Poštnina plaCana v flotovfctL
Leto XXII.'

Naročnina za tuzemstvoi četrtletno 9, polletno 18, celo-" za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. « t • __- v ^ . « Naročnina z
Knafijeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 1261313 VS3K CClfteK let"° 36 din; Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10711. ******* J**	" " polletno 24, (
Mladi kralj je odkril spomenik
svojemu velikemu očetu
Tako svečanega praznika Ljubljana že dolgo ni videla, kakor smo ga imeli na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ko je Ljubljana in z njo vsa Slovenija hkratu s proslavo kraljevega rojstnega dne odkrivala spomenik kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Trume ljudi so prišle z vlaki, z drugimi vozili in peš v Ljubljano, da počastijo spomin kralja, ki je dal življenje za svoj narod. Z vso to množico, ki je štela nedvomno okoli 50.000 duš, so prišli Sokoli, gasilci, slovenski fantje, dobro-voljci, koroški borci, rezervni oficirji in druga združenja. Številna društva so imela s seboj svoje prapore. Vmes so bile razne godbe. Tudi šolstvo se je udeležilo slovesnosti.
Zlasti je bil veličasten pogled na čete Sokolov in Sokolic, ki so se v dolgem sprevodu z okoli 60 prapori pomikale proti slavnostnemu prostou na Kongresnem trgu, poleg katerega je bil v Zvezdi postavljen spomenik kralju Zedinitelju. Zastopani so bili Sokoli prav iz vseh krajev Slovenije. Skopaj istočasno so krenili s Stadiona na slavnostni prostor oddelki slovenskih fantov in deklet.
Okrog spomenika, ki je bil še pokrit, so se zbrala odposlanstva neštetih društev s prapori. Goste so pozdravljali člani ožjega odbora za postavitev spomenika z g. Pipenba-cherjem na čelu. Vrvež je postajal čedalje hujši. Vse je nestrpno pričakovalo začetka slovesnosti, zlasti še, ker je bil v zadnjem trenutku najavljen prihod mladega vladarja in drugih članov kraljevske hiše.
Nekaj minut pred 11. je godba na gornjem delu Kongresnega trga zaigrala kraljevsko himno, kar je bilo znamenje, da se je pripeljal kralj. V smeri od Gradišča je prispel val v?klikov in prihitela je vrsta avtomobilov. Drug za drugim so izstopili visoki gostje: Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, ki mu odlično pristoji, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga in kneževiča Aleksander in Nikolaj. Vsa velika množica je visoke goste navdušeno pozdravljala. K Nj. Vel. kralju je pristopil predsednik spomeniškega odbora in mu izrekel prisrčno dobrodošlico. Sredi viharnega vzklikanja sta si kralj in predsednik stisnila roke v pozdrav. Tajnik spomeniškega odbora Pogačnik in blagajnik inž. Bevc sta kralju, knezu, kneginji in kneževičema pripela na prsi slavnostne znake. Visoki gostje so zavzeli svoje prostore pri spomeniku. Nato je imel dr. Pipenbacher daljši govor o blago-pokojnem kralju, ki ga je 9. oktobra 1. 1934. popoldne umorila zločinčeva krogla. V svojem govoru je govornik opisal, kako je ta vest pretresla srca vseh Jugoslovenov, saj je bil kralj Aleksander I. kot vojskovodja, vladar in državnik neumoren delavec za našo Jugoslavijo. Zanjo je dal tudi svoje življenje in njegove zadnje besede so bile: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Ob koncu svojega govora je dr. Pipenbacher izvajal, da so vdanost, hvaležnost in ljubezen do tako tragično umrlega vladarja terjale vidnega izraza. Zato so na-
stale po Jugoslaviji v njegov spomin številne prosvetne in človekoljubne ustanove in številni' spomeniki, med njimi zdaj tudi spomenik v beli Ljubljani. Po govoru je dr. Pipenbacher zaprosil Nj. Vel. kralja, naj odkrije spomenik.
Mladi kralj je pristopil k spomeniku in potegnil za vrvico. Velikanska državna tro-bojnica, ki je zakrivala spomenik, se je razgrnila in pokazal se je kraljev lik v vsej svoji veličastnosti. Z ljubljanskega gradu so odjeknili topovski streli in oddelek vojske na Kongresnem trgu je oddal trikratno salvo.
Nato je predsednik nazdravil mlademu kralju in kraljevski- rodbini Karadjordjevi-čev, položil za spominski odbor venec pred spomenik in zaprosil predsednika občine, naj prevzame spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske. Godba je zaigrala »Bože pravde«. Takoj nato so trije oficirji prinesli veilki kraljev venec, ki ga je mladi kralj sam pomagal prisloniti ob spomenik. Potem so prinesli veliki venec kneza namestnika
Pavla, ki ga je knez isto tako sam položil zraven kraljevega. Na drugo stran so položili venec ministra za vojsko in mornarico.
Po dolgotrajnem vzklikanju visokim gostom je povzel besedo ljubljanski župan dr. Adle-šič. Prevzel je spomenik v varstvo in last mesta Ljubljane, položil venec mestne občine k spomeniku in zaključil nagovor z vzkliki kralju Zedinitelju, kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, vsemu kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji. Visoki gostje so se kmalu zatem poslovili in odpeljali z avtomobili med ponovnim vzklikanjem množice.
Sledilo je polaganje vencev, tako da jih je nastala cela grmada. Vse vence so pozneje yazobesili po vseh drogovih okoli spomenika. Po zaključku svečanosti je sledil razhod, ki je zaradi tako številne množice trajal skoraj eno uro.
Praznično razpoloženje je trajalo tudi še popoldne. Vrvež je bil po vseh ulicah, zlasti po tistih, ki so držale h kraljevemu spomeniku. Množice so prihajale ogledovat si od bliže spomenik in vence.
Tudi zagorski Sokol je odkril spomenik nepozabnemu kralju
Zagorje, septembra.
Zagorski Sokol je lepo proslavil kraljev rojstni dan, priredil je lepo uspelo akademijo in v nedeljo je odkril spomenik nepozabnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju ob izredno veliki udeležbi sokoiskega in drugega občinstva.
Slavnostno okrašena postaja je z množico domačinov pričakovala v nedeljo vlakov. Ljubljančan je privozil s polurno zamudo, iz njega pa se je vsula prava voiska rdečih srajc in drugih posetnikov. Pred postajo se je sestavila pestra množica s sokolsko konjenico na čelu. Za njo se je razporedil odred vojakov v bojni opremi, za njim morje rdečih srajc. Ko je zaigrala rudarska godba koračnico, je udaril v črni prah korak sokol-skih čet. Daleč naokrog se je razlegala so-kolska pesem. Z vihrajočimi prapori in s pesmijo na ustih so pozdravljam od množice gledalcev ob cesti in obmetavani s cvetjem prikorakali na letno telovadišče.
Ob 11. se je pripeljal v spremstvu t rudniškim obratovodjo g. inž. Karnovškom kraljevi odposlanec podpolkovnik g. Stefanovič. Pozdravil je pred Sokolskim domom postro-jene sokolske čete z »Zdravo, Sokoli!« ter sprejel raporte in burne odzdrave, ki se jim je priključilo navdušeno občinstvo brez razlike stanu in prepričanja.
Veličasten je bil pogled na dom, kjer je pod trobojnico na visokem podstavku čakalo poprsje kralja Zedinitelja na odkritje. Na obeh straneh gozd praporov, ob spomeniku pestre narodne noše, predstavniki banske I^Mve in drugi zastopniki javnega življe-
nja. Občinstvo pa je zasedlo dolgo cesto, kamor je segal pogled. Posebno pozornost je zbujal pred spomenikom razporejeni odred vojakov pod poveljstvom podporočnika g. Antona Crnjeviča iz Celja. Med prapori so stali tudi trije prapori fantovskih oddelkov in med veliko množico je bilo tudi odposlanstvo rezervnih oficirjev, ki ga je vodil rezervni kapetan Gregorič Edo iz Litije.
V slovesno tišino je izpregovoril br. Cene Košmerl vznesene besede v spomin na nesmrtnega kralja, ki mu je h kraju' zadonel tisočeri »Slava!« Nato je kraljevi odposlanec po krepkem nagovoru odkril spomenik. V modro nebo so zagrmele tri salve, godba pa je zaigrala državno himno. Sledilo je polaganje vencev in pevsko društvo »Loški glas« je iz polnih rudarskih grl zapelo pod vodstvom učitelja g. Korošca »Slovan na dan«.
Popoldne se je ob velikanski udeležbi vršil nad vse lep javni nastop. Ob tej priliki je godba pod vodstvom našega ožjega rojaka upokojenega višjega kapelnika dr. Čerina Josipa zaigrala njegovo skomponirano koračnico,
Zagorje je z odkritjem spomenika velikemu kralju pokazal svojo veliko rodoljubnost.
Popoldne" se je ob velikanski udeležbi vršil nad vse lep javni nastop. Ob tej priliki je godba pod vodstvom našega ožjega rojaka upokojenega višjega kapelnika dr. Čerina Josipa zaigrala njegovo za Sokolov jubilej skomponirano koračnico, ki je bila deležna velikega odobravanja. Zagorje je z odkritjem spomenika velikemu kralju pokazalo svoja veliko rodoljubnost.
Trije rodovi koroških Slovencev
Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša zanimivo razpravo o položaju današnje slovenske mladine na Koroškem in piše med drugim.
»Tri rodove zrem med nami, ki se imenujemo slovenska narodna družina: očete in matere Grafenauerjeve šole, može in žene, dozorevajoče v povojnem dvajsetletju, in mladino, rojeno v zadnjem desetletju. Naše očete in matere občudujem in sem jim hvaležen za vzgojo in nasvete. Sam v vrstah drugega rodu doživljam rastočo odgovornost za mladino, ki stoji pred nami.
Za časa naših očetov je bila slovenska narodna zavest v visokem poletu. Nam, njihovim sinovom in hčeram, je tedaj laže, ker naša mladost korenini v letih, ko je bilo na dnevnem redu deželnozborskih zasedanj vprašanje prosvetne samouprave koroških Slovencev in ko so naši poslanci zahtevali vsestransko enakopravnost slovenskega človeka na koroških tleh. Prosveta minilih let je v pretežni meri slonela na naših ramah in po njej smo si izklesali svoj duhovni in narodni pogled. Tako je rasla po lastnem prosvetnem prizadevanju in še po stikih z ma-ternim narodom v nas zavest slovenske narodne družine od Brda do Pliberka in se še
očvrstila, ko je naša dežela stopila v novo politično razdobje.
Naša mladina, ki še obiskuje šole ali že odrašča šolskim klopem, se zbuja v času slovenskega prosvetnega zatišja;. njen spomin ne pozna minilih narodnostnih borb, njena šola ne goji nikakih narodnostnih prvin, sni-vajočih v mladih srcih, in ne nadaljuje družinske vzgoje v narodnem pogledu. Silovitost časa, v katerem zorijo zanamci iz otrok v mladeniče in mladenke, odkazuje slovens /u le prav neznaten prostorček. Leta torej, ko je mlada duša odprta za dobro in plemenito misel, morejo miniti, ne da bi bila zanje izgovorjena misel, za katero so naši dedje in očetje krvaveli in ki polni naša srca z gorečim navdušenjem. Ta rod so naši mlajši bratje in sestrice, morda že naši otroci. Mi nosimo odgovornost za njihov narodni čut in duhovni pogled.
Bodočnosti ne prerokujemo. Eno pa je gotovo: soodločevala bo misel narodnosti, kajti ta ni plod miselnih blodenj in ne sad kakih pretiravanj, marveč sad tisočletne človečan-ske prosvete. Narodnostno zadržanje naše mladine v bodočnosti nam bo torej plačilo ali kazen: plačilo za izvršeno dolžnost narodne vzgoje ali kazen za zanemarjanje slovenske prosvete pri naši mladini.«
'*' >' a.*	' ' ''' ? /	\ "
DOMOVINA St. 57
inšpektorja vojaške sile general g. Bogoljub Ilič in drugi. Napad vojaštva je bil izveden približno po načinu napadov nemške vojske v nedavni vojni na Poljskem, v Belgiji, na Ho-landskem in v Franciji. Pri današnjih vajah je naša vojska uporabila sploh vse vrste modernega orožja, ki se ga poslužuje moderna vojska v napadu in obrambi. Poleg pehote so v glavnem nastopili motorizirani oddelki, proletalski topovi in strojnice, tanki od najlažjih do najtežjih, motociklisti itd. V izredno močnih eskadrah je nastopilo tudi letalstvo od lovcev do najtežjih bombarderjev, ki so izvajali vse napade po zadnjih izkušnjah v zdajšnji vojni. Napada se je udeležilo nad sto letal.
Pri teh vajah so prvič nastopili oddelki padalcev, katerih se je spustilo s posebnih letal nad sto. Vsi napadi, kakor tudi obramba z vsem najmodernejšim tehničnim orožjem so bili izvedeni odlično in s potrebno vestnostjo, kar najbolj dokazuje veliko izurjenost naše vojske v vseh vrstah orožja. Po uspešno končanih vajah so vse vojaške enote napravile mimohod pred ministrom za vojsko generalom Nedičem in ostalimi vojaškimi odličniki. Številno občinstvo je povsod prirejalo vojski navdušene počastitve
Kaj je novega na Koroškem
Gospodarji v Nemčiji bodo smeli odslej za delavce iz bivše Poljske nakazovati v njihovo domovino prihranke iz leta 1939. biez posebnega dovoljenja. Potrebno pa je potrdilo delovnega urada za dobo zaposlitve o višini nakazila. Kmetijski delavci smejo poslati največ 25 mark mesečno
V	Trstu je umrl koroški rojak iz Zahomca na Zilji trgovec Franc Wiegele, po domače Pipov Fronc. Kljub bivanju v tujini je ostal zmeraj zvest svoji koroški zemlji in je Za-homčanom, če je bilo treba, tudi rad pomagal.
Otroci iz podjunskih vasi, ki zdaj bivajo v Bavarski, se sredi tega meseca vrnejo domov. Nato pojde druga skupina na Wiirtem-berško.
Na Brnci so odprli novo poslopje za otroški vrtec. S tem je v deželi 73 trajnih in 144 poletnih nemških otroških vrtcev s skupno 7800 otroki. Izdatkov zanje je bilo doslej okroglo dva in pol milijona mark.
V	začetku septembra je stopila v veljavo nova karta za obleko. Obsega v nasprotju s staro 150 točk. Pri novih kartah se bo oziralo tudi na kakovost blaga.	ž[.;
V	Ločah ob Baškem jezeru so pokopali osemdesetletno mater župnika dr. Ogrisa. Nad 40 let je rajnka gospodinjila v župnišču. Rajnica in njen sin sta po rodu iz Spodnje-rožanske Smarjete. Rajnka naj počiva v miru!
Leta 1937. je bilo v Avstriji rojeno 86.351 to je 12.8 živega novorojenčka na tisoč prebivalcev. V stari državi je znašalo število novorojencev preden so narodni socialisti prevzeli oblast približno 14 na tisoč prebivalcev Če primerjamo te številke z današnjimi podatki rojstev v Veliki Nemčiji, potem lahko ugotovimo znaten razvoj nemškega naroda e -1 les znaša število
v državi
3 4	.' prebivalcev, na Salzburškem in
na K. roškem pa za prvo letošnje četrtletje celo >1,4 na tisoč prebivalcev.
Dopisi
I in—11 llllll umm II il |I|I|I||IM|||M—■ ■
BREŽICE (Smrtna kosa). V četrtek je preminil v tukajšnji ja, i bolnišnici stari Breži-čn e. Brložnik Josip, umetni vrtnar, star komaj 48 let. Zapušča hčerko in ženo. Bil je prijazen mož in vnet nacionalist. Naj mu bo lahka domača gruda. Iskreno sožalje ženi in hčerki!
NJEGOVO SRCE
Jaka: »Gospodična, moje srce je vaše.« Vera: »To ste rekli tudi moji prijateljici^ Jaka: »Da, toda ona ga ni hotela.«
Dobrudža je velikega gospodarskega pomena za Bolgarijo
Švicarski dnevnik »Journal de Geneve« je objavil te dni članek o gospodarskem pomenu Dobrudže za Bolgarijo. Iz članka povzemamo:
»Narodnostno ni Dobrudža nikdar prenehala biti bolgarska. Odcepitev te pokrajine od Bolgarije se je zato zmerom smatrala za veliko krivico. V gospodarskem pogledu je odcepite v te žitne pokrajine pomenila za Bolgarijo cbčutljivo izgubo To dokazujeio nastopne "tevilke: Južna Dobrudža je izključno kmetijska dežela. Obdelana zemlja obsega 664.088 ha, kar predstavlja 30.24 odstotkov površine te dežele, a 12.5 odstotka v primeri z vso obdelano zemljo Bolgarije. Zemljiška posest je razdeljena takole: posestva do petih hektarov zavzemajo 54 odstotkov vseh pose-
stev v Dobrudži (v Bolgariji pa 68.7 odst.); srednja posestva od petih do desetih hektarov predstavljajo 43.4 odstotka vseh posestev v Dobrudži (v Bolgariji, pa samo 31 odstotkov); delež velikih posestev preko 50 ha znaša v Dobrudži 2.6 odstotka (v Bolgariji pa samo 0.3 odstotka).
Po splošnem popisu iz leta 1910 je imela Dobrudža, ki je bila tedaj del Bolgarije, 15.6 odstotka vseh železnih plugov v Bolgariji, 24.4 odstotka vseh setev, 22.75 odstotka vseh konj, uporabljivih za kmetijsko delo. Kakšno izgubo je utrpelo pristanišče v Varni zaradi odcepitve Dobrudže, najbolje dokazuje padec izvoza iz tega pristanišča od 1,052.000 registrskih ton v Jetu 1911. na 700.000 registrskih ton po letu 1913.
Iz grozdnih pečk se dobiva dobro olje
Ze dalje časa primanjkuje v naši državi olja. Nedavno je bil v Beogradu posvet pristojnih činiteljev, ki je sklenil, da se bo odločno pospeševalo sajenje oljnatih semen, predvsem repice in sončnice za jedilno olje in lanenega semena, predvsem za firnež.
Slična prizadevanja za sejanje ricinovega semena so že pred leti rodila zelo dober uspeh, tako da danes naša industrija zlasti za vojaške namene, ni več odvisna od uvoza tega semena. Zal pa enaka prizadevanja za sejanje lanu niso imela uspeha in moramo še zmeraj uvažati laneno seme za našo industrijo firneža, barv in lakov.
Imamo pa še druge možnosti za pridobivanje olja. Na primer iz grozdnih pečk. V pe-čkah od grozdja je 12 do 20 odst. olja, ki je precej podobno lanenemu olju in se da dobro
predelovati bodisi v jedilno olje ali v industrijsko olje. 100 kg grozdja da tri do štiri kg pečka. Če upoštevamo, da znaša letina v Jugoslaviji okrog 50.000 vagonov grozdja, lahko rečemo, da zavržemo s temi pečkami letno najmanj 250 vagonov olja. Ločenje pečk iz tropin ni več vprašanje, ker obstojajo precej preprosti zadevni stroji. Pečke se potem posuše, ostale tropine pa se porabijo za žganje ali za gnoj. Izkoriščanje pečk od grozdja za pridobivanje olja se izvaja na debelo celo v deželah, ki niso nikdar trpele na pomanjkanju olja, kakor na primer v Franciji in Italiji. Naši vinogradniki naj torej poskusijo, saj je olje zdaj drago. Zdaj dozorevajo tudi buče in bučno olje je znano kot okusno, zdravo in redilno. Napravite si čim več olja. Čas je tak, da je treba vse izkoristiti.
Na vajah naše vojske pri Beogrriu so prvič
nastopili padalci
Na Torlaku v beograjski okolici so bile v ponedeljek dopoldne vaje vojaštva dunavske divizijske oblasti z vsem najmodernejšim napadalnim in obrambnim orožjem. Vajam, ki
jih je vodil poveljnik dunavske divizijske oblasti divizijski general g. Milutin Nikolič, so prisostvovali minister za vojsko in mornarico armadni general g. Milan Nedič, pomočnik
DOMOVINA H. 57
utigarKarai«'«! imrn ■>« iuar
P^llilini pregled
Sredi preteklega tedna so bili v Rumuniji veliki nemiri. Nastali so zaradi hudega udarca, ki je zadel Rumunijo spričo odstopa velikega dela Transilvanije Madžarom. Zavoljo teh nemirov je morala odstopiti dozdajšna Gigurtova vlada in je
novo rumunsko vlado sestavil general Antonescu, ki je znan prijatelj Železne garde. General Antonescu je začel takoj delati red v državi. Dosegel je ukinjenje ustave in razpust obeh zbornic ter hoče rumunsko zunanjo politiko nasloniti na os Rim-Berlin. Kot diktator je Antonescu s svojim nastopom že toliko uspel, da je v Rumuniji zdaj v glavnem mirno. Mnogo ljudi je bilo aretiranih.
Pretekli teden je eden izmed voditeljev Železne garde, Horeon Sima,
izvršil napad na kralja Karola, ki je kmalu nato odstopil ' in prepustil prestol svojemu sinu Mihaelu, ki je bil razglašen za kralja. Mladi kralj šteje šele 19 let. Vesti iz Bukarešte pravijo, da ljudstvo mladega kralja navdušeno pozdravlja.
Iz Bukarešte poročajo, da je izdal rumunski diktator Antonescu vrsto strogih zakonov in uredb,
s katerimi hoče utrditi svoj položaj. Tako določa neka uredba, da morajo vsi bivši predsedniki vlade in tajniki v ministrstvih, ki so upravljali državo v zadnjih desetih letih, upravičiti svoje imovinsko stanje pred posebno komisijo pri predsedništvu vlade. Posebna uredba odpravlja znake in uniforme bivše državne stranke kakor tudi raznovrstne vojaške uniforme. Za bodoče se uvaja enotna uniforma za vse vrste orožja. Izvršen bo }. regled vseh sodnih razprav v zadnjih osmih letih in preiskava proti vsem sodnikom in državnim tožilcem, ki so vodili te razprave. Med razpravami, ki so se vodile v zadnjih osmih letih, se smatrata kot najpomembnejši sodna razprava proti polkovniku Prekupu in njegovim tovarišem 1. 1934. in razprava proti pokojnemu vodji Železne garde Corneliju Codreanu 1. 1938. Odpravljeni so rosebni vlaki za ministre. Nadaljnja uredba odpravlja rumunska veleposlaništva v tujini. Rumunija je imela doslej veleposlaništva v Franciji, Turčiji, Jugoslaviji, Grčiji, Poljski in v Vatikanu. Vsa ta veleposlaništva razen pri poljski vladi, ki je prenehalo poslovati, se spremene v poslaništva. Te ukrepe smatrajo za znak varčevanja in pa za posledico nove rumunske zunanje politike.
Moskovski radio poroča, da je znane rumunsko-sovjetske obmejne spore prejšnji mesec povzročil kralj Ka-rol osebno.
Po njegovem nalogu je več rumunskih tolp, pa tudi oddelkov redne vojske s težkim orožjem vpadlo na sovjetsko ozemlje. Kralj Ka-rol je hotel na ta način bržkone zbuditi vtis, da ogroža Rusija Rumunijo. S tem naj bi bilo pripravljeno primerno razpoloženje za madžarsko-rumunske razgovore, ki so se tedaj začenjali. Prav tako je hotel kralj Karol s temi vpadi doseči, da bi Nemčija in Italija jamčili rumunske meje. Razen tega je hotel skaliti nemško-ruske odnošaje in zbuditi nezaupanje med obema državama. Moskovski radio pravi dalje, da vodi zdajšnja rumun-vlada generala Antonesca povsem drugo politiko in da so vsi krivci rusko-rumunskih obmejnih sporov že zaprti.
V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek so bili izvršeni
doslej najsilnejši napadi nemških bombnikov na London in nekatera druga angleška mesta. Nemške bombe so povzročile velika razdejanja zlasti v Londonu, kjer je bilo porušeno mnogo zgradb. Nemške bombe so terjale tudi številne mrtve in ranjene. Razen tega so Nemci začeli streljati v Anglijo z daljnostrelnimi topovi, postavljenimi na francoski obali. Angleški topovi so jim odgovarjali. Angleška poročila navajajo, da so
med bombardiranjem zbili vrsto nemških letal na tla. Povečane nemške bombniške napade na Anglijo smatrajo kot pripravo za glavni nemški napad na Anglijo. Glede na te napade so zagrozili v Angliji, da jih bodo Nemcem vrnili. Na drugi strani pa so
tudi angleška letala napadala nemške kraje.
Bombardirala so Berlin in napravila veliko škodo. V Hamburgu so izvršila napad na pristaniške naprave in ladjedelnice. Kakor pišejo ameriški listi, je Berlin tokrat doživel najhujši angleški letalski napad. V soboto je bil podpisan sporazum med bolgarskim in romunskim odposlanstvom v Crajovi o od-stopitvi južne Dobrudže Bolgariji. Pogodba določa, da bodo rumunska oblastva izpraznila Dobrudžo od 15. do 20. septembra, bolgarska oblastva pa bodo začela prevzemati upravo 16 septembra. Bolgarska vojska bo vkorakala v Dobrudžo 20. septembra in bo počasi zasedla deželo. Zasedba bo končana do 30. septembra. Tudi glede denarne odškodnine je bil dosežen sporazum. Bolgarija mora plačati Rumuniji odškodnino v višini milijarde lejev. Ker pa ima Bolgarija nasproti Rumuniji še neke terjatve, bo zahtevana odškodnina vknjižena kot poravnana. Glede narodnih manjšin določa pogodba, da se bo iz južne Dobrudže prisilno izselilo okrog 100 tisoč Rumunov, iz severne Dobrudže pa okrog 45.000 Bolgarov. — Južna Dobrudža je bolgarska dežela, a hkrati tudi nujno potrebna Bolgariji kot žitnica. Rumunska javnost se je tega tako zavedala, da ni protestirala proti odstopu, medtem ko je zaradi odstopa severne Transilvanije Madžarski nastala med ljudmi pravcata revolucija. Iz Moskve poročajo, da
se je bolgarski poslanik v Moskvi zahvalil predsedniku sveta sovjetskih komisarjev Molotovu za pomoč glede južne Dobrudže. ki jo je Bolgarija brez večjega odpora dobila od Rumunije. Molotov je izrazil poslaniku Stamenovu svoje zadovoljstvo nad zahvalnim sporočilom.
Iz Washingtona poročajo.
Največji vojni proračun v zgodovini Zedinjenih držav v znesku 5milijard 251,480.000 dolarjev je dobil te dni s podpisom predsednika Roosevelta zakonsko moč. Za oborožitev vojske na kopnem je določen znesek treh milijard dolarjev, ki jih mora kongres še posebej odobriti. S tem zakonom so proračunska sredstva razdeljena za popolno oborožitev 1,200.000 mož, za nabavo rezervnih tankov, topov in municije, za opremo nadaljnih 800.000 mož, za nabavo 14.439 vojaških letal in 4028 vodnih letal. Nadaljne vsote so določene za ojačenje vojne mornarice, ki je razdeljena na dva dela, atlantsko in pacifiško. Mornariško ministrstvo je izdalo naročila za gradbo 201 nove vojne ladje. S tem se bo število ameriških vojnih ladij povečalo na 650. Naposled določa ta zakon 472 milijonov dolarjev za nove naprave v zasebni in državni vojni industriji.
Predsednik poljske vlade v begunstvu, ki ima svoj sedež v Londonu, general Sikorski, je imel ob priliki prve obletnice nastanka vojne po radiu govor, v katerem je med drugim dal tudi
nekaj podatkov o vojni med Nemčijo in Poljsko.
General Sikorski je v svojem govoru navedel, da je štela nemška napadalna vojska 37 divizij, med katerimi je bilo 16 oklopnih in motoriziranih. Nemška vojska je razpolagala z več tisoč tanki, katerim je utiralo pot več tisoč letal. Proti nemški sili je Poljska mogla postaviti samo 30 divizij, med katerimi niti ena ni bila oklopna ali motorizirana. Imeli so samo 600 letal in 200 tankov. Vsak poljski vojak se je moral boriti proti štirim nemškim, vsak poljski tank je imel
proti sebi 20 nemških tankov. Na podlagi podatkov, ki so seveda le približni, so Nemci v treh tednih vojne na Poljskem izgubili okroglo 100.000 mrtvih in 200.000 ranjenih. V bojih so Nemci po navedbah generala Si-korskega izgubili 1000 letal in prav toliko tankov. General Sikorski je govor zaključil z ugotovitvijo, da nemška oborožena sila v vsem razvoju vojne ni nikjer naletela na takšen odpor, kakor na Poljskem, dokler se nista spopadli nemška in angleška oborožena sila.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: na sejmu v Kranju: voli in telice I. vrste po 9, II. po 7.75, III. po 6.50, krave I. po 8.25, II. po 7.25, III. po 6.2, teleta I. po 9.25, II. po 7.75 din; na sejmu v Ljubljani: voli po 7 do 9, krave po 4 do 7.75, teleta po 7 do 9 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: špeharji po 16.50, pršutarji po 13.50 do 14.50, v Lendavi: špeharji po 13 do 14, pršutarji po 11 do 12 din.
KRMA. V Kranju: lucerna 160, seno 125 do 150, slama 75, v Lendavi: lucerna 150 din za 100 kg.
VOLNA. V Kranju: neoprana 36 do 40, oprana 40 do 45 din za kg.
SIROVE KOŽE: V Kranju: goveje 14 do 15, telečje 20, svinjske 8 do 10, v Lendavi: goveje 10 do 12 din za kg.
KROMPIR. V Kranju 175 do 200, v Ljubljani 200 do 250 din za 100 kg.
DRVA. V Kranju (trda) 140 do 150 din, v Lendavi (trda) 140 do 150 za kubične meter.
SADJE. V Kranju: 3 do 10 din, hruške 4 do 14 din, v Ljubljani: jabolka 3 do 6 din, češ-plje 6 do 8, grozdje 10 do 16, hruške in breskve 10 do 20 din za kg.
JAJCA. Cene naraščajo. V Kranju so jajca po 1.25 do 1.50 din za kg. V Ljubljani so cene še višje, saj dobiš za 10 din šest do največ osem jajc.
VINO. Okoli Lendave se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 6 do 7, finejše sortirano po 8 do 10 din liter.
ZABELA. V Kranju: svinjska mast 25, sveža slanina 22 do 24, v Lendavi: svinjska mast 22 do 24, slanina 20 do 22 din za kg.
MED. V Kranju 24 do 26, v Lendavi 22 do 24 din kg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 9. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge številke v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 178.27 do 181.47 (za 220.46 do 223.66) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 švicarski frank za 10.08 do 10.18 (za 12.46 do 12.56) din;
Nemška klirinška marka je bila po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala po okoli 447 din.
Sejmi
16.	septembra: Zdole - Pleterje, Braslovče, Vinica, Črensovci, Št. Lenart pri Laškem, Rakek, Pameče pri Št. Janžu poleg Dravograda, Šmarje pri Jelšah;
17.	septembra: Kapele pri Brežicah .
20.	septembra: Sv. Lenart-Zabukovje, Do-brovnik, Štrigova, Nadlesk, Št. Vid pri Grobelnem;
21.	septembra: Podsreda, Zgornji Tuhinj, Ribnica pri Kočevju, Mokronog, Laško, Dravograd, Ložnica pri Velenju.
Drobne vesti
= Vprašanje preskrbe naše industrije z bombažem. Odbor za nabavo bombaža je preučil možnosti nabave bombaža iz Turčije, Egipta in Rusije. Glede Turčije je bila že sklenjena pogodba o nabavi 3.000 ton bombaža in zdaj se vrše pogajanja, da bi se povečale dobavi iz Turčije do 8.000 ton. Verjetno je, da se bodo uspešno končala tudi nova pogajanja s Turčijo. S Sovjetsko zvezo M
začno pogajanja ta teden. Tako bi bila naša industrija preskrbljena z bombažem, kar je tudi že skrajni čas. Zanimivo bi pa vendarle bilo vedeti, zakaj se z Rusijo še nismo mogli dogovoriti glede dobave bombaža.
= Bombaža bi lahko pridelali doma dovolj. Strokovnjaki predlagajo, naj bi pri nas z vsemi sredstvi pospeševali gojitev bombaža, ki je tako neogibno potrebna sirovma naši tkaninski industriji. Prav zaradi pomanjkanja bombaža tkaninska industrija zdaj omejuje obrate. Gojitev bombaža pri nas je zadnja leta zelo malo napredovala, saj je bilo 1. 1921. 1500 ha površine zasajeno z bombažem, lani pa okrog 6000 ha. Naša soseda Bolgarija je imela v istih letih takele številke: 4000 ha nasproti 60.000 ha danes. Grčija ima danes okrog 80.000 ha zasajeno z bombažem, Rumunija pa okrog 2,500.000 ha. Po računih strokovnjakov je pri nas možno najmanj na 30.000 ha posaditi bombaž. Podobno bi se dalo pri nas narediti tudi z rejo ovc, da bi dobili večino potrebne volne doma.
— Dobil se bo sladkor za prehrano čebel. Minister za finance je podpisal odlok, da se raznim čebelarskim združenjem izjemno more dati dovoljenje za nakup sladkorja brez državne trošarine za prehrano čebel, in sicer po največ pet kilogramov za vsak panj živih čebel. Dovoljenje za zveze in društva bodo izdajala pristojna finančna oblastva v Zagrebu in Beogradu, zveze in društva pa se bodo morala obvezati, da bodo sladkor v določenih količinah oddajala samo tistim čebelarjem, za katerih kraje so pristojni okrajni kme tijski referenti izjavili, da je sladkor potreben za prehrano čebel. Podrobnosti lahko izve vsak čebelar v svojem združenju.
*	Kraljeva zahvala. Nj. Vel. kralj Peter II. je dobil na svoj rojstni dan številne čestitke iz države in tujine, v katerih so bile izražene želje za dolgo življenje in srečo. Pisarna Nj. Vel. kralja izraža zahvalo vsem, ki so izrazili čestitke in vsem, ki so se vpisali v dvorne knjige.
*	f.Iinister za telesno vzgojo se je vrnil iz Nemčije. Minister za telesno vzgojo ljudstva Dušan Pantič se je deset dni mudil v Nemčiji in obiskal razne kraje, med njimi Berlin, Dusseldorf in Dunaj. Ogledal si je v
glavnem naprave za telesno kulturo v Nemčiji, kjer imajo to panogo najbolj razvito in najboljše urejeno. Minister se je z Dunaja, kjer si je ogledal tudi velesejem, vrnil z letalom v Beograd.
*	Živkovič in Banjanin v Bosni-Hercegovi-ni. Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič je prispel te dni v spremstvu s prvim podpredsednikom stranke g. Jovanom Banjaninom v Tuzlo. Sestal se je s tamošnjimi predstavniki stranke in jim poročal o političnem položaju. Predsednik Živkovič je naslednje dni obiskal vrsto strankinih organizacij v Bosni in Hercegovini.
*	Petindvajsetletnica Endlicherjeve sr iti.
T dni se je poklonilo na grobu predvojnega voditelja jugoslovenske mladine med Slovenci Ivana Endlicherja odposlanstvo stare-i' ' kcga društva »Preporoda« in položilo na grob šop rdečih rož z državno trobojnico. Tako je bilo tiho proslavljena 251etnica dne, ko je izdihnil Ivan Endlicher, ki je gorel samo za jugoslovensko misel in za osvoboditev Slovencev izpod tujega jarma. Pokojni Endlicher je bil žrtev avstrijskega gospodstva, proti kateremu se je boril z vsem žarom svoje mlade revolucionarne duše. Bil je duša »Preporoda« in vsega z njim združenega gibanja. Bil je med prvimi aretiranci ob nastanku svetovne vojne leta 1914. in ni zapustil več živ jetniških zidov. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev ječe. Pozneje je bil ponovno obtožen in odvedli so ga v Gradec, kjer je v jetnišnici umrl 5. septembra 1915. Leta 1923. je bilo njegovo truplo prepeljano v osvobojeno domovino, kjer mu je narod v Ljubljani priredil svečan pogreb. Njegov grob je danes med grobovi velikih mož na Navju pri Sv. Krištofu.
*	Tri nove realne gimnazije v Sloveniji. S kraljevim ukazom je na predlog prosvetnega ministra za novo šolsko leto odprta popolna četrta realna gimnazija v Ljubljani. Prav tako sta odprti popolna realna gimnazija v Murski Soboti in v Celju.
*	Dopolnitve v uredbi o najnižjih mezdah. Vlada je na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje predpisala uredbo o izpremembi in dopolnitvah uredbe za določanje najnižjih mezd, sklepanje kolektivnih pogodb, spravne poskuse in razsodišča. Znano je, da je zadevna uredba objavljena leta 1937. Najvažnejša izprememba v tej uredbi je v povišanju osnovne mezde za pomožno osebje od 2 do 4 din za delovno uro.
F. Gobey:
Umor na
»Ne. V loži, ki jo je bil naš klub najel, sem dobil prijatelja Lolifa. Nisva opazovala ničesar drugega kakor črno-belega domina, ki je sedel v loži nama nasproti.«
»Kdo pa je ta Lolif?«
»Čudak, ki misli, da je rojen za detektiva. Toliko je pripovedoval in sanjaril o tem do-minu, da sem ga naposled pustil samega. Potem sem srečal tovariša Nointela, ki mi je odkril, da se za tem dominom menda skriva Julija.«
»Kje stanuje Nointel?«
»Ulica Anjou, številka 25. Toda, prosim te, zakaj...«
»Pripoveduj dalje,« je dejal gospod Dar-cy, ko si je zapisal Nointelov naslov.
»Končal sem. Ko sem namreč zvedel, kdo je domino, sem izginil domov, da se z Julijo ne bi srečal.«
Gospod Roger Darcy je zapisal nekaj imen na majhne tiskovine. Obraz se mu je medtem razvedril in vprašal je nečaka:
»Ali še zmerom tako hrepeniš po sodniškem poklicu?«
. »Še zmerom. Ali mi mar utegne škoditi Goliminova zadeva?«
»Do včeraj sem mislil, da mi ne bo treba tudi tebe zaplesti v sodno preiskavo. Danes pa se je položaj žal izpremenil.«
»Stric! Kaj pa pomeni vse to?«
»Takoj boš zvedel,« je dejal sodnik in za-Čel preobračati akte.
Gaston je stopil k njemu in iznenada ■vzkliknil:
»Kako pa je to prišlo k tebi?«
»To bodalo?«
»Da, v pahljači Eno samo tako bodalo je v Parizu.«
Gospod Roger Darcy je planil kvišku, kakor bi ga bila kača pičila, in pridušeno rekel:
»Ali veš, čigava je ta pahljača?«
»Kako ne bi vedel! Snoči sem jo imel v rokah. Lastnico poznate tudi vi.«
»Kdo je? Povej!«
»Gospodična Lesterelova!«
»To trdiš ti?« je vzkliknil sodnik.
»Trdim, ker dobro vem. Imela je pahljačo snoči pri gospej Cambryjevi Vem celo, kdo ji jo je podaril.«
»Kdo?«
»Njen svak, pomorski kapitan, ki se je te dni vrnil z Japonskega.«
»Njegovo ime? Njegovo stanovanje? Hitro!« je vzkliknil sodnik.
»Crozon se piše in v ulici Caumartin stanuje. Toda, dragi stric, ne razumem, zakaj ste tako izpremenjeni. Vsaka moja beseda vas izpremeni.. kar ne vem. ali sem pri pravi pameti! Morda pa ta pahljača le ni last gospodične Lesterelove? Dovolite, da si jo bolje ogledam.«
Gaston jo je vzel v roke in odločno rekel:
»Njena je ... Samo to bodalo ... snoči se mi je zdelo kakor novo, zdaj pa je kakor zarjavelo.«
_ »To je kri!« je vzkliknil sodnik in premeril nečaka.
Osnovna mezda služi kot podlaga za določanje najnižjih mezd za pomožno osebje. Na podlagi osnovne mezde bodo pristojni bani, odnosno uprava mesta Beograda določevali najnižje mezde za svoja področja.
*	Preskrba hrane za Hrvatsko. Na Hrvatskem odločno rešujejo vprašanje prehrane. Zagrebška občina je ustanovila poseben odbor za prehrano, ki ima nalogo, zagotoviti živila Zagrebu. Poleg tega je bil ustanovljen banovinski odbor za prehrano vse Hrvatske. Banovinski odbor bo posloval preko Pogoda (hrvatskega Prizada), ki je že nakupil 1200 vagonov pšenične moke in jo razpošilja v razna mesta, kjer je zavladalo pomanjkanje moke.
*	Zahteva po enakih pravicah učiteljev in učiteljic. V Beogradu se je ustanovil delovni odbor učiteljic z nalogo izposlovati za učiteljice enake pravice, kakor jih imajo učitelji, ker so tudi dolžnosti obojih enake. Odbor je razposlal vsem učiteljicam razglas, naj podpro njegovo prizadevanje. Načelnik za ljudske šole v prosvetnem ministrstvu Loja-nica je sprejel odposlanstvo učiteljic, ki mu je pojasnilo položaj učiteljic in navedlo primere njihovega zapostavljanja. Načelnik je obljubil, da bo na odločujočem mestu izčrpno tolmačil želie učiteljic.
*	Vojvodinci zadržujejo žito. Novosadski »Dan« poroča, da so začeli pridelovalci v Vojvodini kopičiti žito in da nihče ne misli na njegovo prodajo. Premožnejši posestniki kupujejo na debelo pšenico od siromašnih in jo zbirajo v svojih kaščah, ker je med njimi razširjeno prepričanje, da se bo cena pšenici dvignila še do 500 din za 100 kg. »Dan« navaja, da so te špekulacije toliko bolj olajšane, ker je bilo plačan je zemljiškega davka odgodeno od 1. avgusta na 1. november in torej pridelovalci laže čakajo s prodajo
*	Drva spet smejo iz Hrvatske v Vojvodino. V zadevi prepovedi izvoza drv iz banovine Hrvatske, ki je povzročila v Vojvodini hudo stisko za kurivo, zdaj službeno objavljajo, da je zagrebška banska oblast odobr.la, da smejo gozdna podjetja do 50 odstotkov svojih zalog izvažati izven banovine Hrvatske.
*	Drugi belokrajnski praznik je lepo uspeL
Drugi belokrajinski praznik v Metliki je zelo lepo uspel. Ljudje so prišli z vseh strani in se jih je popoldne zbralo na slavnostnem prostoru na tisoče. Belokranjski praznik so otvorili črnomeljci, ki so nam pokazali zelenega Jurija in kolo-most Sledile so jim skurvne Adlešiči. Boianci, Dragatuš, Pred-
»Kri?«
»Da, kri gospodične Orcivalove, ki so jo snoči na opernem plesu zaklali!«
»Moj bog, to je strašno. To je...«
»Ali zdaj razumeš, zakaj sem te izpraše-val?« Ti si bil še pred nekaj dnevi ljubček Julije Orcivalove...«
»Uboga Julija!«
»Pomiri se in poslušaj. Zvedeti moraš vse, kar jaz vem. Morda mi boš pomagal razsvetliti pot do resnice. Lolif, ki si mi o njem pravil, je snoči zlezel iz lože svojih znancev v ložo gospodične Orcivalove. Ker se mu je zdelo sumi j" "o, zakaj se belo-črni domino ne gane, se ga je dotaknil in je videl, da leži na divanu mrtev. Takoj je začel klicati na pomoč. Prišla je policija in ugotovila dejanski stan. Gospodična je bila umorjena s tem bodalom, ki ji je prerezalo odvodno žilo, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Bodalo ji je ostalo v rami.«
»Na plesu v operi? Nezaslišno! Le kdo je mogel storiti ta zločin?«
»To bomo, upam, prav kmalu zvedeli..« Vsekako ženska.«
»Kako morete to vedeti?«
»Gospodična Orcivalova je prišla po polnoči v svojo ložo. Niti za trenutek ni odšla iz nje. Ob treh zjutraj so jo dobili mrtvo. Sprejela je pri sebi neznanko v črnem do-minu, ki je prišla k njej v ložo trikrat ali štirikrat in prav tolikokrat odšla. Nihče drug je ni mogel ubiti. V tem se ujema pričevanje vratarice in gospoda Lolifa.«
»Res je. Tudi jaz sem videl, da je neki domino stopil v Julijino ložo. Lolif je celo dognal, da ta d--mino zaradi svoje preproste obleke ne mo.v biti iz boljše družbe.«
grad, Preloka, Stari trg in Vinica. Vse skupine, v katerih prevladujejo svatovska kola, so izvrstno izpolnile svojo nalogo. Posamezni plesi, ki jih spremljajo sodelujoči s petjem ali s svojo domačo godbo, so izredno zanimivi. Starotržani so zapeli istrskim podobne pesmi. Vrhunec sporeda je bil nastop Metličanov Bil je tako odličen, da so bili sodelujoči deležni vse pohvale občinstva. S tem je bil drugi belokrajinski praznik zaključen. Občinstvo je hitelo na veselico in zasedlo obširne prostore. Zaigrale so godbe. Plesi, ki smo jih videli, so tako lepi in svojstveni, da bi se jih morali tudi drugod po Sloveniji učiti. Ti plesi zahtevajo gibčnost, vztrajnost in lepo držo telesa. Belokrajincem čestitamo na nepričako vano lepem uspehu njihovega drugega praznika.
*	100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom izdaje od 30. novembra I. 1920 so veljavni. Nekateri pa jih odklanjajo, ker se v zadnem času širijo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da se onemogoči izkoriščanje nepoučenega prebivalstva, opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor 100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1. 1929., še vedno zakonito plačilno sredstvo.
*	Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, pripravlja svoje učence (-ke) za praktične pisarniške poklice v raznih gospodarskih podjetjih. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt. Zavod je največji in najmodernejši te vrste, zato ga toplo priporočamo.
*	Izid obrtniške tombole v Kranju. Obrtniška tombola v Kranju v nedeljo 8. t. m. je bila lepo obiskana. Sreča je to pot poiskala res potrebne in je prvi tombolski dobitek zadela služkinja Umnikova Marija iz Kranja (krasno spalnico iz orehove korenine s posteljnino vred). Drugi dobitek (spalnico iz kombiniranega lesa) je zadel oosestnik Bre-šar Jože iz Čirčič, tretji dobitek (moško sprejemnico) pa čevljarski pomočnik Verbič Vinko iz Novega mesta. Nadaljne dobitke so dobili: kmečko sobo trafikantka Markičeva 'Marija iz Tržiča, moderno kuhinjsko opravo dijak Sifrer Franc iz Stražišča, samski spalnici kovaški vajenec Hrovat Franc iz Cerkelj in čevljarski pomočnik Mozelj Ivan iz Domžal, kavč Janežičeva Zalka iz Kranja, kmečka vozova delavec Hafner Franc iz Tra-
»Se enkrat bom danes zaslišal Lolifa in vratarico. Počakaj, da napišem še en nalog za aretacijo!«
Gaston se je zdaj zamislil. Ko je prišel sluga, mu je sodnik izročil nalog.
»Zdaj pa te prosim,« je dejal stric, »da mi poveš kaj o gospodični Lesterelovi. Ce se dobro spominjam stanuje v ulici Ponthieu«
To vprašanje ie Gastona pogrelo.
»Pa vendar ne sumite nje?«
»Ne sumim nikogar, zaslišati moram pa vsakogar. Kakšni so tvoji odnošaji do tega dekleta?«
»Videl sem jo v hiši gospe Cambjryjeve. Dvakrat sem jo prosil, da bi me sprejela, pa me je obakrat odbila.«
»In gospa Cambryjeva ima najbolje mnenje o njej? Ti si jo videl samo v večjem društvu?«
V prvem trenutku je hotel Gaston povedati stricu vse o tistem nočnem doživljaju, pa je potem molčal, ker se je bal, da ne bi njegovim besedam sledilo izpraševanje brez konca in kraja. Poleg tega pa se mu vse to ni zdelo tako važno.
Čeprav bi bil prisegel, da gospodična Leste re.lova takšnega zločina ne bi bila zmožna, vendar se je bal, da ne bi morda prišla v hudo neroden položaj zaradi njegoye izjave o pahljači z bodalom. Uvidel je, da je s svojo zaletelostjo morda zapletel Berto v zelo nevaren priminalen proces.
Da bi to vsaj nekoliko popravil, je rekel:
»Gospodično Lesterelovo sem videl samo v salonih, kjer je pela Govoril sem pa z njo samo v hiši gospe Cambryeve.«
Laž rodi novo laž in Gaston je moral nadaljevati, kakor je zočel.
te in Magušar Franc iz Lesc, kopalno kad j Aljančič Štefan iz Židane vasi, štedilnik Rup- j nik Pavel iz Voklega, kuhinjski opravi delav- j ki Kančeva Pavla iz Čirčič in Ravtarjeva i Marija iz Kranja, konjsko opremo Špenko iz Radovljice, otomano delavec Žibert Ivan z Jesenic in tehtnico trgovski pomočnik Tušar Srečko iz Kranja. Za temi je bil izžrebanih še 10 koles in 20 drugih dobitkov.
+ Redno vpisovanje v vse tečaje in predmete Dopisne trgovske šole v Ljubljani," Kon grešni trg 16-H., se je pričelo in traja do 20. septembra. Ta šola te nauči z dopisovanjem doma hitro in poceni tujih jezikov (nemščine, italijanščine itd.), pa tudi gospodarskih in trgovskih predmetov (prava, trgovinstva, stenografije, knjigovodstva itd.). V to šolo se lahko vpiše vsakdo. Za časa rednega vpisa posebni popusti.
*	Oddaja bakra v Italiji. Ministrski svet v Rimu je svoječasno sprejel sklep, po katerem so se morali prijaviti oblastvom vsi predmeti iz bakra. Določeno je bilo tudi, da morajo ti predmeti ostati na razpolago za vojaške potrebe. Dne 25. avgusta so na Goriškem in Tržaškem začeli te bakrene predmete pobirati. Vsak posestnik je moral svoje bakrene posode in orodje prinesti na določeno zbirališče v občini, kjer so mu oddano blago takoj plačali.
*	Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali ponesrečenega 681etnega delavca Franca Zirovnika iz Zbilj pri Med^-dah. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima zlomljenih več reber in druge hude poškodbe. Žirovnik je umrl.
*	Starček pod vlakom. V bližini Dravograda se je zgodila huda nesreča. 821etni pre-užitkar Jakob Janez, doma iz Bukovske vasi, je hotel v temi prekoračiti železniški tir, ki ni bil zavarovan. Pa ga je zgrabila lokomotiva osebnega vlaka iz Maribora. Vlekla ga je 20 m s seboj in ga odvrgla. Bil je takoj mrtev.
*	Smrt pri skladovnici drv. Na Jagnjenici so otroci skakali po skladovnicah drv. Posebno drzen je bil mali Joško, domači sinko posestnika in gostilničarja Knavsa, ki je splezal na najvišji vrh, od koder je potem plezal spet nazaj. Težak tram pa se je skotalil nanj in ga oplazil po glavi, da je takoj omedlel. Iz globoke rane pa mu je začela liti kri. Poklicali so banovinskega zdravnika g. dr. Karla Matka, ki pa je ugotovil samo smrt. Rajnki je bil najmarljivejši učenec v Ipt^kem T razredu radeške šole.
ffHiTUr Tif—Ti" rT**TTi*TTKT	|iHI,"li""Hrii
»Torej,« je rekel sodnik, »dovoli mi majhno pripombo: odločil si se vzeti žensko, ki si jo komaj spoznal. Tega preiskovalni sodnik ne more in ne sme verjeti. Pa pustiva to! Ali se točno spominjaš, kdaj sva se poslovila od gospo Cambryjeve?«
»Četrt ure je manjkalo do polnoči.«
»Ali je odšla gospodična Lesterelova pred nama?«
»Da, toda le nekaj minut.«
In to zaradi tega, kakor je rekla gos->a Cambryjeva, ker je njeni sestri postalo slabo... «
»Ta sestra stanuje v ulici Caumartm.«
»Da, v ulici Caumartin 112.«
»Torej prav blizu opere«
»Ali mar sumničite... «
»Ne sumničim nikogar, samo iščem in poizvedujem.«
»Toda gospodična Lesterelova še nikoli v življenju ni bila na plesu v operi. To bi lahko prisegel! Saj lahko vprašate njano sestro, kdaj je prišla k njej ... «
»In kdai je od nje odšla!«
»Opozarjam vas, da je gosoa CrovonovS hudo bolna njen mož pa je hudo ljubosumen in nasilen.«
»Ali ti je to povedala gospodična Lesterelova sama?«
»Da, in vem tudi, da ona neizmerno ljubi svojo sestro «
»Torej ima ona navado zaupati svoje skrbi Gastonu Darcyju, ki ji dvori! ToJevč'sto>ri-rodno. Jaz bom že vse zvedel, čeprav od sobarice, samo da ne bom motil m ru gosne Croyonove. Na drugi strani pa se mi zdi, da je ta besni svak zelo ljubezniv s svojo sva-
8TKANS
IMMMBMaBBTBItfl *l''IIT>ITMiy*~irit' lil« IWBMCW—WHCB[ "I Wl'
*	Smrten padec dečka z bukve. V Močil-
nem pri. Radečah so začeli lov na polhe. Tudi šolarček Gole Rafael jih je lovil. Urno je plezal z bukve na bukev in nastavljal pasti polhom. Po nesreči pa je deček padel z osemnajst metrov visoke bukve in se nevarno poškodoval. Domači zdravnik mu je nudil prvo pomoč. Zal pa je bil ves. trud zaman. Suo-m&k ie imel počeno lobanjo in je izdihnil.
*	Smrt pod avtom. Veronika Kosova, 18-letna viničarjeva hči z Vičanskega vrha pri Vel. Nedelji, je bila zaposlena pri obiranju hmelja v Savinjski dolini, od koder se je pied dnevi vrnila doinov. Za prisluženi denar je šla nedavno nakupovat v trgovino v Veliki Nedelji najpotrebnejše reči. Po opravljenem poslu si je izposodila kolo, a čez kolo je položila počez tudi kupljeno metlo. Ko se je pripeljala do vičanskega mostu, ji je nasproti pridrvel z lesom natovorjen avta Dekle je pri srečanju izgubilo prisotnost duha in se prav nerodno umikalo. Ko je šofer opazil kolesarko, je seveda takoj zavrl, kljub temu pa je avto zadel v metlo, kar je povzročilo, da je dekle padlo pod kolesa avtomobila in mrtvo obležalo.,
*	Požar v Mostah pri Žirovnici. Nedavno dopoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Ivane Nočeve v Mostah pri Žirovnici. Požar se je kmalu razširil tudi na njeno hišo. Na pomoč so prihiteli -vojaki in gasilci iz raznih krajev in ogenj omejili. Posebno vojaštvo si je mnogo prizadevalo, da se ogenj ni razširi] na okoliške hiše. Doslej še ni bilo mogoče dognati, kako je ogenj nastal.
*	Žrtev dela. V premogovniku v Osenici pri Celju se je pripetila huda nesreča. Ko je' 301etni rudar Rudolf Stanjko iz Zagrada pri Celju kopal v rovu se je nanj vsula debela plast zemlje in ga pokopala. Reševalna dela so takoj začeli, a kljub napornemu delu se ni Do_.v.čilo odkopa ti ponesrečenca, ki se je pod debelo plastjo zemlje zadušil. Staniko zapušča vdovo in 21etnega otroka. Pred kratki msi je zgradil hišico, v kateri je v miru živel s svojo družinico. Bodi mu blag spomin!
*	Tri smrtne žrtve avtomobilskih nesreč.
Nedavno sta se v Furlaniji pripetili dve avtomobilski nesreči. Dva starejša trgovca, eden doma iz Padove, drugi iz Podgore pri Gorici, sta se z lastnim avtom naglo vozila proti Gorici. V bližini Koprive sta se srečala z nekim težkim tovornikom, v katerega sta trčila, ker se tovornik ni pravočasno izognil. Posledice so bile strašne. Oba voza sta se prevrnila
kinjo, če ji prinaša s potovanj kakšne nenavadne". .. darove.«
»Ali mislite napraviti preiskavo zaradi Dodala?«
»Seveda, in sicer takoj!« »Ali mislite, da je gospodična Lesterelova?... «
»Mogla ubiti žensko, ki je ni poznala? Tega ne verjamem toda svojo sodnikovo dolžnost bi nogazil, če ne bi napravil preiskave, kako je moglo priti bodalo, ki ga je imela
Lesterelova še pred polnočjo v svojih rokah, ob treh zjutraj v smrtno rano Julije Orciva-love. To mi boš priznal, kaj?« »Morda ga je Berta izgubila.«
»Ip da ga ie našla kakšna druga 'ženska, ki Te Julijo zaklala? Tudi to je mogoče... Toda vidim, da zate ni sodniška službi, ker svojo 'vprovanko zelo slabo braniš. Dokazati moraš alibi gospodične Lrsterelove. Jaz moram v prvi vrsti zaslišati žensko, ki je imela zadnja pred pričami morilsko bodalo v rokah.«
»Torej jo boste zpslišah?« »Seveda. To je moja dolžnost.« »In poklicali jo boste sem?« »Je že poklicana. Če je iioma. bo kmalu tu«
»Ponjo so šli. Detektivi jo bodo od doma
privlekli sem?« .	' '; ' .
»Ne. Poslal sem k njej nekega zaupnika, nai pride k nam v neki zadevi, ki se ne da odložiti. Dobro me" pozna. Šptejel jo bom skrajno obzirno. Samo pogovorila se bova,
unam.«	'	uo* »il
Med tem je prišel .sluga in šepnil sodčku
nekaj na uho. Ta rau je na glas odgovoril:
in oba trgovca sta obležala pri priči mrtva. Druga nesreča se je pripetila na cesti med Gradiško in Zagrajem. Služkinja Adela Bor-toluzzi iz Ajela je prebila nedeljsko popoldne pri svojih domačih v rojstnem kraju in se je Droti večeru vračala s kolesom v Ron-ke, kjer služi. V bližini Zagraja je neprevidno vozila preko ceste in zašla pod avtobus, ki je vozil izletnike iz Gradeža. Težko vozilo jo je prevrglo in zmečkalo, da je obležala na mestu mrtva.
*	Triletni otrok utonil v vodnjaku. Nedavno je posestnikova žena Jožefa Zupančičeva na Raki kuhala kosilo. Njen triletni sinček se je medtem odstranil izpred njenih oči in padel nedaleč od hiše na sosedovem svetu v nezavarovan vodnjak. Ko ga je mati malo pozneje iskala, ga je našla v vodnjaku in ga potegnila ven. Ljudje so ga skušali z umetnim dihanjem oživiti, pa je bilo že prepozno.
*	V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Gru-barjevem prekopu v Ljubljani so našli žensko truplo. Ker v utopij enkini obleki niso našli nikakih listin, sprva niso mogli ugotoviti njene istovetnosti in je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico na Žalah. Medtem pa je prišla na policijsko upravo preužitkarica Vida Cerarjeva in prijavila, da pogreša svojo sostanovalko 371etno postrežnico Antonijo Zgončevo, doma iz Borovnice. Cerarjeva je izpovedala, da je Zgončeva odšla prejšni večer od doma in da je bila že nekaj dni silno potrta. S seboj je Cerarjeva prinesla tudi pismo, ki ga je našla na mizi v sobici Zgon-čeve. Na naslov Cerarjeve je napisala pismo, v katerem pravi: »... Moli zame! Ne morem več prenašati. Slavku pa povej, da mu ne bom v napotje...« Policija je na podlagi teh podatkov takoj ugotovila, da je obupan-ka, ki je šla v vodo, pogrešana Antonija Zgončeva. Ubožico je pognala v obup nesrečna ljubezen.
*	Smrtna nesreča. V ponedeljek se je pripetila v Selcah na cestnem križišču Dramlje-Ponikva-Št. Jurij ob južni železnici huda nesreča. Posestnikov sin Franc Škerl iz Razbor pri Drami j ah se je peljal s kolesom k zdravniku v Št. Jurij. Ko je prispel do križišča, mu je pri vozil nasproti drug kolesar. Trčila sta drug v drugega. Škerl je padel vznak in si zlomil tilnik. Drugi kolesar je dobil le lažje poškodbe. Škerl je čez pet minut izdihnil.
*	Smola razigranega zaročenca. Brezposelni šofer Albin Štoka je imel zaročenko. Bila je natakarica v neki mariborski gostilni v Melju, kamor jo je večkrat prišel obiskat. Tako je storil tudi te dni. Pa sta se
»Naj počaka, da pozvonim. Javite se mojemu tajniku!«
Ko je sluga odšel, je sodnik rekel:
»Prišla je. Tu ne smeš ostati. Odidi skozi mala vrata!«
»Zakaj ne bi smel vajinega pogovora poslušati? Gospodična je zelo plaha. Utegnila bi se vsa zmesti... če bi bil pa jaz poleg... «
»Ne bodi smešen, Gaston! Pozabljaš, da sem jaz preiskovalni sodnik, ki tebi na ljubo ne sme kršiti kazenskih zakonov.«
»Kazenskih?«
»Zelo ljubo mi bo, če bom gospodično lahko takoj izločil iz kazenskega postopka, kakor sem lahko tebe. Zdaj te pa prosim, da odideš.«
»Grem, toda samo še eno besedol« je vzkliknil. »Ce bo ona preveč zmedena... če se ji ne bo čisto posrečilo dokazati nedolžnost. .. kaj boste potem storili?«
»Svojo dolžnost!« In sodnik je zaprl vrata za Gastonom.
Takoj nato so se odprla vrata na drugi strani in vstopil je tajnik z nekim moškim, ki je rekel:
»Gospod preiskovalni sodnik, poiskal sem gospodično Lesterelovo, kakor mi je bilo naročeno. Vratar v hiši mi je povedal, da najbrž še spi, ker se je vrnila šele ob štirih zjutraj domov.«
»Napišite to!« je dejal Darcy svojemu tajniku.
»Jaz sem pa vendar šel v stanovanje. Odprla mi je gospodična sama. Izprva je mislila, da prihajam od vašega nečaka, gospoda Gastona Darcyja.«
»Ko pa ste ji povedali, kdo vas pošilja?«
»Prvi trenutek je bila presenečena, pa «e
zaročenca sprla. Štoka je užaljen odšel iz gostilniške sobe, a ne domov, temveč skrivaj v dekličino sobo v prvem nadstropju hiše, Tukaj je čakal, da je prišla zaročenka. Jeza se mu je tukaj še povečala. Začel je groziti dekletu, da ga bo vrgel skozi okno. Dekle je seveda klicalo na pomoč in kmalu je prišla gostilničarka, nato pa je togotni zaročenec šel. Toda spet ne domov, marveč na dvorišče, kjer je splezal na drevo pod dekletovim oknom. To drevo pa je zanj postalo usodno. Dvorišče ni bilo razsvetljeno in zato ni videl, kakih vej se oprijemlje. Stopil je na suho vejo. Pod težo se je ta vdala in zaročenec je padel v globino, kjer je brez zavesti obležal. Poklicali so reševalce, ki so Štoko prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Zverinski napad. Neki neznanec je v ZreČah napadel z nožem 301etnega hlapca Ivana Benedejčiča iz Gornjih Zreč. Zabodel ga je v trebuh, prsa in levo roko. Benedejčiča so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico, a zdravniki mu niso mogli več pomagati. Nesrečnež je kmalu umrl. Orožniki poizvedujejo za zverinskim napadalcem.
*	Žrtev podivjanosti. Nedavno so začeli z modernizacijo ceste Ježica—Domžale. Pri tem je bilo doslej zaposlenih le manjše število delavcev, Te dni pa je prišlo še nekaj novih delavcev, ki jim je podjetnik obljubil, da jih bo sprejel v ponedeljek. Večja skupina teh novih delavcev je šla v nedeljo v neko Črnuško gostilno in tam precej popivala. Odtod so šli proti črnuškemu mostu z namenom, da bodo s popivanjem nadaljevali v Tavčarjevem dvoru. Med potjo sta se pa nekaj spore-kla 411etni Pavlič Franc z Jesenic in 371etni Klun Ivan iz Kočevja. Pavlič je baje med prerekanjem dvakrat sunil z nožem Kluna. Pa se ni nič hudega zgodilo. Nato sta se pobotala in nadaljevala pot v družbi tovarišev. Stopili so v gostilno Tavčarjev dvor in naročili spet pijače. Naenkrat pa je prej napadeni Klun potegnil iz žepa nož in s silnim zamahom zabodel Pavliča v vrat, tako da mu je prerezal žilo odvodnico, kar je povzročilo takojšnjo smrt. Morilec je po tem zločinu urno pobegnil. Morilec je po naravi, kakor pravijo oni, ki ga poznajo, potuhnjen človek.
*	Svoje dekle je okradel in zabodel z nožem v glavo. 201etna delavka Katarina Ferkova je službujočemu stražniku v Ulici ob bregu v Mariboru prijavila, da jo je njen fant, tekstilni delavec Karel Berlič napadel in jo z nožem zabodel v glavo. Vso noč sta popivala, ziutraj pa sta sedela nekaj časa na Pristanu.
je takoj znašla in si nadela klobuk. Ko sem prišel, je bila že oblečena.«
»Ali vas ni vprašala, zakaj jo kličem?«
»Ne.«
»Kakšno je njeno stanovanje.«
»Odprto, a zelo okusno in čedno opravljeno.«
»Med potjo vas ni izpraševala?«
»Vprašala me je samo. ali je bil vaš nečak pri vas, ko ste poslali ponjo.«
»Čudno,« je pomislil gospod Darcy, »sirota misli, da gre za zaroko.«
Potem je rekel na glas:
»Poslušajte! Slučajno sem zvedel, da je bilo to bodalo last gospodične Lesterelove. Kolikor jo poznam, ne bi verjel, da je ona umorila Orcivalovo. Zdaj, ko ste jo videli, povejte še vi, kaj mislite o njej.«
»Gospod sodnik, ne upam se izreči svojega mnenja. Bili so primeri, ko so najhujši zločinci, ki sem jih prijel, ostali presenetljivo mirni, dostikrat pa so se nedolžni ljudje zapletli v svojih odgovorih. Priznam pa, da gospodična ne kaže, da bi mogla biti zločin-ka.«
»Tudi jaz ne verjamem tega. Privedite jo k meni, toda po stranskem hodniku, da ne bo videla nobene druge priče.«
Detektiv je odšel.
»Pilois«, je dejal sodnik tajniku, ki je pisal zapisnik, »zapisali boste vse, kar bom gospodično vprašal in njene odgovore. Samo moje začetne vljudnostne besede izpustite.«
Ko je gospodična Lesterelova stopila v sobo, ji je sodnik stopil naproti in ji ljubeznivo stisnil roko. t
Ta »prejem je opogumil dekle, ki je vsto-
Fant ji je tukaj skrivaj izmaknil iz torbice 50 dinarjev, kar pa je opazila šele, ko sta se poslovila. Ko je tatvino opazila, se je vrnila in Berliča pozvala, naj denar vrne. Fant je sicer tatvino priznal, ni ji pa hotel vrniti denar. Pač pa je skrivaj segel v žep, potegnil nož in z njim zabodel dekie v glavo.
*	Tolpo mladoletnih razbojnikov so prijeli. Pred mescem je bilo vlomljeno v neko zagrebško zavarovalnico. Razbojniki so tedaj skoraj do smrti pobili blagajnika zavarovalnice, ki je bil prišel v urad zvečer. Policija dolgo časa ni mogla najti nobene sledi za roparji. Šele tatvina aparata za vsesavanje prahu pri ravnatelju zavarovalnice je dala povod, da je začela sumiti v sina zavarovalniči-nega hišnika. Prijela ga je in fant je priznal, da je aparat ukradel in ga prodal. Pozneje pa je sam od sebe priznal, da je sodeloval pri roparskem napadu s tem, da je dvema svojima mladima prijateljema dal ključe pisarne. Policija je takoj prijela njegova tovariša in od njiju tudi izvedela, da so trije pokvarjenci mislili napasti in oropati tudi kanonika Koreniča in ga ubiti, če bi jih kdo pri delu motil.
*	Tat, ki si je sam nastavil past. Na policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti v Mariboru je prišel te dni 541etni brezposelni krojač Kari Verdonik, ki je pristojen v Selnico ob Dravi. Bridko se je stražnikom pritožil, da mu je neki mariborski trgovec s kolesi kar na cesti vzel kolo, ki si ga je bil izposodil pri nekem gostilničarju v Pesnici. Lepo je prosil stražnika, naj mu pomaga, da bo prišel spet do kolesa, katerega mora čimprej vrniti. Res je šel stražnik z njim k trgovcu. Ta je stražniku pojasnil, da je Ver-doniku zaplenil kolo, ker mu je ta za tri kolesa, ki jih je pri njem kupil pred tremi leti, dolžan nad 3000 din. Pristavil je še, da je Verdonik tuji lastnini nevaren. Zaradi teh trgovčevih izpovedi so smatrali na stražnici za pravilno, da pregledajo zavitek, ki ga je potrti Verdonik nosil s seboj. V zavitku so našli kos novega sukna, več kosov novega blaga za podlogo in štampiljko na ime trgovca Goloba iz Selnice. Na vprašanje, ki so mu ga glede najdenega blaga stavili, ni nič kaj dobro odgovoril. Zaradi suma, da izvira blago iz kake tatvine, so Verdonika vtaknili v zapor.
NAJZVESTEJŠA ŽENA
A: »Jaz imam najzvestejšo ženo na svetu.« B: »Kako to, saj ti je že trikrat ušla.« A: »Ze res, toda zmeraj se je spet vrnila.«
pilo bledo in drhteče. Lica so ji zardela in na njenem obrazu se je pokazal nasmešek.
»Oprostite, gospodična, da sem poslal po vas. Neko nujno pojasnilo potrebujem. Ne smete zaradi tega dolžiti mene, ampak mojega nečaka.«
Gospodična je še bolj zardela.
»Menda je res prepričana, da gre za zaroko«, je pomislil Darcy.
Vzel je pahljačo z bodalom in ji dejal:
»Gaston pravi, da je vaša.«
Berta se je zdrznila, pa je takoj odvrnila:
»Res je, gospod, moja je. Snoči sem jo imela na zabavi pri gospej Cambryjevi in pokazala sem jo gospodu Gastonu. Dobila sem jo v dar od svojega svaka.«
Sodnik je bil zadovoljen, ko je videl, kako je takoj priznala, da je pahljača njena.
»Ali ste jo izgubili?« je vprašal.
»Da, gospod, in veseli me, da jo je nekdo našel.«
»Ali ste jo izgubili, ko ste odhajali od gospe Cambryjeve?«
»Najbrž... če je nisem pozabila v kočiji. Takoj mi je bilo nerodno, ker si nisem zapomnila številke voza.«
»Zakaj ste pa šli k sestri? Ali ste kočijaža takoj odslovili?«
»Da, gospod!«
»In niste opazili, da nimate pahljače?«
»Spomnila sem se šele takrat, ko sem se vrnila od sestre domov... pozno... po tretji uri zjutraj.«
»Ali se vam niti ne sanja, kje smo pahljačo našli?« •
»Ne.«
»Vaše bodalo so našli na plesu v operi, v loži 27.«	(Dalje}
Predpisi za promet z živimi parkljarji
Ban dravske banovine je izdal tole na-redbo:
Ker je slinavka in parkljevka v banovini Hrvatski in dunavski, drinski in vrbaški banovini že prenahala in ni več nevarnosti, da bi se v prometu z živimi parkljarji vnašala ta kužna bolezen iz navedenih banovin v dravsko, ukinjam z današnjim dnem nared-bo za preprečenje širjenja slinavke in parkljevke in odrejam:
Prepovedano je v trgovskem prometu goniti po javnih cestah goveda dalje kakor 30 kilometrov. Svinje, ovce, koze in teleta pa je sploh prepovedano goniti v trgovinskem prometu po javnih cestah ali poteh in se tudi ne smejo prevažati na vozilih z govejo vprego. Hkratu je prepovedano vsako obhodno trgovanje od hiše do hiše.
Hlevi trgovcev z živino in mesarjev morajo biti urejeni po živinozdravniško-redarstve-nih predpisih in oblastveno odobreni od ob-čeupravnega oblastva prve stopnje. Hlevi za trgovinsko živino morajo biti čisto ločeni od hlevov za drugo domačo živino. Hlevi mo-
rajo biti razkuženi po vsakokratni odprodaji, najmanj pa vsak mesec enkrat. Izvršitev razkuževanja nadzoruje predvsem občinsko »b-lastvo.
Trgovci z živino morajo voditi seznam trgovinske živine, v katerem morajo biti vpisani za vsako žival prodajalec, kupec, občina in številka živinskega potnega lista. Seznam mora biti na razpolago vsak čas za vpogled oblastvenim organom.
Prevoz konj, goved, telet, ovc, koz in svinj po železnici se mora napotiti do one železniške postaje, ki je najbližja namembnemu t kraju. Prevoz klavnih živali po železnici se mora napotiti do železniške postaje, kjer se bo klanje izvršilo, in samo v kraje, kjer je oblastveno odobrena klavnica.
Prekrški gornjih odredb se bodo kaznovali po členu 111. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do 800 dinarjev ali z zaporom do 30 dni.
Ta naredba stopi v veljavo osmi dan po razglasitvi v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«.
Haloze bodo pridelale malo grozdja in sadja
Ptuj, septembra.
Posledice pretekle hude zime se kažejo ponekod šele zdaj. Ce gremo po goricah, opazimo tu pa tam kak polno obložen trs, v katerem je šele pred nekaj dnevi ugasnilo življenje. Take primere vidimo zlasti na starih goricah.
Poleg tega pa je trsje povsod slabo obloženo. Marsikateri ubožnejši kmet skozi vse leto gleda ves svoj up v obilni vinski letini, da si vsaj za silo pomaga z izkupičkom za vino. Zal bo vina malo, pa še slabe kakovosti bo. Ljudje že pravijo, da bodo morali letos grozdje tolči s tolkači kakor jabolka, češ, da bo ostalo tako trdo. Hladno vreme je zorenje zadržalo skoraj za ves mesec. Le zadnji dnevi so bili topli. Žal je bilo teh toplih dni premalo. Več let je človek v začetku avgusta lahko že tu in tam zobal grozdje, letos pa ni
niti enega res dozorelega grozda nikjer.
Prav tako se poznajo posledice pretekle hude zime na sadnem drevju. Mnogo mladih drevesc se je letos posušilo. Pa se še zmeraj suše. Nekatera drevesa so pred dnevi še zelenela, zdaj pa so suha. Pri starejšem drevju pa so se posušili posamezni vrhovi ali veje, ponekod tudi cela drevesa. Vrsta marelic, breskev, češenj, češpelj in hrušk se je posušila šele v zadnjem času.
Lani je bila sadna.letina v Halozah dobra, letos pa je precej slabša. Jabolk bo še nekaj. Seveda jih bodo ljudje po večini zmleli doma za sadjevec, ker ne bo vina. Žalostno je pač to, da ljudje ne zdržijo brez pijače. Morali bi to sadje posušiti, ker bo letos zelo primanjkovalo živeža, kakor vse kaže. Mnogo jabolk tudi lahko prodajo, ker cene niso slabe in bodo še višje.
Izid tekme harmonikarjev na velesejmu
Po celodnevni tekmi 110 tekmovalcev harmonikarjev iz vseh kategorij je razglasil v nedeljo proti večeru dr. Gustav Leitgeb, starešina okrajnega sodišča na Vrhniki izid tekme. Darila in kolajne so bili razdeljeni takole:
V diatonični lažji kategoriji: 1. nagrado (zlato kolajno) Nikoleti Ivan z Vrhnike; 2. nagrado (srebrno kolajno) Straus Lojze iz Grosuplja; 3. nagrado (srebrno kolajno) Milan Stancar iz Ljubljane, 4. nagrado (brona-
EMILIO S ALG ARi
15
IZGNANCI
Voznik je soglašal z gospodarico, ko sta I mu povedala, da se bližajo kozakL
»Sicer je dvomljivo, ali se nam bo beg po- I srečil, toda nimamo druge izbire,« je menil. [ Ko je napregal, je opazovala Marija vol- | kove. Umaknili so se bih nazaj od vhoda in so nemirno begali v skupinah zdaj naprej zdaj nazaj. Ostrili so ušesa in očitno nekaj vohali. Najbrž vojake. Saj niso mogli vedeti, da so bili vojaki bolj njih zavezniki kakor nasprotniki.
»Če se konji ne splašijo, bomo volkovom ušli!« je rekel Dimitrij. j»Seveda moramo takoj začeti peklensko streljati.«
»Kozaki se še ne vidijo v dolini,« se je čudila Marija. »Morda so že na hribu. A kam naj mi zbeži mo?«
»Proti severu, gospodarica. Presekali bomo Vladimirko med Nižnim Udinskom in Katulikom, nato bomo poskusili priti preko Gornje Tonguske v dolino Lene. Kakor hitro mine nevarnost, se bomo bližali glavnemu mestu Irkutsku!«
»Lahko se odpeljemo,« je javil zdaj voznik.
*
»Konje priganjaj brez usmiljenja,« je svetoval Dimitrij. »Ce ne bomo hiteli, bomo izgubljeni!« Fedor je čvrsto prijel vajeti z levico, z desnico pa bič in glasno zažvižgal. »Le tecite, golobčki!«	r
Trije, Štirje udarci z bičem so zadeli hrbte
spet spočitih dirkačev. Bliskovito je planila trojka iz jame.
Volkovi so bili spričo nenadnega pojava vozila tako presenečeni, da so se v prvem trenutku preplašeni razkropili. Nekaj zveri so pomandrala kopita.
Ko so živali opazile, da jim utegne plen, ki so ga pred jamo oblegale, pobegniti, se je več krdel pognalo za bežečimi.
To sta Marija in njen sluga pričakovala. Začela sta streljati v zveri in jih zadela dolgo vrsto. Stepni roparji so kmalu popustili in začeli zaostajati. Samo manjše krdelo drznejših je trmasto sledilo vozilu, vendar v previdni razdalji.
»Naposled se jih bomo znebili,« je zmagoslavno rekel Dimitrij. »Zdaj si lahko oddahnemo!«
»Motiš se,« je menila mladenka. »Prava nevarnost šele pride! Poglej gor na hrib!«
Na hribu so opazili deset do dvajset kozakov na konjih. Hiteli so v dolino, da dohi-te bežeče in jih primejo.
Poljak je zaklel. »Nisem mislil, da so že tako blizu.«
V tem trenutku so se vojaki ustavili ob veliki skali, dvignili puške in ustrelili.
»To pomeni povelje: Vdajte se! Mi pa se bomo kljub temu peljali dalje!«
Kozaki skoro niso mogli verjeti, da je mlada dama tako izredno pogumna. Pa tudi oba
sto kolajno) Magister Milan iz Spodnjih Ga-meljnov.
V	diatonični težji kategoriji: 1. nagrada
(zlato kolajno) Podobnikar Ivan iz Brezi j, 2. nagrado (srebrno kolajno) Steban Alojz iž Zagorja, 3. nagrado (bronasto kolajno) Suš-nik Franc iz Viča, 4. nagrado (bronasto kolajno) Magister Ivan iz Spodnjih Gameljnov.
V	kromatični lažji kategoriji: 1. nagrado (srebrno kolajno) Goričan Josip iz Tržiča, 2. nagrado (srebrno kolajno) Bizjak Ivan iz Zagorja ob Savi, 3. nagrado (srebrno kolajno) Modec Stanislav z Rakeka, 4. nagrado (bronasto kolajno) Magušar Saša iz Ljubljane, 5. nagrado (bronasto kolajno) Kožel Darko ia Celja, 6. nagrado (bronasto kolajno) Močiv-nik Radko iz Maribora.
V	kromatični težji kategoriji: 1. nagrado (zlato kolajno) Lokošek Cili iz Stor, 2. nagrado (srebrno kolajno) Schmidt Rudi iz Brežic, 3 nagrado (bronasto kolajno) Josip Feld iz Osijeka, 4. nagrado (bronasto kolajno) Papler Albert iz Ljubljane.
V	mladinski skupini: 1. nagrado (zlato kolajno in ročno torbico) Sič Mita iz Ljubljane, 2. nagrado (srebrno kolajno in kovčeg) Gruden Ida iz Ljubljane, 3. nagrado (srebrno kolajno in denarnico) Kiršner Majdka z Jesenic , 4. nagrado (srebrno kolajno in nahrbtnik) Tausel Ivan iz Lok, 5. nagrado (bronasto kolajno in milo) Jeršinovič Helena z Vrhnike, 6. nagrado (bronasto kolajno in skrinjico) Kržiščnik Luaovik iz Rajhenburga, 7. nagrado (bronasto kolajno in skavtski nož) Gruden Vinko iz Ljubljane, 8. nagrado (bronasto kolajno in skavtski nož) Kren Boris z Jesenic, 9. nagrado (bronasto kolajno m stojalo za sliko) Kajfež Tonček iz Ljubljane.
V	otroški skupini: 1. nagrado (zlato kolajno in aktovko) Barle Zlatko iz Zagreba, 2. nagrado (srebrno kolajno in kovčeg) Ahačič Vital iz Tržiča, 3. nagrado (srebrno kolajn^ in denarnico) Jazbec Blankica iz Zagreba, 4. nagrado (srebrno kolajno in nahrbtnik) Gra-dišek Janko iz Zaloga, 5. nagrado (bronasto kolajno in nahrbtnik) Goričan Franc iz Tržiča, 6. nagrado (bronasto kolajno in nahrbtnik) Cenček Niko z Jesenic, 7. nagrado (bronasto kolajno in barvaste svinčnike) Marin-šek Ida iz Ljubljane, 8. nagrado (bronasto kolajno in barvaste svinčnike) Slibar Janez iz Dol. Toplic, 9. nagrado (bronasto kolajno in čokoladne bonbone) Pate Olga iz Ljubljane, 10. nagrado (bronasto kolajno in barvaste svinčnike) Grossmann Zvonko z Mute.
V	skupini ansamblov: 1. nagrado (zlato kolajno) Jurman Jože iz Ljubljane in Podob-
njena služabnika nista mislila na to, da bi se brez boja vdala.
»Pazi, Fedro, da bodo konji lepo tekli!«
»Le brez strahu. Z njimi se lahko popelje-ljemo do konca sveta!«
Krasni konji so bili spočiti in nahranjeni. Tekli so na vso moč, kakor bi bili vedeli za nevarnost, ki je grozila mladi gospodarici.
Ko so vojaki opazili, da se za njih povelje begunci niso brigali, so divje pognali konje navzdol. Vseh dvanajst mož je bilo vojaško opremljeno. Imeli so sable in v rokah so držah karabinke. Njih konji pa niso bili videti posebno imenitni. Bili so majhni in suhi, kakor bi se bili tri mesece postili. Njih dolga, naježena griva jim je dajala zunanjost divjih živali. Z glasnimi vzkliki so ko-zaki priganjali živali, ki so z lahkoto premagovale vse ovire teka po griču navzdol. Take prožnosti in moči bi tem mrham ne prisojal nihče, če bi jih ocenjeval le po njih zunanjosti. Konjiči so zdaj skakali čez prepade in led, zdaj plezali kakor koze.
Drugi jezdeci bi se pač ne upali tako jezditi, saj bi jih taka ježa veljala najmanj nevarne poškodbe, toda za kozake je bilo to otroška igra. Jezdeci so bili podobni jati orlov, letečih po hribu navzdol in rahlo se dotikajočih s perotmi snežne odeje. Spodaj v dolini so se kozaki razdelili v tri skupine in drli za trojko, ki je bila kakšno dobro miljo pred njimi.
Čeprav so bili begunci tako daleč, da jih krogle iz karabinke niso mogle doseči, je vseh dvanajst jezdecev ustrelilo, kakor bi bilo hotelo s tem naznaniti svojo prisotnost.
»To mi ni všeč,« je rekel Poljak Mariji, ki je bolj radovedno kakor prestrašeno epa-
STKAN 8 —»'lin - -izammm^&z-SMiistmm
nikar Ivan z Brezij, 2. nagrado (srebrno kolajno) Moeilnikov štramel kvartet z -yrhnike 3 nagrado (srebrno kolajno) Šmarski šra-melski kvintet iz Sevnice, 4. nagrado (bronasto kolajno) tercet G-oričan Josip, Ahačič RudoKiii Ahačič Franc iz Tržiča, 5. nagrado (bronasto kolajno) duet Goričan Franc in (Ahačič Vital iz Tržiča.
Kočevska p sironiiašiia deželica
Kočevje, septembra.
Lani so tri večje poplave poškodovale kmetijske pridelke po kočevskih njivah. Letos zopet kvari letino neprestano deževje. Pomladi je deževalo in skozi vse poletje je bil dež. V poletnih mesecih je bilo komaj nekaj toplih dni. Koliko skrbi so imeli kmetje samo s pospravljanjem sena in otave! Deževje je vplivalo slabo na žito, zdaj gnije krompir v zemlji, nič boljše ni s fižolom. Zadnji dnevi pa so bili lepi in na njivah se je vsa rast popravila. Da bi se vreme le prehitro ne preobrnilo.
Lansko jesen smo imeli obilo sadja. Zlasti je bilo mnogo jabolk in češpelj. Številne vagone sadja so kmetje izvozili in po vsem Kočevskem so kuhali žganje. Letos pa bo sadje na Kočevskem redkost.
Veliko pa je letos povpraševanje po lesu in drvih. Gozdno sadje je lepo obrodilo, zlasti maline. Marsikateri kmečki sin je tudi dobil delo v rudniku. Vendar pa vse to ne bo odtehtalo slabe letine in naraščajoče draginje.
Slovenske delavske žene iz mestne okolice so se že obrnile na oblastva zaradi draginje in podpor vpoklicancem. Zahtevale so, naj se kaj ukrene proti grozečemu pomanjkanju v družinah in naj se zvišajo podpore svojcem vojaških obveznikov. Treba bo tudi odločnih ukrepov proti verižništvu in navijanju cen. Vendar naši krajevni činitelji ne smejo samo čakati na oblastveno pomoč, temveč morajo tudi sami od sebe kaj pametnega ukreniti.
NESPORAZUM
Branko: »No, striček, kako ti je bila všeč papiga, ki sem ti jo poslal za god?«
Stric: »Všeč mi je že bila, všeč, samo malo trda je bila...«
Iz k^lostlj ameriških
Žrtev avtomobilske nesreče je postal v Hai-bingu Artur Kočevar, star 30 let. Z njim se je vozil Lojze Vidmar, ki se mu pa ni pripetilo nič hudega. Pokojnik se je rodil v Ameriki, kjer zapušča mater, dva brata in dve sestri.
Umrli sta v Clevelandu Ana Pugljeva, prej poročena Peruškova, rojena Kosova, stara 52 let in doma iz Hrasten pri Mirni peči na Dolenjskem in Rozalija Mirtljeva, rojena Mer-harjeva, stara 34 let, doma iz Tihaboja pri Sv. Križu pri Litiji. V Lorainu je umrl Miha Uršič, star 66 let, doma iz Orlaka pri Krškem, v Pittsburgu Janez Seljak, star 54 let, doma iz Sela pri Zireh, v Park Hillu Miha Ošaben, star 66 let, doma iz Cerknice, v Braddocku
Anton Zaleta, star 71 let, v Indianopolisu Jernej Štefel, star 57 let, 'doma iz Potoviha pri Stopičah na Dolenjskem, v Ročk Springsu Anton Završnik, star 60 let, doma iz Stare Loke, v Strabani Štefan Grmadnik, doma iz Trbovelj, v Lockportu Franc Pikuž, star 77 let, doma iz Škofje Loke.
V	okolici Witta je povozil vlak Petra Ko-kalja starega 61 let, doma iz Luč pri Selcah nad Škofjo Loko.
V	Girardu je umrla Marija Klešnikova, stara 69 let, v Girardu Janez Pavline, star 58 let, v Little Fallsu Kari Marovšek, star 64 let, doma iz Slovenjega Gradca in v Chicagu Franc Golob, ki se je obesil.
V	Pittsburghu je umrl rojak Ivan Seljak v starosti 54 let. Pokojnik je bil doma iz Sela pri Zireh na Notranjskem. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri.
V	Brooklynu je v bolnišnici umrla rojakinja Terezija Kovačeva rojena Grilčeva, v starosti 53 let. Pokojnica je bila doma iz Begunj na Gorenjskem in živela v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča dva sina in enega brata.
[®vek bi živel v kitovem
želodcu le nekaj minut
Iz svetega pisma poznamo zgodbo o Joni, ki ga je požrla riba. Tri dni in tri noči naj bi bil Jona v ribjem trebuhu. Naposled pa se ga je bog usmilil in zapovedal je ribi, naj ga vrže
spet na suho.
V zvezi s to svetopisemsko zgodbo se govori o kitu, čeprav ga sveto pismo neposredno ne imenuje. Lahko bi torej šlo za drugo veliko ribo, ki je morda že izumrla in ki ima tak želodec, da je lahko Jona tri dni živel v njem. Sicer pa ni nikjer rečeno, da bi moralo -oa f[0a0p af }tjf t;l'ei( 'oqij oCjba oSnjp ez t;i
lik, da bi lahko požrl človeka. Tako imenovani modri kit doseže dolžino do 30 m. Čeprav živi kit samo v vodi in ima njegovo telo obliko ribe, spada med sesalce. Kit ima toplo kri, vdihuje zrak v pljuča, skoti žive mladiče in jih krmi z mlekom.
Kitov poznamo mnogo vrst in ena izmed teh ima res tako široko grlo, da bi kit te vrste lahko požrl človeka. Drugi kiti imajo pa zelo ozko grlo. Omenjena vrsta kitov se odlikuje
tudi s povsem prostim žrelom, tako da bi lahko prišel človek v grlo, medtem ko imajo drugi kiti v žrelu kosti, mimo katerih lahko gredo samo majhne živali. Toda tudi omenjena vrsta kitov ne požre človeka celega, ker ima močne zobe in bi ga prej z zobmi zmlela. Možglani tega kita so veliki približno kakor vedro, oči pa merijo v premeru komaj pet centimetrov. V primeri z vsem telesom so zelo majhne. Pač pa meri želodec v premeru skoraj dva metra. Stena želodca je trdna ko usnje in debela nad dva centimetra.
Znanstveno bi lahko dopustili, da bi prišel Jona skozi kitovo žrelo v želodec, kjer bi imel dovolj prostora za prebivanje. Mnogo kočiji-vejše pa bi bilo bivanje v želodcu. Strokovnjaki se strinjajo v naziranju, da bi mogel človek živeti v kitovem želodcu samo nekaj minut, potem bi se pa zadušil zaradi pomanjkanja zraka. Če bi mu pa po čudežnem potu ta nevarnost ne pretila, bi najbrž ne prenesel učinka ostrih želodčnih sokov in v želodcu
zevala tri kozaške skupine. »Bilo bi mi ljubše, če bi streljali proti nam.«
»Zakaj?«
»Tako streljanje ne pomeni ničesar dobrega.«
»Ali misliš, da so s streli dali kakšne znake?«
»Da, gospodarica! To pomeni, da je še več kozakov v dolini! Fedor, ali ne vidiš ničesar?«
»Doslej samo posamezne volkove, ki se klatijo okoli.«
»Pazi! Ce bo treba, bomo spremenili smer!«
»Ali bo treba morda obrniti vozilo?«
»Bomo videli «
Voznik je zAžvižgal in počil z bičem.
»Hitite, ljubljenci! Moramo napraviti ko-zakom zabave.«
Ker je bil sneg čez noč zmrznil, so drsele sani kar same od šebe po povrSni, tako da konji niso mnogo trpeli.
Zdaj pa zdaj je vozilo zaradi neravnih tal ali špranje v ledu sicer odskočilo, pa to se je le redkokdaj zgodilo, tako da jih to ni oviralo v hitrem diru.
Po svoji navadi so beguncem sledeči kozaški konji sklonili glave med spredne noge in čedalje hitreje tekli.
K^jub obupnemu naporu pa se jim ni posrečilo dohiteti trojko. Morda, bi bili begunci v tej dirki odnesli zmago, če bi se ne bilo zgodilo nekEsj, česar niso pričakovali.
Sani so imele baš dolino za seboj, ko so se snežna tla pod konjskimi kopiti nenadno vdrla.
Voznik je z veliko močjo poskusil konje
ustaviti, a bilo je prepozno.
Siien pok se je zaslišal, kakor bi bila počila ledena skorja na reki. Sani so padle v razpok lino...
»Sveta Mati božja, reši nas!« je zastokal Fedor, ki so mu zdrknili iz rok vajeti in bič
Sani, konji in ljudje pa se niso prevrnili morda v kako reko, temveč na kup snega.
23. p og 1 a v j e
LEDENA JAMA
Kozaki, ki so v divjem diru prihiteli, so komaj še ustavili konje. Le malo je manjkalo, da ni njih vodja prav tako padel V razpoko v ledu.
Skočil je s konja in vzel karabinko v roke. Odličen strelec mu je sledil, da bi mu pomagal, če bi begunci streljali. f f
Razpoka je bila široka kakšnih deset metrov, dolga pa dvanajst do petnajst. Najbrž je bila voda pred začetkom mraza narasla. Na vrhu se je naredila ledena skorja, spodaj pa je potem voda odtekla. Tako je mogel nastati spodaj prazen prostor.
Ledena skorja se je pod težo trojke vdrla in tako je prazni prostor požrl potnike.
Zdaj je bilo treba dognati, ali so se begunci pri padcu ubili ali pa so ostali nepoškodovani. Korporal in njegov tovariš sta se nagnila nad brezno in napeto gledala v globino.
Sani so ležale prevrnjene na robu reke. Zaboji in kožuhi so bili raztroseni okrog. Toda o ljudeh in konjih ni bilo sledov.
Oba vojaka sta se presenečena spogledala.
»Za vraga, kaj pomeni to?« Korporal je bil ves razburjen.
»Ali so nas potegnili za nos?« je vprašal drugi.
»Prej bi verjel, da so padli v reko in utonili.«
»Seveda, voda je videti globoka, korporal. Rad pa bi vendarle zanesljivo vedel, kaj se je zgodilo.«
»Ali misliš, da se bom vrnil, ne da bi bil videl mrliče? Ne, ne, dragi, midva zlezeva v odprtino in preiščeva reko.«
»Korporal!«
»Kaj bi rad, Olaf?«
»Nekaj mi ni všeč! Med raztresenimi rečmi ni orožja!«
»Saj je res, potniki so bili vendar oboroženi Ali sklepaš iz tega, da so puške še v njih rokah? Pretkan si, dragi moj, toda tudi jaz nimam slame v glavi. Prepričan sem, da so potepini še živi.«
»Zadeva je jasna. Odvezali so konje in jih izpustili, sani pa so skrili.«
»Glej, Olaf, ledena jama se nadaljuje na obeh straneh. Celo mož na konju bi imel prostora v njej. Ne, ne, prijateljček, korpo-rala Ažova ne boste preslepili. Hitro prinesite močno vrv!«
Vojaki, ki so se približali, so hitro zvezali četvero vajeti, kar naj nadomešča vrv.
»Kdo bo prvi splezal dol? Ta dobi od mene kozarec vodke!«
Nagrada res ni bila obilna. Zadoščala pa je vendarle skromnim možem, da so hoteli tvegati za žganje svoje življenje.
Olaf, ki je bil posebno udarjen na žganje, je navdušeno vzkliknil: »Jaz, korporal!«
»Dobro, dobro! Ti si pogumen in boš kot vojak še lepo napredoval. To ti prerokuje Ažov!«
Vrv iz vajeti so spustili v brezno. Držali so jo štirje kozaki. Olaf je verižico, na kate-
razvijajočih se plinov. Kitov želodec se neprestano krčevito stiska in Siri, ko pride vanj hrana ali kako tuje telo. Ta pritisk bi mogel učinkovati na človeško telo tako močno, da bi ga stri. Tudi če bi kit res vrgel človeka iz sebe celega, ni verjetno, da bi bil po treh dneh še živ.
Lahko pa bi se zgodilo, da je bil kit blizu obale in da je preroka takoj vrgel iz sebe in da je morda Jona prišel k sebi šele čez tri dni. Mogoče pa je tudi, da je rešil Jona, ko so ga vrgli v morje po čudnem naključju na telesu kita. Morda pa je bil kit mrtev. Lahko pa bi bil Jona tudi samo v kitovem žrelu in ne v želodcu. To bi bilo mogoče pri modrem kitu, ki ima tako ogromno žrelo, da bi imelo v njem prostora dvanajst ljudi. V njegovo grlo bi pa človek komaj potisnil roko. Toda tridnevno bivanje v kitovem žrelu bi spet pomenilo čudež, kajti živega člgveka v gobcu bi ogražal mogočen jezik.
Zanimivo je, da se je zgodba o Joni ponovila. Neka vest iz leta 1926. govori o mornarju iz kitolovskega čolna, ki ga je kit požrl in je ostal v njem živ poldrugi dan, dokler niso kita ujeli. Zdravniki so na to vest izjavili, da kaj takega ni mogoče.
Ce vse to govori proti možnosti tridnevnega bivanja v kitovem trebuhu, pa to še ne pomeni, da bi morala biti zgodba o Joni samo pravljica. V morje vrženi Jona se je prav lahko s pomočjo kita rešil na obalo. Najbolj verjetno je, da se je rešil na mrtvem kitu ali pa tudi v žrelu živega. Resnični zgodbi o Joni so dodala neverjetne podrobnosti dolga stoletja, v katerih je šla ta zgodba od ust do ust.
P ostani in ostani član
Ciril Metodove družbe!
teri naj vreje kakšne štiri, minute. Nato stročji fižol ocedi, poli j z mrzlo vodo, spet ocedi in pusti na rešetu, da se dobro odteče. Nato deni ta fižol na čisto desko, rešeto ali gosto spleteno leseno mrežo, ki je najprimernejša, in zelo posuši na soncu, v pečici ali v fetedilnikovi pečliici. Med sušenjem večkrat premešaj.
Dobro posušeni stročji fižol shrani v vrečicah ali škatlah na suhem prostoru. Moraš ga večkrat pregledati, da vidiš, ali se »i na-lezel vlage. Kadar ga misliš potem kuhati, ga namoči Čez noč in odlij vodo, v kateri si ga namakala. Namočenega pripraviš za jed kakor presnega.
Letos, ko bo splošno pomanjkanje živeža, bo posušeni stročji fižol prav dobro došlo hranivo.
Za kuhinjo
Koštrunje meso s stročjim fižolom. En in
četrt kilograma koštrunjega mesa deni v lonec in naiij vode, da je meso dobro pokrito. Prideni žlico soli, vršiček šetraja in tri zrne česna. Ko meso vre že eno uro, prideni en kilogram na koščke zrezanega stročjega fižola in pusti vreti naprej. Medtem skuhaj posebej v slani vodi kilogram olupi j enega in na kocke zrezanega krompirja. Zdaj zreiii meso in ga zloži na krožnik, nato odcedi krompir, stresi ga k fižolu in oboje naloži okoli mesa.
Marmelada iz korenja ima okus kakor ma-relična. Rdeče korenje mehko sKunaj in oiu-pi, nato ga pretlači skozi sito in stehtaj. Na dva kilograma pretlačene korenjeve gošče vzemi okoli tri četrtinke kilograma sladkorja, zelo drobno sesekljane olupke dveh limon in sok treh ali štirih limon. Vse to deni v dobro pološčeno posodo in skuhaj. Korenjevo marmelado moraš kakor sploh vse marme-
Ženski vestnik
mmmummmMmssniMmkMmmMmmsšm
Stročjega fižola si lahko nasušiš
Pravijo, da letos fižol ne bo dozorel. Oglej si torej tisti fižol, ki se da uživati v stročju, kako je z njim. Če vidiš, da ne bo dozorel, potrgaj zelene stroke, katerih zrnca so še prav drobna. Vsak strok razreži na tri ali štiri kose, operi in deni v vrelo vodo. v ka-
ri je visel revolver, prijel z zobmi in odločno začel plezati po jermenu navzdol.
»Bodi previden!« je klical za njim korpo-ral.
»Nikar se ne boj!«
»Če jih boš videl, streljaj vanje!« ? »Gotova«
Olafove noge, ki so najprej vilese v zraku, so začele zadevati v ledene stene.
Predstojnik je nekako nemirno opazoval tovariševo plezanje.
Olaf je bil že preplezal kakšne štiri metre v globino, ko je zdajci obstal. Kletvica je siknila iz njegovih ust.
Kakih štirideset korakov proč je bil pod ledenim obokom opazil moža, ki je meril nanj. Bil je Dimitrij.
»Le počakaj me!« je kričal Poljak.
Zagrmel je strel in ropotaje odmeval v jami.
Kozak je divje kriknil, a vrvi ni spustil.
Ko so tovariši videli, da se je z zadnimi silami držal vrvi, so ga naglo potegnili na površje.
Komaj je bil iz jame, so ga zapustile moči. Položil je roko na prsi, iz katerih je tekla kri, in se zgrudil.
»V zasedi... čakajo...« je še izjerljal.
Nato je mrtev obležal. Krogla Poljaka mu je bila prevrtala pijača.
Po strelu sta voznik in Marija stopila iz skrivališča....
Begunci zaradi padca niso utrpeli nikake poškodbe, ker so bili padli na mehak sneg. Dimitrij si je predvsem prizadeval, spraviti gospodarico v varno zavetje pred kozaki. Zanesel jo je torej v primerno skrivališče. Nato je oprostil uboge konje in jih Je pustil, da
laae vliti vročo v Kozarce, Ker se po min na vrhu naredi skorja, ki zabranjuje dostop plesnivosti.
Gobja moka je odličen pridatek jedem. Napraviš jo takole: Razne užitne gobe tako posušiš, da se kar drobijo. Nato jih zmelješ v finem mlinčku za kavo ali pa zdrobiš s tolkačem v možnariu. Opozarjamo .pa, moraš kavni mlinček zelo očistiti, da ne bo imela gobja moka okusa po kavi. Isto velja za možnar, ki mora biti zelo čist. Razume se, da moraš temeljito osnažiti tudi tolkač. Posušeno gobjo moko shrani v neprodušno zaprl steklenicah, da se ne naleze vlage. Gobjo moko dodajaš raznim juham in raznim omakam za izboljšanje okusa.
so prosto tekali vzdolž rečnega obrežja. Tudi živalim ni padec mnogo škodoval. Voznik je bil deležen le lažjih prask. Ko je spet stal na nogah, je hirtro pobral raztroseno orožje in hitel k gospodarici.
To vse se je zgodilo tako hitro, da so kozaki, ko so prihiteli k vdrtini, videli spodaj le še prevrnjeno vozilo.
Dimitrij je iz svojega skrivališča streljal v Olafa, ki ga je moral smatrati za sovražniki in se ga ubraniti.
»Ali si ga zadel?« je vprašala Marija, ki je bila pristopila k Dimitriju.
»Ta nas ne bo več nadlegoval. Naj bi bil rajši ostal pri svojih tovariših!«
»Ni mi prav, da si umoril človeka zaradi mene! Rajši bi ga bil samo ranil, Dimitrij!«
»Ali mislite, da bi bil on usmiljen nasproti nam? Zdi se mi, da prav nič ne poznate ko-zakov.«
»Ne bomo jih čakali, temveč bežali. Ta ledeni hodnik se razprostira najbrž vzdolž vse reke.«
»A kaj bo s sanmi?« je zdaj vprašal voznik.
»Ponje se vrnemo pozneje.«
»Ujemimo konje! Brez njih ne moremo ničesar opraviti,« je rekla Marija. »Če nas bodo sovražniki do tod zasledovali, jim uide-mo na konjih. Torej naglo!«
»Samo še trenutek,« je rekel Fedor. »Naša živila so v saneh.«
»Če želiš, da te ustrelijo, pojdi ponje! Ali ne vidiš, da kozaki zgoraj že prežijo s puškami na nas?« je menil Dimitrij.
»Ne bomo pomrli od gladu, saj ima Sibirija dovolj divjačine,« je tolažila Marija.
Tedaj pa so opazili, da sta bili dve vrvi
Olupljena posušena jabolka. Pri nas navadno narežejo jabolka na krhlje in jih po-suše. Je tudi dobro, vendar pa si lahko nasu-
šiš nekaj jabolk na drug način. Olupi kisla jabolka, jih razreži na ploščice, očisti jih pečk in hišic za pečke ter deni v vodo, v kateri je malo limonovega soka ali soli. Nato ocedi vodo in zloži jabolčne ploščice na leseno mrežo ali desko ter jih posuši v peči, šte^ dilnikovi pečici ali drugem primernem toplem prostoru. Posušene spravi v škatle in hrani na suhem prostoru.
Kako vlagamo sadje v med. Ker vsebuje med nad 80 odstotkov sladkorja, je zelo primeren za ohranitev (konzerviranje) vloženega sadja. Tudi sicer je med mnogo boljši in zdravi lnejši kakor sladkor. Pri vlaganju postopamo z medom približno prav tako kakor s sladkorjem. Za bolj kislo sadje damo več medu, za bolj zrelo in sladko sadja manj. Vloženo sadje zalijemo z ohlajeno medico. Na primer za konzerviranje sliv iiQ češpelj vzamemo na liter vode 25 dekagra-mov medu. Mešanico kuhamo toliko časa, dokler se ne odstrani vsa pena z vrha. Peno moramo sproti pobirati. Ko je tekočina čista, jo ohladimo in mlačno vlijemo na če-šplje. Češplje pustimo cele ali jih olupimo, nato jih naložimo v patentne kozarce in zalijemo z medico. Kozarce zapremo in nato pasteriziramo pri 80 stopinjah Celzija 30 minut. Hruške pa vlagamo v med takole: Sadje razpolovimo ali ga razrežemo še v manjše kose in ga na pol skuhamo. Naložimo v kozarce in zalijemo z medico. Za hruške damo lahko samo 20 dekagramov. Kuhamo pri 85 stopinjah Celzija le 20 minut. Za jagode, maline, ribiz in podobno pridamo po 50 dekagramov medu na liter vode.
Praktična nasveti
Čiščenje plesnivih sodov. Vrzite v sod kakega pol kilograma živega apna in polijte z 10 litri vode. Sod zamašite in ga valjajte, potem pa pustite nekaj ur. Nato sod izpraznite in ga dobro operite s čisto vodo. Ko je opran, vlijte vanj nekaj litrov 10 odstotne žveple-ne kisline, dobro povaljate in spet pustite kislino dalje časa v sodu. Zatem sod dobro izperete, osušite in zažveplate. Za žveplanje mora biti sod čisto suh.
RAZISKOVALEC
Raziskovalec: »Da, gospa, tri leta sem živel med ljudožrci.«
Špela: »Oprostite, gospod raziskovalec, da tega nisem vedela. Se boste pač morali zadovoljiti samo s telečjo pečenko. «
spuščeni skozi odprtino. Hitro so vsi trije zbežali vzdolž desnega rečnega brega.
Jama je bila videti brezkončna. Sneg, ki ga je narasla voda nosila na površju, je zmrznil v led, nato pa je voda odtekala, tako da je ostala krasna kristalna jama. Na nekaterih mestih je bil hodnik pod ledom pač nižji, vendar je bilo dovolj prostora, da so begunci tudi tod lahko prišli naprej.
Zaslišal je strel, kar je povzročilo, da so se vsi trije pognali še hitreje v beg. Strel iz puške se je pod obokom slišal kakor strel iz topa. Bali so se že, da jih ne bodo preganjalci dohiteli Sled za njimi so kazale njih stopinje.
Cez kakšnih deset minut so stali pred novo ledeno jamo. Vhod vanjo je bil prav tesen, sicer pa je bila jama videti prostorna. »To je zavetje, ki ga potrebujemo,« je veselo rekla Marija.
»Da nas bodo lahko oblegali,« je bil Dimitrijev odgovor. »Pomislite, gospodarica, da nimamo nikakega živeža s seboj.«
»Pa tudi svoje konje moramo poiskati,« je pripomnil Fedorov. »Če jih prepustimo ko-zakom, ne moremo priti v Irkutsk.«
Ker jim je močan ovinek rečne struje preprečeval, da bi mogli videti, kaj se je dogajalo za njimi, se je vrnil Dimitrij nekaj ka-rakov nazaj. %
Opazil je pet do šest ljudi, ki so korakali vzdolž reke proti njim.
»Kozaki so tu!« je vzkliknil prestrašen. »Takoj se jim moramo skriti!«
Ker so bili na drugi strani reke veliki kupi snega, ki bi mogli nuditi boljšo obrambo pred kroglami zasledovalcev, so prekoračili zamrzlo reko.	(Dalje) t
Kako je v starih časih
razsajala kuga
V starih časih so imeli vse nalezljive bolezni, ki so se naglo širile, za kugo. Tako se govori o veliki strahoti, ki jo je povzročila ku<»a v starih Atenah, čep.av je zgodovinska resnica, da takrat ni razsajala kuga. Prva kuga v Evropi, za katero se natanko ve, je bij a tako imenovana Justini; anova kuga. T. ijala je neštevilna življenja v Evropi in A*iiki v letih od 531. do 5C0. Razširila se je y Aleksandriji, po vsej severni Afriki, Palestini, Siriji, Bizancu (zdaj Carigradu), Italiji, Galiji in Germaniji. Kratko rečeno, preplavila je vse prosvetljene kraje na zapadu. Nekatera mesta so tedaj skoraj čisto izumrla.
Druga velika kuga je razsajala za časa Konstantina Kopronina in je trajala celih dvajset let. Njeno opustošenje je bilo strašno, vendar nimamo natančnih podatkov, da bi vedeli koliko ljudi je pomrlo.
Tako imenovana črna kuga se je pojavila y 14. stoletju nekje na Kitajskem, kjer je un~Lj za kugo kar 13 milijonov ljudi. Iz Azije je bila prenesena v Malo Azijo, Afriko in Egipt. Potem se je razširila v Grčijo,
X Manifestacije rumunskega ljudstva za kralja Mihaela. V nedeljo 8. t. m. se je po odredbi vlade praznovala po vsej Rumuniji kot dan molitve za novega kralja Mihaela. Tudi na ulicah je prirejalo občinstvo manifestacije za novega kralja. Vlada je prepovedala vse nadaljnje žalne demonstracije zaradi odstopitve Transilvanije. Prepovedana je tudi nošnja uniform raznih strankarskih združenj.
X Francoska Oceanija se je podvrgla pokroviteljstvu generala de Gaullea v Londonu. Francoski otoki v Tihem morju so se izrekli za francoski narodni odbor generala de Gaullea v Londonu. Glasovanje je pokazalo, da ie bilo za priključitev generalu de Gaulleu 5564 mož, medtem ko je dobila vlada maršala Petaina v Vichyju samo 18 glasov. Na podlagi tega izida giasovanja je bil dosedanji guverner francoskih otokov odstavljen in njegove posle je prevzela novo imenovana začasna vlada, dokler ne bo de Gaulle imenoval novega guvernerja. Francoska posest v Tihem morju meri nad 4000 kvadratnih kilometrov. To posest sestavljajo: Družbeni otoki in vrsta drugih otočij. Najvažnejši so Družbeni otoki z otokom Tahitijem. Ti otoki ležijo v Vzhodni Polineziji in štejejo 30.000 prebivalcev. Podnebje na njih je milo in skoraj vse leto nespremenjeno. Zemlja je zelo rodovitna. Uspevajo na njih banane, sladkorni trs, razno sadje in po vrtnina. Morje ima mnogo rib in bisernih školjk. Prebivalstvo teh otokov ima posebno vero. Časti tri najvišja božanstva, boga luči Taoroa, boginjo teme Hinu in njunega sina Oroa.
X Zaplemba premoženja kralja Karola. Ministrski predsednik Antonescu je po Reu-terjevi vesti podpisal odlok, ki odreja zaplembo vseh delnic in dobroimetij, ki jih je imel bivši kralj Karol v raznih rumunskih podjetjih.
X Parnik z vojaki potopljen. Po angleški .vesti so švedski ribiči opazovali, kako je neka angleška podmornica v bližini Skagena napadla neko nemško ladjo za vojaški prevoz in jo torpedirala. Nemška ladja se je v kratkem času potopila. Ugotovili so, da je bila to nemška ladja »Marion« in da je imela na krovu 3.500 nemških vojakov, ki so bili najbrž namejneni na Norveško. Vojaštvo so re-Sevale nekatere danske ladje, ki so vseh skupaj rešile kakih 300 vojakov. Mnogo vojakov se je rešilo s plavanjem. Natančno število človeških žrtev še ni znano. 9
X Dva angleška rušilca potopljena. Angle-Žka admiraliteta je objavila izgubo dveh angleških rušilcev. Bila sta to rušilca »Ivanlioe« in »Esk«, ki sta jo potopila sovražne mine in torpedi. Dalje je ugotovila admiraliteta, da so neresnične nemške trditve, da je bilo potop-pljc-o zadnje dni pet angleških rušilcev.
Italijo, Francijo, Španijo in Norveško. Po mnogih mestih je pomrlo do dve tretjini prebivalstva. V teku treh mesecev je samo v Bagdadu pomrlo pol milijona ljudi, v Kairu pa v enem samem dnevu 10.000. Otok Ciper je tedaj čisto izumrl. V tistih časih je pomrlo v Evropi za kugo 24 milijonov ljudi, v Aziji pa še mnogo več. Seveda moramo pomisliti, da je bilo prebivalstvo Evrope v tistih časih zelo maloštevilno.
Kakor vidimo, so nalezljive bolezni v nekdanjih časih neovirano kosile človeška življenja. V naši dobi pa je zdravniška veda že tako napredovala, da se ne more več nobena nalezljiva bolezen tako silno razširiti. Zadnja nalezljiva bolezen, ki je razsežnejše in s hujšimi posledicami razsajala po Evropi, je bila tako imenovana španska bolezen (hripa v letu 1918. in v letu 1919.) Terjala je precej srurtiiih žrtev. Ce bi ta bolezen razsajala v taki razsežnosti v srednjem veku, bi jo menda c značili kar za kugo. Saj bi gotovo v srednjem veku terjala še več žrtev, ker je bila takrat zdravniška veda na še zelo nizki stopnji.
X Bivši romunski kralj Karol je prišel v Švico. V nedeljo popokane je prispel v Luga-i±o brzi vlak, s kaierim je potoval kralj Karol. Takoj po prihodu na postajo se je kralj odpeljal v hotel. Kumunscu Knez Nikoia, ki je on svojčas izključen iz kraljeve rodbine, kar se je poročil z meščanko, je prispel v Benetke, od koder je nadaljeval pot v Rumunijo.
X Odpovedal je službo, da bi v miru počakal konec sveta. Miadi Eciuard Brani je imei ctooio siuzuo v neki banki v Kansas Ci-tyju. Proti njegovemu delu ni imel ravnatelj nooenih pomisiek^v in tako je inož hiLo napreuoval. Nihče pa ni vectei, da je imel Brant neko čuctno misel. Kakor je v banki hladno in trezno opiavijai uvoje delo, tako je bil poln domiši.ije v svojem zasebntm življenju. Vtepel si je v glavo, da bo 10. junija 1. 1940. konec sveta. Ker je bil skrajno ves._n mož, je sei 14 fini pred koncem sveta k svojemu pieclstojn ku in podal v predpisanem roku oiipcvea siužbe zaradi bližajočih se dogoukov'. Havnateij jeveua ni mo^el verjeti, da bi tako marljivi uradnik kralko-maio odpovedal službo. Toda z mirn.mi besedami je Brant ravnateijU pojasnil, da mu narekuje dolžnost odpovedati službo prav njegova vestnost. Ko je opravil svoje zadnje aeio na pisalni mizi, je zapustil svoje mesto. Prišel je 10. junij, toda konca sveta ni bilo. Zdaj se je Brant spet prijavil v službo. Rav-n_telju je dejal, da se bo otresel take in podobne domišljije. Bil je takoj sprejet.
X Čedalje manj je ljudi z modrimi očmi. Francoski učenjak de Candolle je objavil uspeh mnogoletnih raziskav o barvi človeških oči. Po njegovih raziskavah sta dve osnovni barvi, iz katerih se sestavljajo vse druge, to je modra in rjava. Kakor kažejo podatki, imajo ženske v pretežni večini rjave oči, pri moških pa so pogostejše vse barve, ki so v svojih odtenkih različne od obeh barv. Najbolj redke so tako pri moških kot pri ženskah modre oči. Tako vsaj trdi de Candolle, ki pa ima morda v glavnem v mislih Francoze, pri katerih so modre oči res redke. Barva oči se podeduje. Osemdeset odstotkov vseh ljudi ima isto barvo kakor starši, seveda če sta barvi oči pri starših enaki. Ce temu ni tako, tedaj se očesna barva ravna po starih starših. Ce pa imajo tudi stari starši raznobarvne oči, to je, če sta osnovni barvi rjava in modra, tedaj se podeduje predvsem rjava barva. Iz tega razloga je čedalje manj ljudi, ki imajo modre oči, čedalje več pa oseb z rjavimi očmi.
X Berač, ki govori 17 jezikov. Dunajski redar je privedel nedavno na policijo starega razcapanega moža, ki ga je bil zasačil pri beračenju. Pri zasliševanju na policiji je stari berač povedal, da se piše Alojz Šiškin, da šteje 67 let in da govori 17 jezikov. Policijski komisar mu seveda ni hotel ve.rjeti, pa
se je kmalu prepričal, da govori berač gladko poleg nemščine, italijanščino, francoščino in angleščino. Drugih tujih jezikov komisar sam ne zna in zato je moral zasliševanje prekiniti. Berač je potem pripovedoval, da se je rodil v Carigradu in da si je pridobil inže-njersko diplomo na tehniki v Rimu. Do konca svetovne vojne je živel v Nemčiji, potlej pa so ga izgnali in odpotoval je v Turčijo. Turki pa niso hoteli priznati njegovega državljanstva in tako se je pričelo njegovo romanje po svetu. Naposled je prišel na bera-ško palico. Dunajsko sodišče ga je obsodilo na mesec zapora zaradi beračenja. Ko odsedi kazen, bo izgnan iz Nemčije.
X Otroci ameriških priseljencev se sramujejo staršev. Ameriški vzgojitelji so napovedali boj čudnemu pojavu, ki se čedalje pogosteje opaža med otroki priseljencev. Amerika ima tako veliko moč, da se mnogi otroci Evropcev, rojeni v novi domovini, sramujejo, ker tudi njihovi starši niso rojeni Američani in ker ne obvladajo dobro angleščine. V naglašanju svojih ameriških prednosti in preziranju vsega, kar ni ameriško, gredo celo tako daleč, da ne priznavajo jezika svojih staršev. Proti temu se bore učitelji zlasti s tem, da kažejo v Ameriki rojenim otrokom priseljencev dobre strani njihove stare domovine, da bi jih pa pripravili do priznavanja še drugega jezika, ki ga govore poleg angleščine, jim razlagajo, kako težavno se ljudje uče tujih jezikov in kako veseli bi morali biti, da so se tako lahko naučili vsaj enega evropskega jezika. Kmalu so začeli otroci prepevati pesmi, ki so jih slišali doma, in pod nadzorstvom učiteljev so učili še druge otroke vsaj izgovarjati imena v materinščini. Učitelji pri tem v prvi vrsti uveljavljajo prednosti nove domovine Amerike, kar je razumljivo. Otroke uče, da ni važno, od kod so prišli njihovi starši, temveč je važno to, kaj store oni sami, novi ameriški državljani, za svojo novo domovino, da postanejo tako nje vredni sinovi.
X Kako pot napravi bankovec v prometu. Neka ameriška trgovska zbornica je naredila poseben poizkus, da bi zasledila potovanje nekega bankovca. Na ta bankovec, ki ga je dala v promet, je pritrdila listek z ot^zorilom, naj bi vsakdo, ki bo bankovec dobil v roke, nanj zapisal, kaj je z njim plačal. Cez dva tedna je bankovec prejel neki brivec. Iz zapiskov je biio razvidno, da je bankovec v tem času sedenaindvajsetkrat menjal ias.nika. Petkrat so ga uporabili za plačilo mezde, tobaka in cigaret, razen tega so z njim večkrat kupili slanino, pralni prašek, naramnice, zobno kremo in potrebščine za avto.
X Žepni telefon. Neki Američan je razpisal nedavno nagrado 50.000 dolarjev tistemu, ki bi izumil žepni telefon. Iz Rima pa prihaja zdaj vest, da tak izum že obstoji in da je izumil žepni telefon Italijan Mastini. Ta teleionček hočejo prvič pokazati javnosti na rimski svetovni razstavi, ki je bila pa zaradi vojne oreložena. Vsak izmed obiskovalcev razstave uaj bi dobil žepni telefonček, s pomočjo katerega bi lahko telefoniral prav ta-. k.kor z navadnim telefonom.
X Svojo lastno poroko je gledal. V Nemčiji se je pripetil skoraj neverjeten primer. Neki vojak je sklenil oženiti se s svojo izvo-ljenko. Ker je bil na zapadnem bojišču, se je moral poročiti na daljavo, da bi nevesti ne bilo treba čakati na njegov povratek. Pre-skrbel si je potrebne papirje, poveljnik mu je dal dovoljenje in podpis, potlej je pa vojak odposlal za poroko potrebne papirje po pošti. Takoj potem se je pa pričela velika ofenziva in pošta je za nekaj dni nekje obtičala. Po ofenzivi je dobil vojak dopust in šel je domov, da bi se v redu poročil. Ko je prispel domov in prišel s svojo nevesto v urad, je bil nemalo presenečen, ko je moral sesti na klop za gledalce, medtem ko so njegovo nevesto poročili na daljavo. Uradnik je namreč vztrajal na tem, da je na listinah rečeno, naj sklene zakon na daljavo. Zato se je držal predpisov in tako je moral vojak slišati, kako je nevesta pritrdila z »da«, in moral je gledati, kako je podpisal poročni zapisnik, na katerem se sam ni smel podpisati. To je gotovo prvi primer, da je bil ženin samo gledalec na svoji poroki.
D O M O VI N A »t 37 ^^^
R A D I O
Liubliana
od 15. do 21. septembra
Nedelja, 15. septembra: 8.00: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Pihalni kvartet (Marijan Až-man, Zoran Ažman, Slavko Muhič in Pavla Ivanov), vmes plošče. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). — 10.00: Salonski orkester II. — 11.00: Pilihovi harmonikarju
—12.00: Korošci pojo (plošče). — 12.30: Objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 17.00: Kmetijska ura: Intenzivno vinarstvo (Pečovnik Konrad). — 17.30: Domači koncert (Dragica Sokova, Poldka Kupnikova, Andrej Jarc, Roman Petrovčič in radijski orkester, dirig .it Sijanec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionama ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Godbe na pihaia (plošče). — 20.30: Pevski zuor »Sloga« iz Ljuoijane. — 21.15: Radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče).
Ponedeljek, lo. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vsanemu nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.0U: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester — 14.00: Poročila. — 18.00: Zdravstvena ura: Želodčne bolezni (Božena Zajc-j_,avričev&}. — 18.20: Gounod: Baieina godba iz opere Faust (plošče). — 18.40: Gostinstvo in turizem (Josko Sotler). — 19.00: Na-jx>vedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — i9.4u: Objave. — 20.00: Koncert lahke glasbe (Silva iirašovčeva in radijski jazzj. — 21.20: Uvertire (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmice bo pel Mirko Premete (pri klavirju prof. Marijan Lipovšek).
Torek, lt. septembra: 7: Jutrnji pozdrav. 7.06: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesenn zvokov (plošče). — 12.00: Veseli češki pevci in godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.0 : Sramel Kvartet »Skrjanček«. — 14: Poročila.
—	18.00: Pester spored radijskega orkestra.
—	18.40: Vzgojne vrednote krščanstva (dr. Stanko Gogaia). — 19.00: Napovedi, poročila.
—	ih.zO: nacionalna ura. — 19.40: Objave.
—	19.40: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20.00: Za zabavo (plošče). — 20.30: Ruske balalajke (pela bo Helena GorvatoVa; pn klavirju Marijan Lipovšek, vmes bo igral na baiaiajko soio Pik Vladimir). — 21.15: Solistični koncert (čelo bo soio igral prof. Cen-da Sedlbauer; pri klavirju bo prof. Marijan Lipovšek). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, 18. septembra: 7: Jutrnji pozdrav.
—	3.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče). — 12.00: Po domače (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13.00: Napovedi. — 13.20: Ruski napevi in piesi (plošče). — 14.00: Poročila. — 18.00: Mladinska ura: a) V kraljestvu skal (Leon Pettauer); b) Kaj pravita znanost in tehnika (Adiešič Miroslav). — 18.30: Nedbal: Od bajke do bajke, venček (plošče). — 18.40: Slomšek o vzgoji in pouku (prof. Etbin Boje). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: O Rdečem križu. — 20.00: Prenos koncetra Glasbene Motice iz Hubadove dvorane. — 20.45: V Mozartovem carstvu (plošče). — 21.15: Kitaro bo igral g. Antunovič Milan. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz nebotičnika.
Četrtek, 19. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Duo harmonik (brata Goloba). — 14.00: Poročila.
—	18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester).
—	18.40: Rdeči križ v Jugoslaviji in v Sloveniji (Josip Skalar). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Flavta soio s klavirjem (Slavko Korošec, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek). — 20.45:
Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Petek, 20. septembra: 7.00: Jutrnji pozdrav
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Slovenski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Salonski orkester I. — 14.00: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 18.00: Ženska ura: Potreba vzgoje k spoštovanju in pokorščini (Ivanka Velikonjeva). — 18.20: Po daljnih krajih (plošče). — 19.00: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave.
—	19.50: Za planince. — 20.00: Balalajke (plošče). — 20.30: Koncert operne glasbe (Tea Laboševa, Ivan Franci in radijski orkester).
—	22.00: Napovedi, poročila.
V zgodovini vojn vidimo na stotine primerov, ko so bile dobljene ali izgubljene velike bitke samo zaradi slabih vremenskih razmer. Vreme je že večkrat zmešalo odlične vojne načrte. Proti vremenskim nesrečam se ne more boriti nobena vojska. Ne gre tu za ostro zimo, pred katero se dober vojskovodja lahko pravočasno zavaruje, ne za hudo vročino, ki jo je mogoče na kak način premagati, temveč za nenadne vremenske spremembe, ki na mah onemogočijo gibanje velikih vojsk. Kadar zaradi nepričakovanih nalivov narasejo reke, da se razmoči zemlja in povodenj odnese mostove, se mora ustaviti vsako vojaško napredovanje.
Nemško vrhovno vojno vodstvo zmerom preučuje vremenska poročila. Po mišljenju strokovnjakov nemška vojna sila na Poljskem ne bila dosegla takih uspehov, če bi ne bil lanski september suh, s čimer je bil omogočen prehod nemških motoriziranih divizij čez poljsko nižino. Mesec dni pozneje bi naletelo nemško težko topništvo na blatne eeste, ki bi bile huda ovira že za lahko topništvo. Tanki in težki topovi bi zagazili v blato že na cestah, izven cest pa bi sploh ne mogli napredovati.
Tudi pripravljajoči se nemški napad na Anglijo je odvisen od vremenskih razmer na angleškem otočju. Anglija ima mile zime, hladna in vlažna poletja, mnogo padavin, jeseni močno oblačnost z južnimi in južno zapadnimi vetrovi, ki prinašajo vlago. Morje okrog angleškega otočja je pozimi toplej-
Mont Blanc, ki je najvišja gora v Evropi, je med planinci manj priljubljen kakor nekateri drugi alpski vrhovi. Plezanje na Mont Blanc je namreč skrajno naporno. Tem bolj pa se zanimajo za najvišjo goro v Evropi zvezdoslovci. Prav na vrhu Mont Blanca stoji zvezdama, zakaj nikjer v Evropi ni kraja, ki bi bil bližji nebu in bolj odtegnjen velemestnemu dimu in prahu. Z Mont Blanca moreš v čistem gorskem zraku nemoteno posvečati vso svojo pažnjo nebu in skrivnostnim telesom na njem.
Prav pred petdesetimi leti je bilo, ko sta se začela za Mont Blanc zelo zanimati dva znanstvenika zvezdoslovca in hkratu navdušena planinca Vallot in Janssen. Vallot je že od leta 1886 ugibal, kako bi se postavilo na Mont Blancu zatočišče za planince in opazovalnica za zvezdoslovce. Do takrat sta bili le dve kočici na tej velikanski gori. Ena izmed kočic je stala v višini 3819 metrov, ostalih tisoč metrov do vrha pa je bilo brez vsakega zatočišča. Kdor je šel na vrh, si je moral sam prinesti šotor, če je hotel gori prenočevati. Vallot sam je preživel tri dni na vrhu v spremstvu s svojim pomočnikom in dvema planinskima vodnikoma iz Chamo-nixa. Ob tej priliki je preučil vprašanje postavitve nove koče na Mont Blancu Sam popisuje, kako so na gori prenočili. »Ko smo
Sobota, 21. septembra: 7.00: Jutrnji po-!.zdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošče v venček povežimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Plošče v venček povežimo. — 14.00: Poročila. — 17: Otroška ura (Manica Komanova). — 17.30: Preženimo skrbi (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Radijski orkester. —18.40: O fotografiranju (Oskar Kocjančič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20.00: Zunanjepolitični pregled (dr. Anton Kuhar). — 20.30: To storil je neznan koren... Vesela igra. Za radio napisal Ježek. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna bo igral radijski orkester.
še od podnebja v notranjosti Anglije. Na južni obali vlada približno isto podnebje kakor v italijanski Genovi ali na Reki, čeprav je južna angleška obala severno od teh krajev.
Jeseni in pozimi izhlapeva morje velike množine pare, ki se razprostirajo nad Anglijo kot mehak ščit. Južna angleška obala ima letno kakih 1700 jasnih ur, kar bi dalo okoli 70 jasnih dni in noči. Jasno vreme pride povečini na mesec julij in avgust, v ostalih mesecih pa prevladuje oblačno vreme. Severni kraji so še na slabšem. Znani topli tok, ki prihaja iz Mehiškega zaliva, je neke vrste osredna kurjava za vso Anglijo, ki bi bila zaradi svoje lege mnogo hladnejša, če bi je ne grel ta tok. Toplo morje pa povzroča ono nepredirno angleško meglo, znano po vsem svetu.
Prav zaradi te megle so nastale vesti, da hočejo Nemci izsiliti odločitev v najkrajšem času Baje zavoljo tega so se letalski napadi Nemcev na Anglijo zadne dni tako poostrili.
Nekateri vojaški strokovnjaki pa menijo, da bi mogla nuditi megla napadalcem velike prednosti. Megla bi omogočila izkrcavanje iz hitrih čolnov, češ da bi jih stražne ladje zavoljo megle ne mogle opaziti. Po mnenju teh strokovnjakov tudi zračni napadi niso izključeni, ker imajo modema letala naprave, s katerimi se kljub megli da natanko dognati kraj, nad katerim je letalo. Prirodna megla nad Anglijo bi imela tako svoje dobre in slabe strani, vendar je verjetno, da ima za napadenega več dobrih kakor slabih strani.
se zjutraj zbudili v šotoru, smo mislili, da se bomo zadušili. Kisika ie izredno malo. Potem nas je še zalotila strašna nevihta. Štirje ljudje na samotnem vrhu smo opravljali vlogo strelovodov. Naša telesa so bila nabita z elektriko. Od elektrike so se nam ježili lasje, pri vsakem gibu s prstom je z glasnim prasketom šinila iskra s členka «
Tedaj je Vallot sklenil na vrhu Mont Blanca postaviti kočo za planince, ki naj bi služila obenem tudi zvezdoslovcem za njih opazovanja. Vallot je takoj poiskal primerno mesto in junija 1. 1890 so bili posamezni deli gotovi. Dne 25. junija istega leta se je napotila vrsta planincev s posameznimi deli koče na hrbtih na vrh. V šestih dneh je koča že trdno stala na skalnatem temelju 4365 m visoko.
Vallotov tekmec, ugledm zvezdoslovec Janssen med tem tudi ni počival Ce je zaslovel Vallot po tem, da je nrvi zgradil kočo in opazovališče na Mont Blancu, je lansse-nova zasluga dvonadstropna zvezdama z
daljnogledi ne na vznožju pod vrhom kakor Vallotova kočica, temveč na samem vrhu 4810 m visoko. Pozneje je bila ta Janssenov zvezdama večkrat popravljena in prenovljena. Zadnič so jo dopolnili 1. 1937. Zdaj je zvezdama na Mont Blancu središče znanstvenega dela na področju zvezdoslovja.
Za žive strelovode so bili
Pravijo, da bo Anglijo čez jesen in zimo varovala megla
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni
Šivalni stroj
levoročni »Singer«, cena 2300 din in krojaški naprodaj, Ljubljana, ul. 5 (čevljar).
posojilo
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov, vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Ne odlašajte več, javite se čimprej. Zadruga »Moj dom«, zastopstvo Maribor, Aleksandrova c. 64. Priložite znamke 3 din.
parcela
pri Kranju, ob cesti na Golnik, lepa lega, po ugodni ceni naprodaj. Poizve se na Kokrici št. 85............
mladenič
24 let star, z zagotovljeno eksistenco, lep, inteligenten, pošten in značaj en se želi seznaniti z lepo, mlado in dobro situira-no mladenko zavoljo dopisovanja in prijateljstva. Zakon ni izključen. Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo na ogl. oddelek »Domovine« pod »Nenadna sreča«.
prodam lahek vitelj
(gepel). Mišaee 3, pri Otočah, p. Podnart.
Znameniti grafolog F. T. Karmah se Je odločil Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjosrt v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovltost. Gralo-log F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Važo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh aH najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd.
Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne JadlkuJte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje.
Sporočite ml Vaš naslov in povem Vam o Važl bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultne tajne« dobijo vse gtrfl omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen nasiov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život ln okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno ln stalno Mreso:
tfuctof
SAMO	Din 98—
63719 Po ceni in dobra zapestna ura Shoctc Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98 —
63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.—
63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj ln poštnine prosto.
H« SUTTNER, Ljubljana 6
Lastna protokoliraua tovarna ur v S vid.
MOSTOVA ESENCA ,,MOSTIN"
Oglašujte v »Domovini«!.
n1
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 40.—,
2	steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—.
NOV REDILNI PRAŠEK
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro ln z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti IV din, 3 zav. po pošti 29 din, 4 zav. po pošti 35 din. Mnogo zahvalnih pisem.
Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor, Gosposka ulica 34.
1
NAJLEPŠE ČTIV0!
Ravljen :t	Zgodbe bf6Z 9FOZG
Klabund:	PfOff-JfclSPIlfifl Ravljen: y0/na
Thompson:
Majerjeva:	Rudarska hslsiHa
Broširana knjiga: din 10./	Kl,aa™»a	303
Vezana knjiga: din 15.—
ZALOŽBA,.CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5