklednice na območju 
Gmajnice – Curnovec«.
Namen projekta je bil poiskati gnezda na 
območju kanala Curnovec na Ljubljan-
skem barju. Z območja sicer ni bilo pred-
hodno znanih podatkov o razmnoževanju, 
mestih odlaganja jajc, uspešnosti valjenja 
in vplivu človeka na razmnoževalni uspeh. 
Z radiotelemetrijskimi oddajniki smo v 
maju 2015 opremili sedem odraslih samic 
in tri odrasle samce močvirske skledni-
ce. Predhodno smo izvedli izlov sklednic 
in tujerodnih želv na območju projekta. 
Ujeli smo 50 močvirskih sklednic, med 
katerimi je bilo samo osem samic, ostali 
so bili samci. Sedem ujetih samic je bilo 
primernih za namestitev oddajnika, ena 
pa je bila še premlada in premajhna. Skle-
dnice smo v času odlaganja jajc spremljali 
vsak dan v večernem času, saj takrat naj-
več samic zapusti vodo in poišče primer-
no mesto, kjer izkoplje gnezdo in odloži 
Kje na Ljubljanskem barju 
gnezdijo sklednice?
Besedilo: Gregor Lipovšek in Katarina Drašler
jajca. Našli smo štiri gnezda. Vse samice 
so za gnezdo izbrale njive; ena koruzno, 
tri pa žitno. Najdena gnezda smo prekri-
li z mrežo, ki jih je ščitila pred plenilci. 
Izleganje jajc pri eni samici smo zgrešili 
(nekatere samice odlagajo jajca tudi zju-
traj, ko nismo bili na terenu), dve pa se 
letos najverjetneje nista razmnoževali. 
Po končanem obdobju odlaganja smo vse 
sklednice spremljali enkrat tedensko, da 
bi ugotovili, kje se zadržujejo čez poletje, 
ali morda prečkajo prometno cesto in ka-
ko velik je njihov domači okoliš. Ugotovili 
smo, da se sklednice poleti razkropijo po 
širšem območju in se zadržujejo v kana-
lih. Prečkanja cest nismo dokazali.
V času projekta smo z območja odstranili 
vse tujerodne vrste želv; devet popisanih 
sklednic (Trachemys scripta) – rdečevratk 
in rumenovratk. Tujerodne želve zaradi 
svoje velikosti in bolj agresivne narave 
predstavljajo pomembnega tekmeca za 
vire (predvsem za mesta za sončenje) do-
morodni sklednici.
z radiotelemetrijskim oddajnikom označen samec močvirske sklednice. (foto: Griša Planinc)
Izpust močvirske sklednice z nameščenim radiotelemetrijskim oddajnikom. (foto: Janez Tarman)
20
manjše rastline zlate rozge, ki smo jih pri 
prvem odstranjevanju spregledali. Spod-
buden je podatek, da se je v delu kanala, 
kjer smo odstranili zlato rozgo, med pole-
tjem zadrževala ena označena samica.
Da bi izboljšali prepoznavnost močvirske 
sklednice, predvsem pa opozorili na ško-
dljivo izpuščanje tujerodnih želv v narav-
no okolje, smo izvedli več delavnic v šolah 
in vrtcih v Ljubljani.
V društvu bomo z delom nadaljevali tudi 
prihodnje leto, saj za razumevanje glav-
nih dejavnikov ogrožanja potrebujemo 
podatke, zbrane skozi več let. 
A problematične niso le tujerodne želve, 
temveč tudi rastline. Orjaška zlata rozga 
(Solidago gigantea) bujno in visoko zraste 
na brežinah kanala, kjer senči celotno po-
vršino vode v kanalu in brežine, ki bi bile 
primerne za sončenje sklednic. V okviru 
projekta smo tako izvedli tudi odstranje-
vanje zlate rozge z brežin kanala Curno-
vec. Rozgo smo ročno odstranili na 50 
metrih južne brežine kanala kot poskus, 
ali odstranitev izboljša habitat za skle-
dnico. Prvi rezultati so bili vzpodbudni, 
saj so že po prvi odstranitvi izpraznjena 
mesta zasedle avtohtone rastline, ki ne 
zrastejo tako bujno in visoko. Ob drugem 
odstranjevanju smo odstranili predvsem 
Merjenje velikosti želve. (foto: Janez Tarman)
Oprema za telemetrijo. (foto: Gregor Lipovšek)
Odlaganje jajc. (foto: Gregor Lipovšek)
ŽUŽELKE IN METULJI. 
Opazovanje in prepoznavanje 
najpomembnejših vrst
Čtivo predstavlja: Alja Pirnat
V letu 2015 je pri založbi Mladinska 
knjiga izšla nova knjižica iz zbirke Na-
rava na dlani, namenjena opazovanju 
in prepoznavanju najpogostejših vrst 
žuželk. za knjigo nemške avtorice In-
grid von Brandt boste pri založbi od-
šteli 22,95 evrov. 
Založnik izvirne izdaje Georg Kessler 
nas v predgovoru spomni, da takšno 
knjižico zares potrebujemo, saj »vse več 
ljudi ponovno odkriva svojo ljubezen do 
narave, do majhnih in velikih čudežev ob 
poteh, na vrtovih, travnikih in poljih, ob 
potokih in rekah ter v gozdu. Med svojim 
raziskovanjem pozabimo na vsakdan, 
začudeno obstanemo in se zatopimo v 
lepoto narave, ki se nam ponuja. Z njo 
najdemo tudi pot do samega sebe in se 
spomnimo, da jo je zaradi njene krhkosti 
treba varovati, zanjo skrbeti in z njo 
ravnati odgovorno.«