DOMOVINA
Stev. 21.
V Ljubljani, 21. junija 1918.
Leto I.
Državni poslanec dr. A. Tresle - Pavlčič (Sušak):
Budučnosf Slovenocn.
Svim Južnim Slovenima težak je položaj, jer se nalaze na mjestu, za kojitn su svim narodima rasle zazubice (skomine), ot-kada se povjest (zgodovina) piše. Ljepšega položaja u Evropi nema, jer se nalazi u sredini Sredozemnoga mora, koje spaja tri kontinenta. To je od pamtiveka bio največi put trgovine i biti če dokle bude zemlje. Sve seobe (selitve) naroda, sa istoka, sa sjevera i sa juga, morale su nužno udariti na našu zemlju. Naš je položaj bolji nego položaj Italije i Grčke, jer imamo silno zaledje. To je naša sreča, a istodobno i nesreča, jer smo baš radi toga na putu pohlepama onih naroda, koji nemaju izlaza na Sredozemno more.
Ali ako je svim Južnim Slovenima težak položaj, najtežji je Slovencima. Oni su na putu do mora najmočnijemu i za morem i trgo-vinom najpohlepnijemu narodu na svietu. Nj-emcima. Više od tisuču godina udaraju valovi niemštva o slovenske hribove, osvajaju ih jedan po jedan, i sve više potiskivaju Slovence prema moru. U toj nejednakoj borbi mali slovenski narod izgubio je mnogo svoje zemlje pred njemačkim, jer nije imao ni mo-gao imati oslona (opore) na ostalim slavcn-skim narodima. On nije imao ni svoje narodne prosvete, ni svoga jezika u crkvi, kao Hrvati i Srbi, da ga obrani. Još nije protekao ni jedan viek, da se je slovenska narodna sviest (zavest) probudila i da je počeo gojiti svoju književnost. U to kratko doba on je učinio čudesa i svojim napretkom u prosveti pokazao silnu životnu (življensko) sposobnost; i ako mu nije pošlo za rukom zaustaviti njemačko prodiranje, ipak se je junački odupro (uprl) posvemašnjoj (popolni) germa-nizaciji, koja bi ga neminovno (neizogibno)
Opomba uredništva. V naši »Domovini« so izrazili svoje mnenje o perečih narodnih vprašanjih in nalogah našega naroda posebej ter Jugoslovanov vobče že različni odlični slovenski deželni in državni poslanci. Zdaj dajemo besedo tudi našim južnim bratom. Prvi se je oglasil hrvatski dalmatinski državni poslanec dr. Anton Tresič-Pavičič, ki je obenem eden najodličnejših hrvatskih pesnikov, lirikov in velikih dramatikov. Rojen 1. 1867., je izdal že več zbornikov prekrasnih, globokih pesnitev, roman »Izgubljeni ljudi« ter celo vrsto silnih tragedij iz hrvatske in rimske zgodovine. Kot dolgoletni jugoslovanski politik neizprosne radikalno-nosti je postal žrtev Stiirgkhovega absolutizma, ter je junaško pretrpel strašne čase. Toda njegov moški pogum je ostal nezlom-ljen in živa vera v zmago Jugoslovanstva se mu je le še utrdila. Kot goreč prijatelj in sobojevnik Slovencev ima med našimi politiki in literati že desetletja mnogo prijateljev in dobrih znancev. Iz njegovega članka se'uve-rijo čitatelji »Domovine«, kako lahko ura-Ijiva je hrvaščina Slovencem ter da sta si hrvaščina in slovenščina resnično sestri iste majke — Jugoslavije. Za čitatelje, ki doslej še niso čitali hrvaščine, smo poleg neznanih besed dostavili slovenski prevod. Slovenci pa naj vidijo iz člankov hrvatskih in srbskih politikov, da stoje za nami Hrvatje in Srbi kot ena sama velika obitelj ter da so hrvatsko-srbski narodni voditelji po misli in čustvu popolnoma edini z našimi voditelji in poslanci.
bila stigla (zadela), da se nije na vrieme pro-budio, jer je baš u to doba njemački imper-jalizam postao svjestan svojih ciljeva i s toga napadniji nego ikada prije.
Nu baš u to doba probudio se je i osječaj (čut) slavenske solidarnosti, a slovenski narod ga je nekako instinktivno prigrlio jače nego drugi, osječajuči, da mu je u tome spas, naročito u solidarnosti sa Južnim Slavenima, sa Srbima i Hrvatima.
Niemci bi bili spremni (pripravljeni), da priznadu Hrvatima u trijalizmu neku vrst samostalnosti, pod uvjetom, da se s jedne strane za uviek odreku (odrečejo) Slovena-ca, a s druge, da se kolju sa Srbima. Svrha je jasna: najprije uništiti Slovence,a Hrvate i Srbe oslabiti tako medjusobnom borbom, dok jedni za drugima ne postanu njihovim plie-nom. Ali Hrvati odavna uvidješe (so uvideli), da oni ne mogu opstojati bez Slovenaca i Srba. Oni znadu, da su Slovenci njihov grudo-bran (prsibran), njihov štit (ščit) od njemač-ke sile, i da bi bez Srba bili sitna olina, koja se ne bi mogla oduprieti (upirati) ni madjar-skoj, a kamo li njemačkoj najezdi (navalu). Tri četiri milijona Hrvata ne bi mogli stvo-riti ni jake države, ni jake kulture. A samo države sa jakom kulturom mogu da opstoje,
i da se neodvisno od drugih razviju. S tih razloga je naročito (zlasti) u zadnje doba duh bratske solidarnosti prema Srbima i Slovencima prožeo sve hrvatske narodne sioje-ve od najvišh do najnižih. Neka nikoga ne zavarava politika nekih stranaka u Hrvat-skoj! Te stranke, koje idu na liepak (lep) Ni-emcima i Madjarima, nemaju nikakova oslona u narodu.
Može se dogoditi, da Niemci i Madjari, mimo (proti) naše volje) oktroišu našem narodu neki novi državni poredak (red); da spoje (združijo) 11. pr. Dalmaciju sa Hrvat-skom i Slavonijom, da od Bosne i Hercegovine naprave novu banovinu, ili da ih pripoje Ugarskoj. Ali neka to Slovence nimalo ne za-brine (ne dela skrbi), jer u tom slučaju naša ljubav prema njima neče klonuti, niti čemo mi zaboraviti (pozabiti) zajedničk. (skupnega) cilja, nego čemo možda još bolje moči da ih podupremo u njihovim narodnim na-stojanjima (stremjenjih). t.;-»•»•O.;«: * "
k*-''	* Mi ne možemo pustiti, da st
od jugoslavenskog stabla (steblo) politički odreže jedna grana (veja), jer bi morala neminovno usahnuti, kada ne bi primala život-nog soka od dvanaestmilijonog srpsko - hr-vatskog naroda. S. ... .
Kod nekih Slovenaca vlada zabrinutost (skrb), da bi u zajedtiici (skupnosti) sa Srbima i Hrvatima mogli izgubiti svoju individu-
alnost. I ta je briga posve neopravdana (neopravičena). Hrvati nisu bili nikada nametlji-vi (nasilni), nego su dapače uviek tudjim uplivima podliegali,a Srbi su po svojoj naravi vrlo liberalni. Slovenci če moči potpuno ne-smetano (nemoteno), da u zajednici s nama goje i dalje svoj liepi jezik, svoju književnost; a što kao malen narod ne budu mogli u znanostima sami stvarati. to če lako uzeti od nas i pomagati (podpreti) naše znanosti u razvitku. Njihovi kipari, slikari i muzicisti biti če onim istim časom naši, kao i naši njihovi i mnogo če im lakši biti život i opstanak. Njihovi trgovci, obrtnici, veleindustrijalci nači če u zajednici s nama procvat. I sama slovenska književnost če dobiti novih poti-caja (vzpodbud) i novog životnog soka u bližem doticaju s nama.
Nu, što je glavno, čim se poluči (doseže) to žudjeno (željeno) naše jedinstvo, prestati če onim časom svaka pogibelj za Slovence, bilo sa sjevera, bilo sa sjeveroistoka. ili sa zapada. Prestati če odnarodjivanje (potujče-vanje), prestati če gubitak narodnog zemlji-šta. Ko dirne (zadene) u njih, dirnuo je i u Hrvate i u Srbe. Ni Hrvate ni Srbe ne može nimalo smetatl sitna vmalenkostna) razlika slovenskog jezika, jer ga se sa nujo dobre volje može i bez posebna učenja! razuiiii.eva-ti. A isto tako i Slovenci ne trebaju mnogo učiti, cla razume Hrvate i Srbe. Tu neče tre-bati nikakve dangube (potrate časa). U srednjim školama biti če dosta par sati (ur) na sedinicu (teden), da se te razlike natiče. a na universitetima' če ih sam saobračaj (občevanje) zbližiti. Trgovina i promet sve više če nas zbližavati, a naročito zajednički interesi zajedničke budučnosti.
Jedno je stalno, da mi Hrvati nečemo poči na ljepak Niemcima i Madjarima, i da smo potpuno svjesni (se docela zavedamo), da nam nema života bez zajednice sa Slovencima i sa Srbima. Uvjerjeni smo, da bi na-kon (po) Slovenaca došao na nas red (vrsta), da kao narod izginemo. '
Znano ie, da se v vsakem narodu in tako tudi v našem nahajajo elementi, ki so za kako osebno korist pripravljeni izdati koristi svojega lastnega naroda. Spomnimo se le, da ie na Moravskem polju izgubil bitko in padel veliki češki kralj Otokar II., ker ga je izdal češki plemič Milota. Mi Slovenci smo izgubili v sedmem in osmem stoletju svojo svobodo, ker so se našli med našimi domačimi knezi taki, ki so se za plačilo in dobre besede prodali Bavarcem in jim pomagali podjarmiti svoje poganske brate. Po narodni pesmi jugoslovanski nam ie znano, da ie propadlo veliko srbsko carstvo na Kosovem vsled izdajstva Vuka Brankoviča. Žalibog, da Vuki Brankoviči niso izginili in se še nahajajo med nami, toda ako Bog da in sreča junaška, bo naš narod se v pravem času spoznal, da so taki, in bo storil vse, da se uniči njihov vpliv, da ne bodo mogli škodovati našemu narodu!
Državni poslanec dr. O. Rybaf (Na polit, shodu v. Trsta dne 21. aprila t. 1.)
M, vojna in mir.
Svetovna vojna današnje dobe je vojna narodov. Zato se je v tem času več premišljalo, kaj je narod, kaj je narodnost in kakšno bodi razmerje med narodi.
Podajamo tu nekaj glavnih točk, ki so v celoti podlaga naše deklaracije in naj nam bodo vodilne misli pri našem nadaljnem boju. Le na tej podlagi se bo mogel končno ustvariti tudi stalen mir.
1.	človeštvo živi, se razvija in izpopolnjuje v narodih.
2.	Narodnosti se ne ločijo samo po jeziku, — ampak tudi po rasi, značaju, čustvu. Zato se mora vsak narod vzgajati in razvijati ne le v svojem jeziku, ampak tudi v svojem duhu.
3.	Vsak narod je svoboden. Vsak narod ima v življenju svoj namen, zato mora biti svoboden, da more nemoteno služiti svojemu namenu.
> - ' '
V ■' •"	'	"
5.	Nasilje nad narodom je enako nasilju nad ljudmi. Vsako nasilje je dokaz barbarstva, in svoboden narod ima v imenu kulture pravico, da se bori za svojo svobodo.
6.	Vsak narod si izbira in določa sam svojo vlado in je pokoren samo nji. Ta vlada je izraz narodne volje, — zato mora vlada vladati v soglasju z narodom.
7.	Ker bi vsled prevelikih zahtev enega naroda prišli v nevarnost življenjski pogoji drugega naroda, prihaja med narodi do dogovorov s sosedi. Ti dogovori se morejo izvršiti samo v soglasju obeh narodov.
8.	Vojna je ostanek barbarskih časov, ko je človek kakor divja zver napadal svojega soseda in ga s silo prisilil, da je bil eden suženj, a drugi gospod. Kulturni narodi obsojajo vojno, ker ponižuje človeka pod žival. Ravnopravnost vseh narodov in naši nazori o svobodi narodov izključujejo vojno.
9.	Življenjska vprašanja narodov naj se rešujejo pred razsodiščem, ki je izvoljeno iz narodov. Ako se dva naroda glede gotovih vprašanj, ki nastajajo vsled lege in položaja, ne moreta dogovoriti,, predložita svoj spor razsodišču, kakor predloži vsak človek svoj spor sodišču. Ker je nemogoče, da bi si vsak s pestjo delal pravico, oziroma hotel doseči svoje krivične namene, je to edina pot, ki jo more sprejeti zveza narodov. V tem vsi narodi soglašajo.
10.	Dasi bi bilo človeštvo popolnejše, ako bi bil na svetu en sam narod — priznavamo vendar, da je konkurenca med narodi vzrok napredka. Ta konkurenca pa ne sme nikdar preiti v nasilje in mora priznavati geslo: Vsakemu svoje. Da se ublaži razmerje med narodi, zato goje narodi kulturo. Kultura ne priznava vojne. Znanost in vera (krščanstvo, pravo, ne nasilno) požlahtni človeški rod. To ne bo nič nemogočega, ako pojdejo milijoni denarja, ki so šli doslej za militarizem, v kulturne namene. Zato bodo nastale iz vojašnic šole in razni človekoljubni zavodi — iz vojaških skladišč zaloge za uboge, in iz pušk knjige in knjižnice, ki bodo dvigale človeški rod k njegovi dostojnosti iz sedanjega propada, da bo vreden sin solnca.
Junij Brut.
Svoboda ... to ni gost nov ali neznan med nami, ni cepič, zanešen k nam iz tujine: to je na naših domačih tleh samoraslo drevo, to je pristna in prvorojena dedščina davnih naših očetov. Pradedi Slovanov so si bili pred postavo med sabo vsi enaki in niso nikdar hrepeneli po gospodstvu nad drugimi narodi; razumeli so to dedščino vsekdar mnogo bolje, nego mnogi v našem stoletja hvalisani rodovi naših sosedov, ki menda še danes svobode brez gospodstva pojmiti in razumeti ne morejo.
František Palač k y (Na slovanskem Shodu v Pragi dne 2. junija 1848.)
Kako je v Pragi?
Naše praške goste bo gotovo zanimalo, kako je v Pragi, odkar so odšli. Kaj je ntivega?
Nič! Namreč novega bi bilo marsikaj — a vse to za nas ni nič novega, Oktroirkc so znana stvar. Nobena avstrijska kronovina ne tvori take zgodovinske celote, kakor češko kraljestvo. To kraljestvo je bilo v teh svojih mejah, kot je danes, že davno prej, predno je nastala Avstrija. In vendar se je zdelo gospodu Seidlerju in tovarišem potrebno, to celoto razdeliti in to ob istem času, ko se je reklo, da je isto nemogoče in izključeno pri nas na jugu. Tu na jugu ni nobene take celote. Štajersko, Koroško itd. so le provincije, sestavljene iz raznih delov, kakor jih je združil čas fevdalnih razmer.
Toda Čehi se ne razburjajo, ker vedo, da vse to le »en čas trpi«.
»Narodni Listy« so ustavljeni — 300 ljudi bi bilo brez dela. Kaj je vladi na terrjJ Toda Čehi vedo, kaj je njiho dolžnost. Naročniki plačujejo svojo naročnino dalje (naročnikov je 50.000), in tako se čaka izpre-membe.
Glad raste od dne do dne. Vsakemu je jasno, da ni slučaj, da se ravno na poti v Prago toliko vagonov živil »izgubi«, oziroma »slučajno« kam drugam odpelje. Kruha ni že dolgo, vsega manjka. A Čehi hočejo premagati tudi to, ker vedo, da bi se nemiri, ki bi nastali vsled lakote, drugače razlagali.
»češko srce« dela čudeže. Preživlja tisoče in tisoče bednih in gladnih. Vse občine na kmetih sprejemajo praške otroke kot »narodne goste«.
Zadnje dni je bil hud mraz, ki je mnogo škodoval. Kljub temu češki posestniki na kmetih sprejemajo praške otroke na rejo. Zadnjič se je odpeljalo 6000 otrok v Nemški Brod. To je bilo veselo - žalostno slovo na kolodvoru. Vsaka mati se težko loči od otroka, — a otrok se veseli na svobodo v naravi in na »hleb«.
»Slovanska lipa« ni menda več zastražena. Kadar grem mimo nje, se mi zdi, da bo čez 50 let svoboden Čeh sem privedel sina in bo rekel: »Vidiš, dečko, to je tako-zvana slovanska lipa. Leta 1918. ni smel tu stati naš človek, ni je smel okrasiti s cvetjem, niti bližati se ji ni smel. Taki so bili časi. Zato ne pozabi, kaj pomeni svoboda naroda in države. Takrat so bili strašni časi. Vojna je bila. Ljudje so bili še tako nekulturni, da so pobijali drug drugega, in vlade so bile tako krivične, da so zatirale cele narode. Niti v svojem glavnem mestu nismo smeli govoriti po svoje. Ta lipa je spomin na te težke čase. Toda vse smo prestali — in zdaj smo svobodni. Ti, ki ne veš, kaj je suženjstvo, si ne moreš predstavljati, kako je bilo takrat. Pojdi, dečko, pokloni se spominu onih bojevnikov, ki so se borili za svobodo, da moreš ti sedaj svobodno živeti v svobodni domovini« . . .
Tako bo čez 50 let. Vse sedanje trpljenje premagujejo te velike nade in trdna vera vanje.
(lojno bedo pri nas in drugod.
. Opravki so me zanesli v preteklem tne-secu na Zgornje Avstrijsko. Z živili je ta dežela od vseh avstrijskih menda najbolje preskrbljena, zlasti južnozapadni del, kjer ni velikih tovarn. Do marca so dobivali tam vso množino kruha in moke na karte. Kruh je bil do konca maja iz čiste ržene moke, zdaj je lc polovica koruzne zraven. Mesa se je do konca aprila dobilo, kolikor je kdo hotel, od maja pa po mesarjevi dobri volji. Znanec mi je pripovedoval, da je imel maja meseca pri mesarju račun nad 60 kron za tri odrasle osebe in enega otroka, neka druga rodbina pa za tri odrasle in dva otroka nad 184 kron. Ker je stala govedina 6 K. bi to bilo za prvo rodbino 10 kg, za drugo pa okoli 30 kg na mesec. Zdaj se baje vpeljejo karte na meso in sicer 15 dkg na osebo za vsak mesni dan. torej 3/4 kg na teden. Pri nas je odmerjeno meso tako, da dobi na deželi ena oseba 1 kg na mesec, v Ljubljani pa na teden 25 do 30 dekagramov.
Svinjetina se pri mesarju ne dobi. pač pa pod roko, pred veliko nočjo še po 11 K. v majniku pa že po 22 kron.
Za surovo maslo je najvišja cena 6 kron; kdor ima dobre znance na kmetih, je včasih tudi dobi pod roko po tej ceni, sicer pa mora plačati več, tudi po 20 in 30 kron, a dobi se še. Najbolj kvarijo cene galicijski Židi - begunci, ki so bili raztreseni po vsi deželi, in vjeti ruski častniki, ki se zadnji čas prosto gibljejo in kupujejo živila za vsako ceno. Žide zdaj odpravljajo nazaj v Galicijo in ž njimi gredo polni vlaki raznega blaga. V nekem majhnem kraju sta bili dve židovski rodbini, ki sta prišli tja na enem vozu z vsem svojim imetkom, zdaj sta baje potrebovali 13 vagonov za svoje stvari. Kdor je videl nakladanje tega blaga na begunski vlak. se ne čudi. da je egiptovski kralj Faraon poslal celo vojsko za židi, ko so odhajali iz Egipta; kajti gotovo so tudi takrat vzeli s seboj, kar so dosegli.
Slučajno sem videl konje pri prebiranju. Tako lepi konji se vidijo dandanes le še na Ogrskem. Nemogoče se mi zdi. da bi bili tako lepo okrogli od — slame in od 1 kg ovsa na dan.
V krajih, ki so nad 10 km oddaljeni od železnice, sc živi zelo dobro. Dobi se tam v gostilni dobra pečenka, tudi izvrstna močnata jed — brez karte za moko, če primerno plačaš. Kmetje živijo zelo dobro, skoro kakor v miru.
Ko sem se vračal iz teh krajev, sem z nepopisno ogorčenostjo v kavarni v Solno-gradu čital uvodni članek »Neue Ziiricher Zeitung« od 31. maja 1918, kjer citira nemške liste, ki pišejo, da v čeških in v manjši meri tudi v slovenskih deželah teče med in mleko, da sc dobi bela moka, gnjat. slanina in jajca, v nemških okrajih pa vsled lakote legar pobira, kar je pustila vojska, ki le od njih in vedno zopet cd njih zahteva svoje žrtve.
Godijo se pa tudi na Zgornjem Avstrijskem razne nepravilnosti. Strogi komisarji nadzorujejo, da si kdo ne pritihotapi kakega jajca ali košček surovega inasla, neka baronica z Dunaja pa je odpeljala s seboj več sto jajc in vec kil surovega masla, komisar jo je zalotil in ovadil, toda baronica je dobila naknadno oblastveno dovoljenje. — V zimi so v nekem okraju rekvirirali, kar naenkrat živimo za pet mesecev naprej. Kmetijsko društvo se je pritožilo zoper to, a dobilo odgovor, da se je rekviriralo toliko naenkrat vsled prošnje, ker ljudie nimajo krme za živino. Toda ni se moglo dognati, kdo je vložil dotično prošnjo, najbržc kak nakupovalec živine, ki je hotel v enem mesecu pobasati dobiček od petih mesecev.
Narodne vezenine m noše.
Zadnjič smo govorili o krasnih vezeninah na češko-slovaških narodnih nošah ter našemu ženstvu iznova nujno priporočali, da se z ljubeznijo in spoštovanjem oklene narodnega kroja.
Vezna tehnika je bila tudi med Slovenci nekdaj zelo razvita. O tem pričajo krasne narodne vezenine na narodnih oblekah, namiznih in oltarnih prtih, prtičih, brisalkah. pre-vlakah za blazine, rjuhah i. dr. Bogato zbirko teh vezenin hrani deželni muzej v Ljubljani, precej jih je v zasebnih zbirkah, mnogo se jih je sčasoma pogubilo in brezmiselno uničilo. Največ pa jih je, žal, prešlo po dobičkaželjnih prekupcih v tujino, kjer so našle ne le visoko ceno. nego tudi največji ugled.. Vse te vezenine so izvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo celo v 16. stoletje. Da sta se vezna tehnika in vezna umetnost razvili tako visoko, kakor to vidimo na omenjenih vezeninah, je pripisovati estetičnemu čutu našega naroda, posebno pa tedanji narodni noši, ki je ena najlepših na svetu. Kakor pri drugih narodih, so tudi pri nas vezil.ie motive svojim domačim umetniškim proizvodom zajemale iz prirode: iz rastlinstva in nekoliko iz živalstva. Poleg teh motivov pa vidimo na vezeninah tudi razne geometrijske oblike; teh je največ v Beli Krajini. Motivi so naravni ali pa stilizirani. primerno vezni tehniki, ki je razen belih in pisanih vezenin druga na Gorenjskem in zopet druga v Beli Krajini. Ti motivi in njih sestava
so nastali nekaj po samosvoji domišljiji, nekaj pa so bili tudi izposojeni iz splošne umetnosti. In kar je bilo teh zadnjih, so jih preobrazile naše prednice tako, da so v njih rokah dobili popolnoma novo obliko narodnega značaja; udomačili so se in postali naša narodna last. Vsa ta dela pričajo, da je imelo že v davni dobi naše ženstvo smisel za lepoto in je gojilo umetnost z vnemo, dokler nista vedno napredujoča veleobrt in nova moda ustavila nje nadaljnega razvoja. Zato je naše ženstvo odložilo narodno nošo in z njo pozabilo na vse one bogate zaklade narodno-umetniških tvorov, ki so jih stoletja zbirale njih prednice in se ž njimi ponašale po vsej pravici. Naša dolžnost pa je, da dvignemo te zaklade in ž njimi poživimo ljubezen do nekdanje narodne umetnosti. To zahteva od nas čut spoštovanja do naših trudoljubnih prednic in ljubezen do našega naroda in naše kulture!
Da seznani naš sedanji ženski naraščaj z domačo staro vezno umetnostjo iz minulih časov, je profesor Albert Sič v Ljubljani sestavih lepo zbirko barvastih pestrih vzorcev. Iz nje bodo naše žene in naša dekleta pri vezenju lahko posnemale domače vzorce, namesto iz tujine zanešenih, časih prav ponesrečenih, vsiljenih, neokusnih novih oblik. Saj se dajo narodni omamenti prav hvaležno uporabljati pri ženskih oblekah, perilu, preprogah, torbicah in drugod. Celo pri pohištvu se moremo z narodnimi motivi okoristiti kar najuspešneje. Soba s pohištvom, ki je okrašena z narodnimi ornamenti, gotovo dela čast in veselje svojemu lastniku. Posne-majmo v tem oziru druge slovanske, zlasti češki, hrvatski in ruski narod, katerim je domača umetnost nad vse pri srcu, in ki jo goje z vso vnemo! V prvi vrsti so seveda poklicane naše šole, da zopet ožive narodno vezno umetnost. Prepričani smo, da bodo to z največjim veseljem storile naše zavedne učiteljice pri ročnih delih in da bodo narodne motive, te bisere naše narodne umetnosti, uporabljali tudi učitelji pri risanju.
Vsa zbirka je razdeljena na štiri dele. Prvi del obsega vzorce gorenjskih, drugi belokranjskih, tretji belih, četrti pa pisan, vezenin iz vse Kranjske. Nato naj bi sledili zvezki o koroški, primorski in štajerski narodni umetnosti v vezenju! Čas bi bil tudi že, da bi se izdale pravilne figurine (v bojah) vseh slovenskih narodnih noš, kakor so izšle nekdaj v »Novicah«. Velika škoda je. da se tik pred izbruhom vojne nameravana razstava »Jugoslovanska žena« v Ljubljani ni mogla izvršiti. Razstava bi bila nedvomno dvignila smisel za narodne noše in narodne vezenine in bi bila otela pozabljenju marsikatero pristno domače delo. Pokazala bi bila mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko ženstvo tekom stoletij za kulturo Slovanov. Kakor slišimo, priredi prihodnji mesec »Ženska udruga za usčuvanje narodne pučke umjetnosti« v Zagrebu razstavo hrvatskih narodnih vezenin, noš, preprog i. dr. Pridružijo se jim s svojimi zbirkami tudi Srbkinje in Slovenke, ki pridno zbirajo pristno narodno blago iz vseh slovenskih pokrajin.
Pravkar izšlo velezanimivo zbirko »Narodne vezenine na Kranjskem«, ki jo je priredil Albert S i č, profesor na mestnem de kliškem liceju v Ljubljani, priporočamo vsaki narodni hiši in vsaki dekliški ljudski in srednji (obrtni) šoli. Zbirka je zelo praktična ter uporabna za vsako veziljo. Krasni narodni motivi so to, ki se vidijo na raznem perilu in na narodni noši kranjski izza davno minule dobe. Z objavo tega dela se bo nekdaj tako cvetoča narodna vezna umetnost na Kranjskem rešila pozablienosti ter upajmo, tudi zopet oživela.
Vsa zbirka ima štiri dele in bo štela 22 zvezkov, ki bodo izhajali vsakih 14 dni, zvezek po štiri liste. Cena zvezku 2 kroni.
To zbirko je tudi deželni šolski svet odobril kot pomožno knjigo za ženska ročna dela, tretji in četrti del pa tudi za pouk v risanju na ljudskih in meščanskih šolah, na moškem in ženskih učiteljiščih na Kranjskem in na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Opozoril je šolska vodstva (ravnateljstva) na to odlično delo v d o m o z n a n s t v u ter jim, kakor tudi učencem in učenkam (dijakom) priporočil, da si ga nabavijo kot pomožno knjigo za risanje in ženska ročna dela Prepričani smo, da se z izdajo tega dela, ki je do sedaj prvo te vrste, ustreže občni, že večkrat izraženi želji.
Prvi del, obsegajoč 17 listov, je že natisnjen in ga je mogoče razposlati tudi v celoti ter stane 8 K 50 vinarjev.
Vprašanja in odgovori.
Opomba uredništva.. Ker nam prihaja glede podpor toliko vprašanj, da nam nikakor ni mogoče odgovarjati na vsa, ker bi nam to jemalo v listu preveč prostora, bomo vbodoče odgovarjali le na vprašanja naročnikov »Domovine«, ne pa na vprašanja takih, ki naš list le čitajo, a nanj niso naročeni. Kdor želi dobiti odgovor takoj in naravnost na svoj naslov, naj priloži pismeni papir z naslovom na kuverti in dovolj znamk! Vzlic temu pa ne jamčimo, da bi vsakdo pravočasno dobil odgovor na svoje vprašanje ter zato vsakomur svetujemo, naj išče sveta in pomoči najprej pri županstvu ali učitelj-stvu ali v župnem uradu! »Domovina« stori rada še nadalje kar more, toda odgovori na vprašanja nam ne smejo lista preplaviti. Zaradi preobilice gradiva se marsikak odgovor zakasni, vprašalec rok zamudi ter ima le škodo.
R., Breže, T. S., Podgradje, in A. H. Jesenice.
AH imajo pravico do državne podpore tudi družine, ki imaio svojega vzdrževalca v sovražnih deželah interniranega? Kako visoka ie ta podpora in kje se vlagajo prošnje?
Nepremožne družine onih avstrijskih državljanov, ki so bili vsled vojne pridržani v sovražnem inozemstvu, n. pr. na Francoskem, Angleškem, v Ameriki itd., in onega moštva trgovske mornarice, ki se ni moglo iz nevtralnih dežel, n. pr. s Holandskega. Švedskega itd., več vrniti, imajo pravico do posebne državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, št. 376 drž. zak.
Ta podpora je enako visoka, kakor državni vzdrževalni prispevek za svojce vpoklicanih vojakov. Ravna se po tistem kraju, kjer je imel prosilec svoje redno bivališče ob času razglasitve zakona, t. j. dne 14. septembra 1917. Celotna podpora znaša za vsako upravičeno osebo na Dunaju po 2 K na dan, v večjih mestih, ki spadajo v I. in II. razred aktivitetnih doklad za državne uradnike, po 1 K 80 vin., v ostalih krajih pa po 1 K 60 vin.
Prošnje se vlaga pri političnem okrajnem oblastvu (c. kr. okrajnem glavarstvu, mestnem magistratu) prosilčevcga bivališča, in sicer lahko tudi potom županstva, dobrodelnih društev itd.
Podporo se dobi tudi za nazaj od 1. avgusta 1917 nadalje, za osebami, ki so pridržane v Zcdi-njenih državah v Severni Ameriki, pa šele od 7. dccembra 1917 nadalje, ker je Avstro-Ogrska z Ameriko šele od tega dne v vojnem stanju.
Pravico do podpore ima vsaka oseba, ki je bila odvisna od internirančevega dela ali zaslužka in je prišlo njeno preživljanje v nevarnost, ker interniranec ne more več denarja pošiljati in za njo skrbeti; pravico do podpore ima pa vsakdo le tedaj, če sam nima toliko premoženja ali dohodkov, da bi zadostovali za potrebno preživljanje.
I. T., Zagorje.
Po sinu, interniranem v Afriki, ki ie pošiljal domov po 400 K na leto, dobiva le mola žena državno podporo po 1 K 60 v na dan. Meni ie bila prošnja odbita z opombo, da se lahko preživljam iz doneskov posestva in s pokojnino. Ker pa moja hiša donaša Ie po 6 K na mesec, pokojnine imam pa Ie 20 K na mesec, sem se pritožil potom c. kr. okrajnega glavarstva na c. kr. deželno vlado. Sedaj sem pa zvedel na glavarstvu, da mi ie glavarstvo pritožbo zopet odložilo. Orožnik mi je bil že preje rekel, da dobiva moja žena že itak več podpore, kakor nama je sin pošiljal. — Koliko sme znašati podpora in ali se lahko še kam pritožim?
Podpora po interniranih ali v Ameriki pridržanih Avstrijcih znaša toliko, kakor državni vzdrževalni prispevek po vpoklicanih vojakih. Najvišja dopustna podpora za eno osebo je na deželi po 1 K 60 v na dan. Zakonska žena in zakonski otroci interniranih morajo dobivati toliko. Pri drugih osebah, ki so bile od internirančeve podpore odvisne, se ravna višina podpore po zneskih, ki jim jih je interniranec pošiljal, pri čemer pa je seveda znesek 1 K 60 v za osebo ne sme biti prekoračen.
Če vauia je pošiljal sin po 400 K na leto, je znašala najvišja dopustna podpora od 1. avgusta
1917	nadalje 600 K, od 1. aprila 1918 znaša pa 800 kron na leto. Po zakonu o državnih vzdrževalnih prispevkih po vpoklicanih vojakih z dne 27. julija 1917, št. 313 drž. zak., ki velja tudi za take slučaje, se ima namreč s 1. avgustom 1917 zvišati podporo, ki so jo svojci prejemali od interniranca pred 1. avgustom 1916, za 50%, in po zakonu z dne 31. marca 1918, št. 126 drž. zak., s 1. april.
1918	za 100% internirančeve podpore, ker je se-
veda kupna vrednost denarja sedaj manjša kakor , e bila takrat.
Ker dobiva vaša žena po 1 K 60 v podpore na dan, torej po 584 K na leto, ta podpora najvišjih dopustnih zneskov 600 K, oziroma 800 K še ni dosegla. Ce imate vi res le po 26 K mesečnih dohodkov, je jasno, da se iz tega ne morete preživljati, kar dokazuje tudi dejstvo, da ste se že za 800 K zadolžili, kakor pišete. Torej imate tudi Vi pravico do podpore v tistem znesku, da bo dosežen najvišji dopustni znesek 600 K, oziroma 800 K; od 1. avgusta 1917 nadalje bi imeli pravico do podpore 16 K na leto, od 1. aprila 1918 nadalje pa do 216 K na leto.
Ce ste bili-v zopetni odklonitvi svoje prošnje samo ustno na glavarstvu obveščeni, zahtevajte še pismen odlok, do katerega imate po zakonu v vsakem slučaju pravico. V tem odloku mora biti tudi napisano, kam in v katerem roku se še lahko pritožite. Ce vam je pritožbo odbilo res že kar glavarstvo in ne deželna vlada, se pritožite lahko v 14 dneh na c. kr. deželno vlado, če vam jo je odbila deželna vlada, pa v 4 tednih na c. kr. notranje ministrstvo na Dunaju. Če bi vam tudi ministrstvo pritožbo odbilo, se pritožite lahko samo na c. kr. upravno sodišče na Donaju, in sicer v 60 dneh, za kar si morate pa dobiti advokata.
Če vam je bila pritožba morda zato odbita, ker ste zamudili rok za pritožbo, vam pa ne more pomagati več nobena pritožba na višjo oblast in si pomagate lahko samo še z novo prošnjo na glavarstvo, v kateri se morate pa sklicevati na Kak nov dokaz ali kako novo dejstvo, na. pr. na dolg 800 K, katerega morda dosedaj še niste omenili, ki bi bil imel pa morda za posledico ugodnejšo določbo, če bi se bili nanj sklicevali, ali na zvišanje najvišje dopustne mere podpore s 600 K na 800 K po zakonu z dne 3-1. marca 1918, št. 126 drž. zak. zak., katerega glavarstvo v svoji odločbi bržčas še ni vpoštevalo.
J. F., Šempolaj. I. Koliko pokojnine, oziroma baje odpravnine, ima dobivati vdova s sedmero otroki, katere mož ie
padel na bojišču (7. februarja 1917)?
Enkratno odpravnino dobi vdova le takrat, če se zopet omoži; ta odpravnina znaša toliko, kakor pokojnina za eno leto. Drugače dobiva pa vdova zase in za otroke vsak mesec pokojnino. Oboje pa neglede na premoženjske in pridobitve ne razmere, tako da dobivajo vojaško pokojnino tudi preostali, ki žive v dobrih razmerah, tako kakor dobivajo državno pokojnino preostali sploh vsakega uslužbenca, ki je umrl v državni službi, neglede na njihove gmotne razmere.
Če dobivajo preostali padlega, umrlega ali pogrešanega vojaka drž. vzdrževalni prispevek za svojce vpoklicanih vojakov, ga imajo dobivati sedaj še ves čas vojne in še 6 mesecev po vojni. Ker se jim mora pa obenem izplačevati tudi vojaško pokojnino, se jim državni vzdrževalni prispevek zniža za toliko, kolikor znaša vojaška pokojnina, tako da prejemajo vojaške pokojnine in državnega prispevka skupaj toliko, kolikor so prejemali preje državnega vdrževalnega prispevka. Zato za nje višina vojaške pokojnine za toliko časa, dokler bodo prejemali državni vzdrževalni prispevek, pravzaprav nima praktičnega pomena. Če hočete poznati natančno posamezne pokojninske zneske, glejte v 2. številki »Domovine« pod točko III.c! Samo te zneske dobivajo sedaj preostali, ki nimajo pravice do državnega vzdrževalnega prispevka, in dobivati bi jih imeli pozneje tudi preostali, katerim bodo 6 mesecev po vojni prenehali državni vzdrževalni prispevki. — Vendar pa obstoja že načrt za precejšnje zvišanje vojaških pokojnin; upajmo, da jo bo državni zbor v kratkem sklenil.
, Glede vojaške pokojnine jc vse natančnejše popisano v 7. številki »Domovine« pod točkama III. in IV.
II. Kaj je treba priložiti prošnji za vojaško pokojnino?
1.	Dokazilo vpoklicančeve smrti,
2.	krstne liste vdove in vseh otrok,
3.	vdovin poročni list,
4.	potrdilo župnega urada ali občine, da je živela vdova z možem do njegovega odhoda v vojaško službo v zakonski skupnosti,
5.	uradno spričevalo o premoženjskih in pri-dobninskih razmerah preostalih in
6.	spričevalo uradnega zdravnika pri c. kr. okrajnem glavarstvu, oziroma pri mestnem magistratu, o stopnji sposobnosti vdove za pridobivanje.
Prošnja se napravi na c. kr. okrajno glavarstvo, in sicer najbolje potom županstva, ki ima za to potreben formular na razpolago. Vendar se pa stranki sami ni treba truditi, da poišče vse potrebne priloge (ki so sicer koleka proste), ker jih mora glavarstvo samo uradno poskrbeti. IH. Ali pripada vdovi kaka odškodnina, ker je morala vsled blagoslovljenega stana na orožniški in županski ukaz v marcu 1917, toref pred 21. julijem 1917, z vsemi otroki Iz vasi?
Da. Vložiti je prošnjo na pristojno glavar-itvo za navadno begunsko podporo; poleg tega ima pravico, zahtevati zdravniško oskrbo, zdravila oziroma bolnišnico.
Novosti v tehniki.
Naravna kurjava /a celo mesto.
V	Ameriki pri nekem mestu Idaho izvirajo vroči studenci. Sprva so jih rabili le za kopanje. Krog leta 1890 pa je neki inženir poskusil, če bi se dalo s to vročo vodo kuriti pozimi mesto. Napeljali so po vseh ulicah cevi in vodne sesalke so spravili vanje po tri milijone litrov vode na dan. Misel se je skoz in skoz obnesla in od 1. 1895. kurijo še do danes to mesto z vrelo vodo tamkajšnih vrelcev.
O razširjenju telefona.
Pred kratkim je .švedska vlada izdala pregled o razširjenju telefona po vseh deželah. Čudno skoro se zdi, kar je tisti pregled pokazal, da je namreč telefon po tistih krajih najbolj razširjen, kjer so ljudje najbolj redko naseljeni. Seveda, če pomislimo, (la je telefon za vse tiste kraje, ki so med seboj daleč narazen, edina najhitrejša obče-valna zveza, je to dobro razumljivo. V prvih časih, ko so iznašli telefon, je imela Švedska največ telefonskih zvez. Tako so prišle v letu 1890. štiri na 1000 prebivalcev; a danes je to število naraslo na 42. Najbolj se je telefon razširil v. Ameriki. Tam so imeli že v 1. 1912. 91 telefonskih postaj za 1000 oseb. Ameriki sledi Kanada in Danska, na sedmem mestu je Nemčija. Belgija in Francoska imata pa razmeroma skoro najmanj telefonskega prometa.
Velikanski vodovod v Italiji.
V	Apuliji v Italiji so vsled pomanjkanja pitne vode v toliki meri razsajale kužne bolezni, kakor nalezljiva mrzlica in dr., da je bila cela dežela, kakor mrtva, neda bilo da bilo možno dvigniti bogastva njene možno dvigniti bogastva njene zemlje. Zato hotela država dvigniti njeuo gospodarstvo in sploh omogočiti popoln razcvit teh krajev. Da zatre bolezni, gradi že 15 let velikanski vodovod, ki bi dajal celi deželi dovolj zdrave, pitne vode. Lansko leto so prvič preskusili skoro že dovršeno delo in kakor poročajo, se je delovanje celotnega ustroja dobro obneslo. Vodovod je speljan iz reke Sele in sestoji iz dveh predorov skozi Ape-nine (pogorje v Italiji). Glavni predor je dolg čez 12 kilometrov, drugi je malo manjši. Poleg teh dveh pa je položenih ^še nebroj drugih cevi. Stroške za celo delo so /računali približno na 163 milijonov kron; najbrže se bodo pa še znatno povišali. Vodovod bo dajal deželi po '2440 litrov zdrave vode v eni sekundi.
Telefonska zveza čez celo severno Ameriko.
V	marcu lega leta je bil otvorjen telefon med New Yorkom in San Franciscom. Ta zveza je dosedaj najdaljša na svelu. Kakor pišejo, je njeno delovanje kljub ogromni razdalji popolnoma pravilno; besede je od enega mesta do drugega dobro razumeti. Samo promet bo sprva gotovo slabejši, ker stane poraba te zveze za eno samo minuto krog 90 kron.
Nadomestitev brisač.
V	javnih umivalnicah se vedno in povsod dobi brisače, ki jih je rabilo že bogve koliko ljudi prej in pri katerih mine človeka veselje, da bi se obrisal vanje. Tudi razne bolezni se lahko naleze pri tem. S tem, da so napravili majhne brisače, ki se more vanje le enkrat obrisati, so deloma odpomogli nedo-statku. Vendar, koliko takih brisač se porabi že v enem samem dnevu! Stvar bi povzročila velike stroške. Zadnji čas pa je znašel neki Amerikanec pripravno sredstvo. Zavrgel je vsako brisačo. V umivalnicah bi se naj napravile na steni, v višini rok, lesene omarice, v njih dvoje majhnih predmetov, ki jih elektrika razgreje-in pa ventilator, ki bi dovajal v omarico zrak. Ko bi si človek umil roke, bi zvezal električni tok, onadva predmeta v omarici bi s svojo vročino razgrela zrak, ki bi puhtel skozi odprtino v pokrovu omaric«. V malem oboku nad to odprtino, kjer j« za
dvoje rok dovolj prostora, bi s« roke lahko dobro in hitro posušile. Ker bi *« vsa priprava rabila samo v potrebi in bi se drugače sploh več elektrike ne porabilo, bi bili stroški zelo majhni. Pravijo, da poskusijo to iznajdbo tudi drugod uvesti.
Največji bakreni rudnik sveta
je v čile v Ameriki. Kopati so pričeli v njem i. 1915. in ko bodo vsa dela končana, bo dajal do 20.000 ton na dan. Ta bogati rudnik so že dolgo poznali, a so doslej le malo kopali v njem. Malo so ga porabljali domačini, malo pa razne angleške trgovske družbe, ki so imele le majhne uspehe. Leta 1910. je posta! skoro cel rudnik last bostonskih tovarnarjev, _ ki so ga uredili z najmodernejšimi sredstvi in tako dosegli zgoraj imenovano ogromno množino pridobivanja kovine.
Nove izložbe.
Neki amerikanski veletržec se je izrazil, da pomeni eno izložbeno okno več, kakor deset inseratov v časopisu. Sedanje trgovske hiše z neštetimi stebri so gotovo zato tako zidane, da doseže trgovec kolikor mogoče več prostora za izložbe. Dotični veletržec je pa dal opremiti trgovino čisto po svojih mislih. Da dobi kar največ prostora za izložbe, je odredil, da tvori vhod v njegovo trgovino precej globoka veža. Tla te veže so pa obenem že strop izložbe pod zemljo. Ko zvečer trgovino zapro, dvignejo stroji to izložbo kvišku in tam kjer je bil podnevi vhod, je uvrščena ponoči v vrsto drugih lepo urejena izložba. Pomen te novosti razumemo, če pomislimo, da so v boljših okrajih amerikan-skega glavnega mesta New Yorka izložbena okna do polnoči razsvetljena. Poleg te podzemske izložbe, ki se ponoči da dvigniti, ima pa dotična trgovina še neko novotarijo. Vse ostale izložbe so namreč okroglo zidane, razdeljene v štiri, dele, in se znotraj vrte okrog stebrička, ki je v sredi. Vsak del je po svoje urejen in drugačnega blaga poln in med tem ko se cela izložba polagoma vrti, imajo gledalci vedno nekaj novega pred očmi.
Olje iz grozdnih pečk.
Ob vedno bolj rastočem pomanjkanju olja poskušajo prizadeti krog na vsak način odpomoči vsaj najhujši sili. Zadnje čase so prišli na pridelovanje olja iz grozdnih pečk. Pečke same ^e treba na tenko razložene posušiti in da se jih obrani gnilobe, večkrat pretresli. Suhe že lahko vsujemo brez vseh drugih predpriprav v mlin za olje. kjer dado zdrobljene in otisnjene rumeno - zelenkasto olje. Baje je za jed jako porabilo. Kakor poročajo, so v Argentiniji zgradili že posebno tovarno za pridelovanje takega olja, ki bo stal liter približno l krono.
Gospodarstvo.
Letina. Iz Zagorja pišejo: Kakor kaže, bomo letos manj pridelali, kakor minulo leto. Marsikatera njiva je ostala v ledini. Žito je večinoma poleglo, po raznih krajih so črvi in miši uničile večino bodočega pridelka. Krompirja se je letos vsled pomanjkanja semena veliko manj nasadilo in ravno tako fižola. Zopet nam preti pomanjkanje.
Slovenski premogar. Iz Zagorja nam pišejo: Težko delo, ne zadosti hrane, ne dosti mesa, ne masti, ne času primernega plačila, ne obleke in ne čevljev za družino, to čuti dan za dnevom naš delavec. Če povzdigne svoj glas, pa pride cenzor z rdečim svinčnikom in naredi črto. Tako se nam je zgodilo v zadnji številki. Trpi ko črna živina, ko volk, v pustini in molči ko grob! To zahtevajo od nas. Ako"ne pojde zlepa pa zgrda, pravijo. — Res je, da živimo v ustavni državi in kakor pravijo, imamo moderne zakone. Milijoni se porabljajo na leto za socijalne preosnove in baje tudi za korist delavstva, A mi do danes še nič ne čutimo teh socijalnih dobrot, nasprotno pa bič, ki ima na koncu svinec. Ko po trudopolnem delu, katerega jt pretrpel
premogar. recimo. - 30 let. stopi r pokoj, da bi večer svojega življenja v miru prebil, dobi pa pokojnino 2-1 kron mesečno in s toni naj preživita mož in žena! Danes plačujejo starejši premogarji skoraj mesečno čez 20 kron za svojo pokojnino, na zadnje dobivajo borih 24 kron. Take so socijalne razmere našega delavstva. Imamo ministrstvo za socijalno oskrbo. Zelo umestno bi bilo, ko bi enkrat to ministrstvo poslalo k nam kakšnega sekcijskega scetnika, da bi sam proučil te žalostne razmere in vprašal sto in sto vpokojenih starčkov premogarjev, katere diči svetinja za zvesto 401etno delo kot premogar, koliko imajo pokojnine. Tu bi dobil odgovor: »Jaz samo 16-kron, jaz sem se malo dalj časa silil, imam pa 24 kron mesečno«. — Zvesti delavci mrejo od gladu, velekapitali-
stična druba pa služi na leto miljone. A ti
milijoni so tudi uspeh žuljev slovenskega delavca. Zato se zaveda slovenski premogar, da je skrajni čas, da se da nam na naši lastni zemlji samostojno državo na demokratičnem temeljnu. To naj bo bodoča Jugoslavija, v kateri si bomo sami po svoje uredili naše razmere.
Rudarstvo. Poduradniki Trboveljske premogokopne družbe so vložili na pritožno komisijo III. (rudarstvo) v Gradec zahtevo po priznanju zvišanja plače ter draginjske doklade, kakor tudi po večji odškodnini nedeljskega in čezurnega dela. O tej pritožbi jo imela dne 6. t. m. razpravljati pritožna komisija pod predsedstvom generalmajorja pl. Franca. Po daljšem pogajanju med glavnim ravnateljem družbe Bellakom z Dunaja, rudniškim ravnateljemHeinrihom iz Trbovelj ter med zastopnikom poduradnikov, državnim poslancem dr. Ivo Benkovičem iz Celja, ki je z vnemo slikal življenje in odgovorno delovanje rudniških nastavljencev, kateremu gre najiskrenejša zahvala in priznanje za njegov trud, je prišlo do poravnave, na kateri podlagi se je priznalo poduradnikom zvišanje plače za 20%, ter zvišanje dosedanje vojne doklade od 90% na 130% draginjske doklade od 1. aprila 1918. Rodbinska do-' klada (20 K za ženo, 10 K mesečno za vsakega otroka spod 14 let starega) ostane. Pritožba glede odškodnine nedeljskega ter čezurnega dela -je zastopnik poduradnikov umaknil s pridržkom pravice na morebitno poznejšo tozadevno vlogo.
Zveza z Nemčijo se je poglobila in utrdila, tako čitamo v listih. Želeli bi, da bi ta zveza tako utrdila, da bi se pri nas vpeljal tudi red, ki vlada v Nemčiji. Tam se dobi marmelada iz sadja po 1'80 M za en kg, pri nas pa stane marmeladi podobna mešanica iz repe ali česa nad 4 K, — tam stane pivo 26—30 pfenigov liter, pri nas pa 1 K in več, tam se dobi obleka za 70 M, pri nas stane 700 K; tam so že davno vpeljane karte na meso, pri nas si bogataš lahko kupi mesa, kolikor hoče, tam znižajo množino kruha, a v nadomestilo obenem zvišajo množino drugih živil n. pr. sladkorja ali krompirja itd. — tam pobirajo k vojakom moške od 19. do 45. leta, pri nas mladino od dovršenega '7 starčke do oO.leta,
Nemški Mihelj za Daiinlerjeve dobičke*. Daimler - motorska akcijska družba razdeli letos zopet 30odstotno dividendo (lani 35%). Podobno je tudi pri drugih industrijskih podjetjih, ki vlečejo iz vojne ogromne dobičke. To bi naj povedal grof Černin, ki ima na jeziku toliko usmiljenja z nemškimi materami padlih in ranjenih vojakov! S temi ogromnimi dobički se lahko vzdržujejo politični listi, ki zastopajo interese teh bogatašev in hujskajo zoper mir. S 1. julijem 1918 začne na Dunaju izhajati nov nemško - nacijonalni list »Neue TViener Abendzeitung«, o katerem poroča »Neues Wiener Journal«, da bo izrecni organ porenske (torej rajhovske) velike industrije, nosil pa bo nemškonarodno krinko, kakor da bi zagovarjal koristi nemškega ljrdstva. Nemški Mihelj se bo pa navduševal za — Daimmerjere dobičke.

Z sesnico na dan! »Grazer Tagblatt« jo napisal članek, ki pravi med drugim: »Država in Nemci so v nevarnosti po slabem gospodarstvu na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Ce se tudi cenzura, po-' f ebno vojaška, z rokami in nogami brani kritike, moramo vedno gledati, da pripomoremo resnici do zmage. Povedati se že mora, da je prehrana naših vojakov v primeri s častniki in njih svojci slaba. Stanje naše živine je padlo za 62 odstotkov; rekvizicije majnika so pobrale 6 do 7 odstotkov, nič čudnega ni, da koprneče gledajo naši kmetje na Hrvatsko in Ogrsko, kjer se je stanje živine prej povišalo, kakor padlo. In oddaja kovin? Vse se mora oddati, na bojiščih ob Soči pa vidimo še danes cele vagone bakra, medi in brona; v zaledju, n. pr. v Studenčicih, leži še danes 8 do 10 rekviriranih bakrenih kotlov in čakajo, kam jih bodo poslali. Na stotine vagonov svinca je nakopičenega; industriji pa ne dajo niti enega vagona.«
Nova zlata in srebrna ruda na Češkem. Na občinskem zemljišču pri Brovnovu so razkrili zlato in srebrno žilo, močno 80—90 mm, v obsegu 80 gramov zlata in 158 gramov sre-. bra v toni rude. Pravico do izkopavanja si je pridobil Ludovik Lowy.
Demonstracije v Lvovu. Lvovski listi poročajo, da so bile dne 7. t. m. v Lvovu velike demonstracije in izgredi zaradi pomanjkanja živil. Množica je udrla v prodajalne z živili in je plenila. Več oseb je bilo ranjenih.
Narod milijonarjev. Nemški listi jadiku-jejo, da šteje češki narod danes že nad 1000 milijonarjev. Polmilijonar pa da je med Cehi že nekaj navadnega. Ce je to res, ni nič preveč. Ker med avstrijskimi Nemci in Madžari je — zlasti med Židi — milijonarjev danes mnogo tisoč. Vsekakor so Cehi tako priden, vztrajen in vzlic vsem oviram podjeten narod, da ga nemške vlade s svojimi papirnimi odredbami in delitvami ne bodo nikoli ugonobili. Češka veleobrt, trgovina in kmetijstvo so nepremagljive.
Kdo preživlja Nemce? Nemškoradikalni »Arnauer Volksbote« piše 17. maja iz Skalic pri Vrhlabi (Langenau bei Hohenelbe): »Mnogo (Nemcev) gre v češke kraje po živila, kjer jih tudi dobe, čeprav znajo govoriti le po nemško. Nekateri (Nemci) pravijo, da je tam (v čeških krajih) večkrat dobiti še več človekoljubja. Lepa beseda, da Nemcem morejo pomagati le Nemci, je v tej vojni menda že precej izginila s sveta.« — »Deu-isehe Volkswacht« poroča iz Arnoltic (Arns-dorfa) pri Hostineh: »Marsikateri sedanjih (nemških) kmečkih bahačev je prej trdil, da le Nemci morejo Nemcev pomagati: danes so pa češki mlinarji in kmetje, od katerih dobivamo živil.« — Graški »Arbeiterwille« pa piše: »Neki nemški listi in gromovniki na nemškh shodih kriče: »Čehi imajo dosti ži-dil, a hočejo — Nemce izstradati!? Iz gornjih stavkov pa je očividno, da je ravno nasprotno resnica: Čehi so do nemškega delavca usmiljenejši kot gotovi nemški krogi. Vse to pa priča, da češki kmet nemškega kmeta v kulturi daleč nadkriljuje.« — Prav tako je na Slovenskem. Vsi vemo, da slovenski kmet v Slovenskih Goricah, na Murskem in na Dravskem polju ter- v Savinjski dolini preživlja na tisoče Nemcev, ki prihajajo z nahrbtniki po živila. Naši ljudje so usmiljeni, so kulturni ter dajejo kar le morejo. In vendar »Marburgerica« ter graški vsenemški li sti pisarijo, da slovenski kmet noče dajati Nemcem živil! — Isto vemo o slovenskih kmetih na Koroškem, ki preživljajo Nemce iz Celovca, iz Beljaka in drugod po načelu »Lačne nasičevati!« V zahvalo pa jih koro ški nemški listi blatijo in hujskajo proti vsemu narodu.
Gorje politiku, ki še vprašuje: Kaj pa poreče nasprotnik? Gorje, kdor se ustraši vpitja nasprotnikov in se ukloni njihovemu kriku! Pravi naš somišljenik se vprašuje edino in izključno le, kaj bo v prid slovenskemu ljudstvu! Dr. Janez Ev. Krek
Politične |vesti.
— V hudih časih. Junij Brut nam piše: »Je pa davi slan'ca pala« — tako sem si zapel, ko sem prejel zadnjič pobeljeno »Domovino«. Takrat so bili res nekam mrzli dnovi, od vseh strani so poročali, da so nastali mrazi, ki so napravili na polju mnogo škode. Ljudje po mestih in po deželi so se s skrbnimi očmi popraševali, kaj bo iz tega. In k tem mrazom se je pridružil tudi g. cenzor, ki je pobelil »Domovino«. Vedel sem takoj, !iaj to pomeni. »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« — oziroma: Kadar ni parlamenta, takrat cenzorji belijo. — Pri nas ni to nič posebnega; zato bodo naši čitatelji dobro razumeli ta čas. Navajeni smo, — hvala Bogu, na vse. Ko smo morali 3 leta molčati, ste lahko .na ulicah videli, kako se ljudje po obrazih razumejo — brez besedi. Znamo citati tudi pobeljene liste. Pravzaprav naš narod sedaj najrajše čita to, kar sploh ni tiskano. Kjer vidi kaj belega, tam si misli vsak: To je bilo gotovo kaj lepega in resničnega . . . Seveda nam bodo čitatelji oprostili, ako jim vkljub temu ne pošiljamo belega papirja. Prepričani smo, da je naša jugoslovanska misel tako silna, da je nihče ne premore. Vendar imamo še mnogo vprašanj, ki jih je treba rešiti. Vsaka dobra misel ima svojo ceno, in vsaka misel — rekli bi — je božji dar — in zdaj pomislite: nekdo ima lepe dobre misli, rad bi jih povedal: treba je te misli urediti, združiti, zložiti, napisati, iz rokopisa jih je treba pretiskati — koliko dela — a g. cenzor potegne s svinčnikom in vse to delo uniči! Moč teme tudi brani solncu do zmage. Toda: ali je še kdaj noč zabranila, da ne bi izšlo solnce? Zato bomo pisali za vas, ne za cenzorja — in vi nas bodete razumeli.
= Državni zbor ali — Seidler ? Fanatični Nemci in nemškutarji so prosili za absolutizem, želeli so razpust drž. zbora ter poostreno obnovitev Sttirgkhove dobe. Vse to zaradi zahteve Cehov in Jugoslovanov po enakopravnosti in svobodi. Toda uprli so se jim najprej nemški socijalni demokratje ter zagrozili z generalnim štrajkom in nato so se uprli še nemški krščanski socijalci. Obe nemški stranki zahtevata isto, kar zahtevajo Cehi, Jugoslovani in Poljaki: sklicati se mora brezpogojno državni zbor, čeprav bo moral Seidler pasti. A tudi druge poštene nemške stranke zdaj vidijo, da brez državnega zbora ne gre dalje. Le nemški naci-onalci hočejo držati Seidlerja za vsako ceno. Odloči se že te dni.
= Grof Černin v Aussee na Zgornjem Štajerskem. Grof Černin je prišel na letovišče. Ker pa je slabo za živila, zato je poleg dveh konj, ktera rabi za vožnjo na sprehod, pripeljal s seboj še 2 kravi, 6 koz, okoli 40 kokoši ter mnogo moke in drugih živil za sebe in svojo služinčad. Wir halten durch! (Mi izdržimo!)
= Vsak brat mi je mil, pa naj bi katere koli vere bil! Zaradi vere se ne bomo prič-kali: vsi smo kristjani, vsi verujemo v istega boga. Škof dr. Mahnič piše: Bratje Hrvati! Bratje katoliki! Ne poslušajmo glasu politične strasti! Res, Srbi niso katoličani, ali oni so vendar kristjani; ali k nam jih more pripeljati edino ljubezen, dočim jih bo mržnja in preziranje katoličanstvu in hrvatstvu še bolj odtujilo in jih ogorčilo. Pojdimo za zgledom Benedikta XV.! Ko so nedavno Angleži osvojili Jeruzalem, jim je Benedikt čestital in zapovedal, naj se zapoje Bogu zahvalna pesem ter pred celim svetom izreke: željo, naj sveto mesto nikoli več ne pade v nekrščanske roke. A Angleži niso katoličani Angleži so protestanti in kot protestanti so nam bolj oddaljeni kot pravoslavni Srbi, ki so nam k temu tudi bratje po krvi in jeziku Tako naš oče Benedikt. A mi njegovi sinovi naj ostanemo s Srbi za večno v boju? Ne Srce, srce odprimo rodnim krščanskim bratom!« — Tako piše katoliški škof. Mi pa pravimo: Spoštujmo vsako verstvo in mu puščajmo svobodo! Stojmo na stališču
popolne verske strpnosti in enakopravnosti vseh verskih naziranj ter bodimo odločno proti vsakršni zlorabi verstva! Cerkvene organizacije naj bodo neodvisne in napram državi povsem enakopravne. Pravoslavni Srb, mohamedanski Hrvat ali katoliški Slovenec: vsi so bratje in med njimi ni nobenega razločka.
= Protest koroških Slovencev. Odbor »Katoliško - političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je imel dne 10. t. m. sejo, v kateri je razpravljal o položaju v državi in deželi in je soglasno sklenil sledečo izjavo: V polnem obsegu odobravamo sklepe zastopnikov slovenskih strank na sestanku v Ljubljani dne 28. maja 1918. Pozivamo Jugoslovanski klub, da naj odločno nastopi proti brezparlamentarnemu in vsenemškemu kurzu sedanjega kabineta. Plameneč protest dvigamo zoper mistifika-cijo o resničnem položaju v deželi, ki jo je zakrivila koroška deputacija pred cesarjem. Izjavljamo, da člani deputacije, ki so zastopali v Badnu koroške Slovence, niso bili od koroških Slovencev za to legitimirani; po svoji politični pripadnosti in svojem javnem delovanju so ti gospodje najhujši nasprotniki Slovencev, in da so sploh Slovenci, naj dokažejo iz zapiskov zadnjega ljudskega štetja. Nestrpnost nemških nacijonalcev do Slovencev se kaže v njihovih nasilnih sklepih proti slovenski duhovščini v močno jezikovno mešanem Čelovcu, zlasti v sklepu celovškega občinskega sveta proti uredniku glasila koroških Slovencev; ti sklepi nasprotujejo ustavni zakonodaji o svobodnem gibanju državljanov. Opozarjamo vlado na nepregledne posledice, ki bi utegnile nastati, ako bi se sankcijonirala ta politika sile nasproti političnim nasprotnikom. Najodločneje obsojamo postopanje vlade, ki pristransko
prepoveduje Slovencem na njihovih lastnih tleh shode v obrambo svojih postavnih pravic, dočim dovoljuje Nemcem zborovanja tudi na slovenskem ozemlju.
= Ker je patrijot, ga zmerjajo! Nemci nas psujejo zaradi majske deklaracije, da smo izdajalci cesarja in države, dasi je v deklaraciji jasno naglašena naša lojalnost: Ne pomaga nič, Nemci trdijo, da tega ne mislimo zares in da bi bili rajši pod srbskim žezlom. Zdaj je gornještajerski državni poslanec, znani nemški nacijonalec baron Pantz peljal zgornještajerske državne poslance in okrajne načelnike k Seidlerju ter tam dejal: »Zgornji Štajerci se držimo Avstrije in smo vdani dinastiji.« A tudi to ni všeč Vsenemcem, ki so pač bolj za Berlin kot za Dunaj. »Alldeutsches Tagblatt« rohni na Pantza: »Kdo ga je pa pooblastil, da razkazuje in prodaja patrijotizem zgornjih Štajercev? V očeh pravih (!) nemških Zgornjih Štajercev je Pantz politični lakaj, ki ni sposoben, da bi umel občutje nemške duše v sedanji dobi.« Pantz je lakaj, ker je za Av-^ strijo in dinastijo. Cujte! Čujte! Tudi proti zagrizeno nemški »Tagespošti« so dvignili zgornještajerski »pravi« Nemci strastno gonjo, ker ne prinaša protidinastič nih govorov na raznih »Volkstagih«. Naj bi čitali naši cenzorji »Marburger Zeitung« in celjsko »Deutsche Wacht«! Potem se bodo prijeli strmeč za glavo, kako smejo pisati 1 nemški listi brez konfiskacij, brez graj brez — ustavitve.
= Čehi za svoje ljudi. Praški mestni fizik dr. L. Prohazka je izdal naslednji oklic: »Ker so bili ustavljeni »Narodni Li-sty«, je prišlo nekaj sto uradnikov in tehničnih delavcev v nevarnost, da izgube v seda-njem težkem času svoj zaslužek. Mi, naročniki »Narodnih Listov«, ne moremo kar nemo prezreti ustavljenja svojega lista potom po licije. Kak glasnejši protest nam zaradi vladajočih razmer ni mogoč. Ostanimo pa tudi še nadalje naročniki, plačujmo naročnino, kakor doslej, za ves čas, dokler list ne bo izhajal: za osobje lista in njega upravo ter v znak našega ponosnega, tihega, a krepkega protesta!« — In Cehi res v velikem številu pošiljajo naročnino in še darove za prizadeto osobje »Narodnih Listov« ter »Narodnih No vin«, ki so izhajale namesto prvih, a bile tudi ustavljene. Zdaj so pisatelji in pesniki, ki so sodelovali pri obeh omenjenih čeških listih, ustanovili zabavni in poučni tednik »Cest o«, ki izhaja vsak petek na 35 straneh ter stane četrtletno 10 kron. Tednik ima 14 strani inse-ratov: to je dokaz, da so listu poleg naročnikov glavna opora trgovci in obrtniki. Tako se ravnajo Čehi vedno in povsod po načelih: ' »Pomagaj si sam!« in po »Svoji k svojim!« — Češki politični tednik »Narod« piše: Vladni organi zdaj lahko vidijo, da je tudi v tej reči narod solidaren (složen) ter da je čisto brezuspešno in nesmiselno počenjanje to persekvi-ranje »Narodnih Listov«, kajti ž njimi se čutimo zadeti vsi na Ceškepl ter srno vrhu tega odločeni ne le ne odnehati, nego tudi mirno in brez strahu prenašati zlobnosti dneva. Vlada nas ne skloni, nego vzgoji nasprotno le še odločnejšo služnost med nami ter utrdi le še bolj vez, ki veže »Narodne Liste« k narodu. — Da, taki so Cehi: niso se vdali nikoli in se ne vdajo niti v bodoče zlobam in krivicam dneva. Ker so mirni, hladni in složni, vsi eno, mirni, trdni v svoji veri in volji, zato jim ne more nihče blizu. Zato pravimo zopet in zopet: Čehi so vzoren narod.
= Srbi, katoliki in majska deklaracija. Sovražniki Jugoslovanov hujskajo, da bi nas Srbi v svobodni jugoslovanski državi posr-bili in popravoslavili. Vzeli bi nam jezik in vero, pravijo. To je seveda le neumno šču-vanje. Če nas niso ponemčili Nemci tekom stoletij, če nas niso polahonili in pomadžarili naši sosedje vzlic vsem nasilnostim, nas tudi Srbi, ki govore isti jezik, ne izpremene v Srbe, nego se bomo vsi skupaj imenovali Jugoslovane slovenskega ali hrvatsko - srbskega jezika. Glede vere odgovarja škof krški dr. Anton Mahnič tako - le: »Srbi žive z nami in med nami. Srbstvo je dejstvo. Razum predpisuje, da se računa z dejstvi. Vpraša se: Kaj je pametnejše, kaj je za hrvatsko in katoliško stvar boljše: napovedati boj srbstvu do pogina ali iskati z njim prijateljski modus vivendi? Pospeševatelji katoliške stvari, ki se smatrajo za pozvane, da gredo proti nam v boj v ime katolicizma, bi
se morali pred vsem spomniti resnega opomina našega skupnega in njihovega očeta, zaščitnika mednarodnega miru, Benedikta XV., ki kliče vojskujočim se narodonj: »Naj se na obeh straneh opusti sklep uničenja! Naj se pomisli, da narodi ne izumirajo! Ravnotežje sveta, pa plodonosni in varni mir narodov temelji bolj na medsebojni ljubezni m spoštovanju prava in časti bližnjega, kakor pa na številu oboroženih in na odpornih trdnjavskih pasovih . . .« (Nemškim škofom 7. septembra 1915). Ali upajo naši nasprotniki, da bo imelo hrvatstvo večjo korist, ako bodo s svojim sosedom, s svojim bratom po krvi živeli v večnem sovraštvu in mržnji? Ali se ne bodo tudi tu uresničile besede Benedikta XV., da nosijo narodi kot žalostno dedščino duh mržnje in maščevanja od rodu do rodu«?
Persekucije ali eksekucije so podobne muhi - enodnevnici, ki se zave svojega življenja zjutraj v veri, da bo živela večno, zvečer pa že pade mrtva na vodo. Zatorej ne damo veliko na grožnje, da se nas bo preganjalo, kakor nas je preganjal pokojni grof Stiirgkh. Kolo časa se vrti in s kolesom se vrte tudi ministri.
Dr. Ivan T a v čar.
J. II. S.
junija zgradijo temelji in pokažejo pota bodočemu razvoju nove jugoslovanske in demokratične stranke. Ni to samo formalna ustanovitev, volitve itd., ampak oba dneva sta posvečena resnemu razmotrivanju našega političnega strankinega življenja in splošnega vsenarodnega položaja. Udeležba naj bo čim večja, ker to veleva korist krajevnih organizacij, korist stranke in naroda. Čim več boste imeli v krajevnih horganizacijah politično razbistrenih in poučenih odbornikov in organizirancev, tem lažje bo vaše delo.
Ustanovitev krajevne organizacije J. D. S. — Kamnik se vrši prihodnjo nedeljo, dne 23. junija ob Vt4. popoldne v čitalniški dvorani »Društvenega doma« v Kamniku. Spored: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. v programu in organizacijskem redu J. D. S. 3. Sprejemanje članov in članic. 4. Volitev odbora. 5. Poročilo o ustanovitvi J. D. S. dne 29. in 30. junija t. 1. 6. Raznoterosti.
Z ozirom na važne čase in na potrebo smotrene poglobitve političnega dela v Kamniku in njegovi okolici, vabi pripravljalni odbor na Številno udeležbo.
Udeležniki pri ustanovitvi J. D. S., ki prihajajo v Ljubljano že 28. t. m. v petek zvečer, naj se obračajo glede stanovanjskih nakazil na pisarno J. D. S., ki posluje te dni v »Narodnem domu« — pritličje, na levo in ostane odprta do polnoči.
— Zborovanje pri ustanovitvi JDS. Dne
. 29. junija ob 8. uri zjutraj je otvoritev zborovanja v veliki dvorani »Narodnega doma«. Nato se sestavijo organizaeijsko-politični, prosvetni in gospodarski odseki. Vsak odsek ima svojega predsednika, namestnika, zapisnikarja. Vsak navzoči je član ods;ka, za katerega se odloči. Zboruje se dopoldne od pol 9. do 12. in popoldne od pol 2. do 7. Vsi trije odseki zborujejo istočasno ločeno v treh dvoranah Narodnega doma. Poročilo sledi poročilu. Vsakemu poročilu sledi razgovor, ki se ga lahko vsak udeleženec udeleži in zavzame stališče napram poročilu, ki je nekaka razlaga k posameznim točkam strankinega programa in smernica za bodoče udejstvova-nje strankine politike. Po poročilu odsek do-tično taktiko programa sprejme ali stavi dopolnilne in izpremenjevalne predloge za plenarno sejo drugega dne. — Zvečer priredi »Glasbena Matica« koncert na čast zunanjim gostom. Pri koncertu se bodo pele izbrane pesmi, ki jih je naše občinstvo v zadnji koncertni seziji pozdravilo kot najboljše. — Drugi dan 30. t. m. ob 8. uri zjutraj se prične- formalna ustanovitev stranke v ožjem zmislu. Predsednik pripravljalnega odbora poda poročilo o ustanovitvi stranke. Mato sledijo poročila poročevalcev za organizacijo, za politični, prosvetni, gospodarski odsek v odobritev plenarni seji vseh navzočih. — Temu sledijo volitve izvrševalnega odbora. Ker bo organ, red šele pri ustanovitvi JDS. sprejet, se morejo volitve po določilih novega štatuta vršiti v decembru. Začasni izvrševalni odbor volijo vsi opravičeni navzoči. S tem je plenarni del zborovanja dopoldne zaključen. — Izvrševalni odbor, obstoječ iz 60 voljenih pripadnikov in iz vseh deželnih in državnih poslancev (Kranjsko 30 — Ljubljana 12, Gorenjska, Dolenjska, Notranjska po 6, Štajersko 18, Goriško 8, Koroško 4) voli izmed sebe ožji izvrševalni organ, t. j. načelstvo JDS. iz 14 oseb. Izvrševalni odbor voli tudi one člane Narodnega sveta, ki pripadejo po dogovoru z SLS, stranki JDŠ., t. j. za Kranjsko 4, Štajersko 3, Koroško 1, Goriško 2. — Popoldan se ima vršiti veliko manifestacijsko zborovanje in zvečer prijateljski večer, pri katerem sodeluje v koncertnoumetniški obliki pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z moškimi točkami in mešanim zborom.
Vse prijave zunanjih udeležnikov pri ustanovitvi J. D. S., t. j. za stanovanje, pre-lrano in koncertne sedeže naj bodo poslane tajništvu pripravljalnega odbora J. D. S., Ljubljana, Sodna ulica 6, do 22. junija.
Osnovane krajevne organizacije J. D. S. prosimo, da nam do ustanovitve stranke poročajo stanje članstva. Večina organizacij je to storila, nekatere so to opustile, zato prosimo za spopolnitev, da imamo ob ustanovitvi zanesljiv pregled do sedaj izvršenega dela.
Udeležba pri ustanovitvi J. D. S. Iz razposlanih vabil je razvidno, da se 29. in 30.
Tedenske vesti.
— Na ljubljanskih utrakvistienih gimnazijah se bo vršilo vpisovanje v 1. razred v nedeljo dne 30. junija t. 1. od 8. do 12. dopoldne, sprejemne izkušnje pa bodo v ponedeljek dne 1. julija od 9. dopoldne naprej. K vpisovanju je prinesti zadnje ljudskošolsko (obiskovalno) izpričevalo in rojstni (krstni) list); pristojbine znašajo 7 K 60 v. — P r v a državna gimnazija je v Tomanovi ulici, druga pa sedaj tudi v lastnem poslopju na Poljanah v Strossmayerjevi ulici. — Sprejemali se bodo učenci tudi v jeseni. — Natančneja pojasnila, tudi glede morebitne izpremembe učnega načrta in pripadnosti učencev prvi in drugi gimnaziji, dajeta ravnateljstvi.
—	Legitimacije za daljša potovanja po železnic nameravajo uvesti, da tako preprečijo mnoga nepotrebna potovanja. Razbremeniti hočejo železnico, ki je vedno prenapolnjena. Daljša potovanja bodo dovoljena le v nujnih službenih trgovskih ali družinskih zadevah. Za krajša potovanja ne bo legitimacij.
—	Prtljaga sme biti težka samo 50 kg. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, ki omejuje promet s potno prtljago. Teža prtljage, ki je bila doslej neomejena, ne sme presegati 50 kg. Razun tega mora imeti vsak del prtljage natančen naslov potnika in navedbo postaje, kamor je prtljaga določena. To pa zato, da se pri izgubah lažje ustreže povpraševanju.
—	Določbe o uvedbi tobačnih kart v ljubljanskem okraju stopijo v veljavo dne 8. julija, v območju ljubljanskega finančnega ravnateljstva pa 5. avgusta 1918.
—	Deželna poslovalnica za oblačila je razposlala po vsej deželi prvi blok cenejšega blaga za revne sloje. Izčrpala je s tem polovico svoje zaloge; z razpošiljanjem druge polovice se prične takoj in je upati, da bo končano tekom dveh mesecev. S tem bo raz-
oslana vsa pošiljatev dveh vagonov blaga, ki je že naznanjeno. V poštev pride gotovo le malo ljudi, a deželna poslovanica ne more temu odpomoči, ker je izključno navezana na pošiljatev, ki jih dobiva od central na Dunaju. Storila je vse korake, da pride čim več blaga na Kranjsko, a dobiva vedno le odgovore, da se ne more več odposlati, nego kar odpade od celotnih zalog v centralah na deželo Kranjsko z ozirom na število njenega prebivalstva. Prosijo naj torej samo resnično najpotrebnejši. Blaga za perilo poslovalnica zp. oblačila sploh nima nikakega v zalogi in tudi ni pričakovati, da bi ga dobila.
—	Pospeševanje domače umetnosti. Mestna občina je kupila za mestno galerijo Franc Tratnikovo risbo »Slepci na solncu«, ki je svoj čas vzbujala pozornost na razstavi
Hagenbunda« na Dunaju. Kupna cena je znašala 1000 K. Želeti bi bilo, da bi tudi naši premožnejši privatniki nekoliko podpirali vpodabljajočo umetnost ter bodisi zase, ali
pa za mestno galerijo od časa do čsa«a kupovali kaj umetniških del. $ev#da bi kazalo, d« bi se pri nakupili za javno galerijo ti* dali voditi v.gdl.j po zasebnem okusu, temveč si dali svetovati od umetniško izobraženih ljudi, ker v javno zbirko spadajo le dela, ki umetnike dobro in karakteristično reprezen-tirajo. Čujemo, da se je započela akcija, da se sploh položi temelj narodni galeriji, ki naj bi združevala najboljše stvari naše umetnosti. Cas bi bil, da se narod ko tak vzdrami tudi v tem oziru!
— O ljudskem zdravju. Pod tem naslovom je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani zelo poučno knjižico, ki jo je spisal večletni zdravnik na dunajskih ženskih klinikah, sedaj zdravnik in strokovnjak za ženske bolezni v Ljubljani dr. Alojzij Z a 1 o k a r. Pisatelj razpravlja o okolščinali, ki vplivajo na zdravje našega naroda ter pove, kje bi bilo treba zastaviti delo za povzdigo ljudskega zdravja. Knjižica je namenjena v prvi vrsti ljudem, ki so poklicani na voditeljska inučiteljskametsa v narodu. Brati bi jo moral in premišljevati o njej vsak župan, občinski mož, vsaka mati, vsak učitelj in duhovnik. Nič manj pa ni knjižica zanimiva za vsakogar drugega. Danes ni človeka, ki bi se 11. pr. ne zanimal izvedeti, kakšne posledice v zdravstvenem oziru nam bo pustila svetovna vojna. Zelo poučno pojasnjuje pisatelj tudi kakšne posledice imajo spolne bolezni za moške in ženske ter njihovo plodovitost. Posebno pozornost obrača dr. Zalokar umrljivosti otrok. Knjiga stane s pošto 4 K in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
—	Narodna veselica v Metliki. Iz Metlike na.ni poročajo: Dne 9. t. m. smo imeli lu lepo narodno veselico. Vse dopoldne so prihajali vozovi, okrašeni z zastavami, slovenske in dekliške hrvatske ter žumberaške prekrasne narodne noše so radovale naše oko in veselega ljvdstva je bilo ogromno. Veselice v Metliki, polni slavolokov in zastav,' so se udeležili tudi prof. Jarc in odvetnik dr. Rav-nihar iz Ljubljane, g. Peršič in prof. Šegvič iz Zagreba, župnik Stepinac 7. Brdovac ter odvetnik dr. Vinkovič iz Karlovca. Veselica je potekla mirno in dostojno.
—	Brežice. »Čitalnica« v Brežicah priredi 7. julija t. 1. koncert v dvorani Narodnega doma, na kar se s tem Posavčane že v naprej opozarja. Sodeloval bo odlični oktet ljubljanskih pevcev in pa dva znana solista (tenor in bariton) pod vodstvom g. pevovodje
Zorka Prelovca. Natančnejši spored objavimo pravočasno.
—	Iz Laškega trga nam pišejo: V listih so se objavila imena štajerskih, kranjskih, kočevskih, koroških in primorskih »nemcev« in Nemcev, ki so pri cesarju krtačili jugoslovansko gibanje. Vsa čast, da so se razni »tschitschi, scheggi, niggi« pokorajžili enkrat na Dunaj. A mi si odločno prepovedujemo, da se imenujejo taki ljudje, ki jih je vedno sram pred bindišarskimi sorodniki, zastopnike Slovencev, ker bomo sebe že sami in brez frakov zastopali. Še odločneje se zabranju-jemo proti denuncijacijam in najodločneje protestiramo proti temu, da si drznejo osebe, ki so že med staro šaro pokopane, nastopiti v imenu občin ali celo zastopov okrajev. Koliko je bilo takih, bo vsak poznavalec okrajnega gibanja sam vedel. Tako najdemo med 57 »zastopniki« notarja Mravljaka v Laškem trgu, ki si je drznil »zastopati Laški trg in laški okrajni odbor«. V Laškem trgu smo imeli leta 1914. občinske volitve, pri katerih smo Slovenci zmagali in pri katerih je med drugimi stebri sfrčal tudi Mravljak. Volitve so bile od nemške strani protestirane in cela stvar stoji še danes, kakor sploh vsaka volitev med vojno. Volitve v okrajni odbor smo imeli leta 1909. in tudi tam bi bil Mravljak sfrčal, če bi se bile volitve vršile kasneje. Da se v času absolutističnega stanja drzne .tak zastopnik v imenu velikih in slovenskih korporacij javno kazati, je nezaslišano.
t Dr. Franjo Tipllč, zdravnik v Sv. Le-»artu v Slovenskih goricah, dobrotnik bolnikov od Ljutomera do Maribora in od Cmureka do Ptuja, je umrl ter bil 2. t. m. pokopan. Na grobu so mu govorili v slovo gg. prof. Voglar, župnik Pšunder in učitelj Vavda.
— Iz občine Št. Peter, vas Trnje, Notranjsko nam poročajo: Ta mesec nam je trikratna slana skoro ves pridelek na polju uničila. Fižola, koruze, ječmena ne bo skoro nič. Morda si krompir še kaj opomore. Prosimo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, da nemudoma to stvar pregleda in da se olajša ubogemu kmetu storjena
škoda pri davku in da ga n« prideio strašit 3 r«-kvizicijami! — Nadalje prosimo, naj nam vojaška uprava kaj uredi, ker leto« nameravajo zopet streljati s topovi, kakor nam je že naznanjeno. To nas bo močno oviralo pri delu na polju. Kdo nam povrne storjeno škodo? Štiri leta že čakamo, a še danes nismo dobili po cenitvi povrnjene škode! — Nadalje imamo tukaj tren, ki bi nam lahko pomagal tudi delati. Toda s temi ljudmi se ne moremo dogovoriti, ker niso našega rodu. Tudi z gospodom komandantom s« ne moremo nič zmeniti. Treba pa je sloge! Tu je veliko pomanjkanje vprežne živine, a na vojaško pomoč niti misliti ne smemo: za en dan je poleg vseh stroškov oddati še 150 kg sena! To" pride predrago za kmeta. Torej prosimo, da nam v lastnem in našem interesu pomaga vojaška uprava. Na razmere notranjskega kmeta opozarjamo tudi Jugoslovanski klub na Dunaju.
—	Za goriške begunce. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Kranju in Novem mestu sprejema darove, da sc odpomore žalostnemu stanju beguncev. Dobrodošle so vse stvari, ki se potrebujejo v hiši in kuhinji. Vlada nam sporoča, da je pokroviteljstvo te zbirke prevzela nadvojvodinja Marija Jožefa.
—	Novo ladjedelnico v Trstu namerava zgraditi konsorcij Prometne banke Merkurja in inženerja Picka. Konsorcij je vložli prošnjo za ustanovitev akcijske družbe z vplačano glavnico 12 milijonov kron. Gradili bi predvsem trgovske ladje.
—	Že 50 dni brez kruha je mesto Kotor v Dalmaciji. Tako poročajo cenzurirani hrvatski listi.
—	Sprejem slovenskih otrok na Hrvatskem. V zadnjem času smo pričeli tudi Slovenci pošiljati svoje otroke na Hrvatsko, da se ohrani vsaj ta zaklad za bodočnost in ne opeša vsled slabe prehrane in ponekod vsled prave lakote. Zdaj poročajo iz Varaždina, da so doživeli tam slovenski otroci pri prihodu sijajen sprejem. Dočakalo jih je 50 gospa, ki so nastanile otroke po mestu, deloma pa po okolici. Omenjeni odbor se trudi na vso moč, da najde kolikor mogoče prostora za našo deco. — Pri tej priliki bi bilo dobro omeniti, naj bi se, če obstoji kaka možnost, poskrbelo z naše strani tudi za kakšne slovenske šole v tistih okrajih, kjer bi bde zbrane večje množine slovenskih otrok. Ce namreč ostanejo z doma za čas Vojne (in koliko časa bo ta še trajal?), potem bi bilo nujno potrebno, na kak način organizrati to akcijo, da se tudi takim otrokom ne odvzame vsaka možnost izobrazbe.
—	Barake za tujce grade v Zagrebu, ker primanjkuje prenočišč. Mestna občina zagrebška napravi več barak za približno 166 oseb.
—	Nezgode. Na Zidanem mostu je ponesrečil sprevodnik Leopold Zanesnik iz Ljubljane. Prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je podlegel poškodbam. — V Selu pri Litiji je utonil triletni sin posestnika, Justin Gregi. Oddaljili se je od domače hiše in padel v potok. — Na Predovičevem selu pri Ljubljani je zamešala delavka Amalija Fink med drva ostro vojaško patrono, ki je v štedilniku eksplodirala in jo težko ranila na levi roki. — V Poljanah nad Škofjo Loko je napadel petletnega čevljarjevega sina Fortunata Temelja mesarski pes ter mu odtrgal del levega lica. — Na potu na Spodnji Rožnik v Ljubljani je padel 331etni hlapec Franc Pivk med vožnjo z voza in si zlomil desno nogo. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je prišel 211etni sukač Adolf Stiasny pri delu ob tri prste leve roke. — Dne 9. junija je utonil v Ljubljanici pri Zgornjem Kašlju vojak-topničar, rodom češki Nemec. Kopal se je v globoki vodi, kjer ga je vrtinec potegnil v globo-čino. Istočasno se je ponesrečil drugi vojak-topničar v Zalogu. Prišel je pod kolo težkega topa. Ponoči je na poškodbi umrl. — Istega dne je poškodoval vlak 15 mesecev staro dete železniškega čuvaja pri Zalogu. Otrok je ranjen na glavi, a je upanje, da ozdravi. — V noči od 11. na 12. junija je ustrelila vojaška straža ruskega vjetnika, ki ga je zasačila baje pri tatvini moke na postaji Zalog — Isto noč je skočil iz nočnega brzovlaka, ki vozi iz Ljubljane, vojak, pripadajoč bateriji v Zalogu. Zmotil se je in je v Ljubljani vstopil v brzovlak namesto v osebni vlak. V Zalogu je zapazil svojo zmoto, skočil iz vlaka in se ponesrečil. Med potjo v bolnišnico je umrl. — V Mlinščici je utonila triletna posestnikova hčerka Marija Dragar iz Vevč — Dne 10. junija ponoči je preganjal madžarski vojak v Mostah ljudi z golim bajonetom. Končno je zabodel Petra Strniša iz Sela v srce, da je bil na mestu mrtev. Strniša zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V Doljno Vrtojbo se je vrnil 13. t. m. 21 letni Rudolf Marusič. Naslednjega dne se je šel kopat v Vrtojbico. Nakrat je bilo slišati dva poka, ljudje so prihiteli na mesto in so našli Marusiča mrtvega brez rok in oči z luknjo v trebuhu. Ubila ga je granata, katerih je ondi še vedno dovolj. — Ru-
skega ujetnika je ustrelila vojaška straža v noči <|d U. do 12. junija, ko so ga zasačili pri tatvini moke na postaji Zalog. — Na Jesenicah je v savski tovarni padel 46 letnemu delavcu Blažu Kranjcu težak model na levo nogo, ki mu jo je zmečkal. — Dne 15. t. m. so našli v Rakovniškem bajerju v Ljubljani utopljenega hišnika iz Wol-fove ulice, Filipa Dereanija. Bil je popolnoma oblečen.
—	Požari. Zgorela je v Gržeci vasi pri Cerkljah ob Krki hiša z gospodarskim poslopjem M. Vrhovškove. Rešili so le same sebe in živino. Zgorela je vsa obleka, denar in živež. Škode je okoli 5000 K, in ni niti do polovice krita z zavarovalnino. — V Podstenju pri Ilirski Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Franje Sluge. Škode je 3600 K. — V Višnji gori je dne 15. t. m. ob_4. popoldne začelo goreti pod streho trgovca F. Škrabarja. Hud zapadni veter je povzročal največjo nevarnost. Edino okolnost, da je streha krita z železno pločevino, se ima Višnja gora zahvaliti, da je ostala nepoškodovana.. Plamen ni dobil duška in ob 7. zvečer je bilo vse po-gašeno. Menda so zažgali otroci.
—	Roparske tolpe se po štajerskih okrajih zelti nmože in dogajajo se mnogoštevilni ropi, tatvine in celo umori. Štajerski namestnik grof Clary pa ne ukrene nič izdatnega, ker nima časa: kuje namreč načrte zoper Jugoslavijo in prepoveduje — šolskim otrokom pobirati podpise za majsko deklaracijo.
-— Uboji, umori in samomori. V Borovljah je delavca Ivana Wieserja ubila njegova žena v postelji s sekiro. Na mizi je pustila pismo z besedami: »Umorila sem svojega moža in skočim v Dravo.« Menda je izvršila žena svoj čin v Hipni duševni zmedenosti. Zakonska sta šele leto dni poročena in sta brez otrok. Ženo so našli nasled-njeg a dne v čebelnjaku skrito. — Dne 5. junija je bila posestnica Voglar v Skrbljih pri Ptuju sama doma. Ko je prišel njen sin opoldne s paše domov, je našel vežna vrata zaprta. Skozi kuhinjsko okno je videl strašen prizor. Na tleh sta ležala s krvjo oblita in mrtva njegova mati in 171etni sosedov sin Ivan Gajser. Deček je klical na pomoč, pa so prihiteli sosedje in opazili, kako je neki vojak s težko naloženim nahrbtnikom izginil v bližnjem gozdu. — V mestnem vrtu v Trstu so našli nedavno mlado dekle, težko vzdihujoče. Pila je lizol in je v bolnišnici umrla. Zapustila je pismo na nekega gospoda, v katerem piše, da ni zakrivila ničesar tega, cesar jo dolži. Samomorilka je 181etna služkinja Leopoldina Fabjan iz Štanjela na Krasu.
—	Tatvine. Pri Sv. Lovrencu v Sloven. goricah so Izvršili neznani tatovi drzen vlom. Izdrli so okno, vdrli v notranje prostore, popolnoma slekli gospodinjo, jo zvezali in ji zamašili usta; isto so storili z nekim fantom, ki je pri hiši. Odnesli so pol suhega prašiča, vina, moko, obleko i. dr. Delali so tako tiho, da v hiši stanujoči orožnik ni ničesar slišal. Vsi zločinci so imeli krinke 111 so varno odnesli pete. — Neži Vidergarjevi v Zelodniku je odnesel neznan tat 200 K. — Po-sestnici Mariji Selanovi pri Colu je izginilo eno tele. — Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bila ukradena neki posestnici denarnica s 480 K. — Nekemu potniku je v Ljubljani izginila denarnica s 3000 K, ko je vstopil v tržaški vlak. Nadalje je bilo ukradeno nekemu vojaku 500 kron in nekemu trgovcu, ko je stopal v brzovlak, denarnica s 1500 K. — Posestnici Mariji Lebarjevi je hotel odnesti neznan tat ponoči mesa in drugih reči ali Lebarjeva je tatu pravočasno opazila in ga pregnala. — Ivanu Mahkotu v Spod. Bitnjah je bilo ukradenih 1600 K. — Neznani tatovi ^so ukradli posestnikoma Mihi Gostiša in Ivanu Zi-gonu na Vrhpolju raznega mesa in drugih reči. — V Št. Janžu na Koroškem je vdrl k Juriču neznan uzmovič ter pobral najboljšo obleko, mesa, sladkorja, kave, plahto in 6 naglavnih robcev. — Iz železniškega voza, ki se je pripeljal iz Fur-stenfelda, je bilo ukradenih 13 velikih zabojev cigaret, dve veliki bali cigaretnega tobaka, velika bala tobaka za pipo in trije zaboji smodk. Tatvino so zapazili v Mariboru, kamor je došel tobak. Tatvina se je morala izvršiti v Furstenfeldu, preden je bil voz plombiran. — V Trstu je bila pri belem dnevu izpraznjena vila arhitekta Zaui-noviča v Skorklji št. 332. Sestra Zaninovičeva, ki stanuje v bližini, je že popoldne opazila, kaj se godi, kričala je, klicala na pomoč, toda preden je priklicala redarja, o tatovih že ni bilo duha ne sluha. Zaninovičeva družina je vsa odsotna.
— Eksplozija na iužnl železnici. Dunaj, dne 15. junija. (K. u.) Dne 14. t. m. ob 9.15 minut zvečer je začel goreti na postaji Schlogelmuhl c. kr. priv. juž. železnice neki vagon municijskega transporta. Ogenj je segel na tri r' ' ljne vagone in je povzročil eksplozijo vse' . Takojšnjemu energičnemu nastopu transporti a poveljnika seje zahvaliti, da se je preprečilo razširjenje nezgode in da ni bilo izgubljeno nobeno človeško življenje, niti ni bil nihče ranjen. Poškodovana proga se bo tekom noči zopet popravila. Poizvedbe o vzrokih nezgode so v teku. Doslej se je dognalo samo, da je treba prosto ležeče ostre naboje razstreliti, da se prepreči škoda, ki bi lahko nastala vsled nadaljuega transporta.-
—	Latovličarje, ki nameravajo prltf na letovišče v Ljubljano, opozarja magistrat, da ne dobe ■m časa svojega bivanja v Ljubljani nobenih živil od ljubljanske aprovizacije in tudi ne izkaznic za živila. Kdor hoče priti na letovišče v Ljubljano, mora prinesti živila seboj, ali pa naj prejema še v naprej živila na svojem prejšnjem stalnem bivališču ter si jih da vpošiljati v Ljubljano. Radi pomanjkanja živil mestna aprovizacija ne more sprejeti nikakih letoviščarjev na prehrano.
—	Errata corrige! V članek »Ne bod'tno ša-lobarde!« se je vrinilo nekaj napak, ki motijo smisel. Tako je v 19. številki v 5. vrsti tretjega predela izostala beseda »dekliške«. Dotični del stavka ima se glasiti: »slovenske višje dekliške Sole«. — V 20. številki ima se v 5. vrsti tretjega predela od spodaj glasiti »poslanca zvočnega imena« in ne »zvršenega imena«, v 8. vrsti 4. predela od spodaj pa »sitneža«, mesto »silneža«. — Pisatelj.
Kadar se pokaže, da je kakšna stvar neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča! Tedaj se politik ne sme ustrašiti nobenih težav. Junaško naprej, velja ob takem slii-čaju. Morda ne doseže sam, kar je nameraval, morda pade, a brez dvojbe oddrobi nekaj skal, da je tistim, ki gredo za njim, ložja pot in da oni tem bolj gotovo pridejo do cilja. Če pa zmaga, je z enim junaškim naskokom dosegel več, nego bi se bilo s tako imenovano previdnostjo doseglo v dvajsetih Utlh.	*
Dr. Janez Ev. Krek (»Domoljubc, 1909, št. 38.)
Vojni dogodki.
Ofenziva proti Italiji. V soboto se je pričela naša ofenziva proti Italiji. Naše čete »o pogumno prekoračile Piavo in v žilavih bojih dospele ob spodnjem delu do kanala Fossatta, v gorenjem pa zavladale na gorovju Montella, ki obvladuje pokrajino daleč naokoli. Ogrožen je že Treviso, važno železniško križišče, in Benetke so že v obrežju avstro - ogrskih topov. Capo Sile v lagunah je tudi zavojevan, tako da na zapadnem bregu Piave gre prodiranje krepko naprej, čeprav le počasi in s težavnim bojevanjem. Na gorski fronti je položaj silno težak, ker se menjavajo vremenske razmere in je gorovje tako divje, da si je sploh težko predstavljati kake boje na tem svetu. Vendar pa je naša armada tudi tukaj napredovala in se isto brani proti ponavljajočim se besnim italijanskim navalom na obeh straneh Brente in južno Asiaga. Naša armada je vjela doslej 30.000 Italijanov in v plenila topov nad 120. Ljuta bitka v Benečiji traja dalje. Vsa fronta je dolgo ognjeno morje. Grmi nad 5000 topov. Veliko je tudi letalsko delovanje.
Na francoskem bojišču je pretekli teden kolikor toliko ponehalo bojno delovanje. Pač so se vršili skoro na celi fronti, »lasti pa v posameznih odsekih v Flandriji, na obeli straneh Lyse med Arrasom in Albertom živahni artiljerijski boji. Francozi in Angleži so poskušali ta teden z močnimi pro-tisunki, ki jim pa niso uspeli. Jugo - zapadno od Noyona in južno od Aisne se vrše hudi artiljerijski boji in je pričakovati na tem delu fronte še večjih spopadov. Francozi se boje ,da se bo Nemcem končno vendarle posrečilo prebiti fronto, zato so silno utrdili Pariz s trojnim pasom artiljerije ter hočejo v slučaju obleganja glavnega mesta, poslati tja nekako 1 milijon vojakov._
Nočemo se zadovoljiti s tem, kar se nam iz milosti dovoljuje. Mi hočemo živeti lastno narodno in kulturno življenje; brez tujega varuštva hočemo delovati za svoje ideale Svobode in pravičnosti. Ne potrebujemo tujega duha, nočemo tujega reda. Naš najboljši vodnik je naša izobrazba. Močan stoji naš narod pred svetom, pripravljen na boj za svobodo in pravičnost in pripravljen, da si ustvari boljšo usodo v bodočnosti. Združeni v boju hočemo delati za ta cilj, za svobodo našega celotnega naroda.
Dr. Karel Kramaf (Na slavnostnem zborovanju v Panteom v _	Pragi.)
Raznoterosti,
*	500 milijonov frankov zlata v enem vagonu? Te dni so prinesli listi novico, da je Italija poslala v Švico v enem vagonu nad 500 milijonov frankov zlata. Časnikarji so novico brez premisleka prepisali, občinstvo jo je brez premisleka bralo. Desetkronski zlat tehta 3'388 gramov, 10.000 kron torej 3'388 kg, tO milijonov kron v zlatu 3388 kg, 100 milijonov kron 33.880 kg — majhen vagon pa lahko nosi 10.000 kg, velik 20.000 kg. 500 milijonov kron v zlatu ima torej težo za dobrih 16 majhnih ali 8 velikih vagonov. Prostora bi trebalo samo kakih 10 kubičnih metrov in bi torej v tem oziru zadostoval en vagon, toda moral bi nositi težo blizu 170.000 kg. — Kdor si je premislil ta račun, si je napravil tudi sodbo o trditvi, ki je v začetku vojne razburjala vse oblasti in končno zahtevala življenje neke grofice na koroško - primorski meji. Takrat so lovili francoski avtomobil, ki je baje peljal 100 milijonov zlatih frankov čez naše dežele v Rusijo.
*	Kateri narod je prvi rabil železo. Nemški učenjak Belck je pri raziskavanju skalnatega predora, ki vodi vodo iz sibaškega studenca v Jeruzalem, našel dokaze, da je bil ta predor delan še z bakrenim orodjem. Pozneje je dognal, da so Izraelci poznali železo že pred Davidom, a na prej, predno niso prišli v Kanaan. Dobili so ga od Filistejcev. Kakor so dokazala nadaljna raziskavama, so bili Fillstejci tudi prvi narod na svetu, ki je po svoji lastni iznajdbi uporabljal železo.
*	Avtomobil bodočnosti. Kakor poročajo iz Amerike, je iznajditelj Edison iznašel avtomobilni stroj, ki bo, če se iznajdba obnese, predrugačil vso dosedanjo industrijo te vrste. Edison namreč trdi, da bo njegov novi avtomobil stal komaj 200 kron in si ga bo na ta način lahko omislil vsak premožnejši človek. V kratkem bosta zgrajeni dve veliki tovarni, ki ju je pričel graditi Edison v ta namen; kakor pravi, upa, da se bo še to leto lahko vsak v svojem avtomobilu vozil po Ameriki. O sestavi takega avtomobila se ne vč ničesar jasnega; znano je le, da bo ena baterija v stroju veljala 40 kron. Avtomobil bo baje vozil s hitrostjo 45 kilometrov na uro, če ni vse skupaj amerikanska laž.
*	Novosti pri strelnih vajah. Kakor se čuje, hočejo uporabiti kinematograf tudi že za praktično porabo pri strelnih vajah. Steno, kamor bi streljali, bi tvorile dve plasti papirja, ki bi bili zadaj razsvetljeni, tako da bi strelec videl tam, kamor je zadel, blestečo piko. S tem bi bila omogočena pažnja lovca, ki bi lahko sam popravljal napake, ker bi videl natančno, kam lete krogle. Cilj bi bil lahko poljubno urejen, podobe bi se premikale, s katerekoli pač potrebno hitrostjo. Ce uvedejo take strelne vaje s kinematografom tudi pri armadi, ali se jih bodo posluževali samo bogati lovci, — ni znano.
*	Nekaj o vilicah. Neki Anglež je prišel leta 1608. v Pariz in poroča, da tam takrat skoro nihče še ni poznal vilic. Ljudje so večjidel jedli z rokami. Imamo pa tudi vse polno francoskih knjig, kjer beremo zanimive podatke o takratnih običajih. Neki pesnik je n. pr. spisal leta 1480. knjigo o lepem vedenju, kjer opozarja otroke, da naj ne segajo z rokami v nos, kadar jedo meso. Dvesto let pozneje prosi neki drugi pisatelj ugledne gospode, naj nikar ne oblizujejo pri kosilu mastnih rok; tudi jih ne smejo brisati ob suknje. »Dostojneje je, če jih obrišete ob krožnik. Cesar Karel VI. je imel zase troje vilic, ki jih je rabil le, kadar je jedel sadje. — V istem času se imel na primer na Italijanskem vsak svoje lastne vilice.
*	Karikature. Kakor so že poročali tudi naši dnevniki, se more človek sedaj pri vseh nemških humorističnih listih nagledati, kako nas spoštujejo naši sodržavljani. Toda nam, ki smo dozoreli, ni več do spoštovanja. Zanimivo za nas. je Ie, kakšen duh narekuje nemškim slikarjem razne, na nas se nanašajoče slike. Priznavamo, da je veliko trgovine vmes, a obenem in predvsem tudi veliko nemškega duha. Ce zremo tu Cehe vpodobljene kakor pse, tam Jugoslovane kot razbojnike itd., se nehote zavemo: Tako se godi Ie človeku, ki je zasmeha ali pa sovraštva vreden. In tu je tudi vzrok takih slik. Ce nas pa sovražijo, vemo, da s tem sovražijo čas pravičnosti, čas ljubezni med narodi; če nas zasmehujejo, zasmehujejo obenem veliko in najplemenitejšo misel, kar jih je kdaj obseglo svet. Oboje je torej le spričevalo kulture, duha, ki mora ono, kar ga ne časti, oblatiti s surovostjo.
*	Slepi kiparji. Francoski kipar V i d a 1 je bil poponoma slep. Največ je študiral živali, ki jih le imel neprestano okrog sebe, jih božal in na ta način proučeval, da jih je potem upodobil bolje, kakor vsak drug njegov sovrstnik. Nekoč je dobil naročilo, naj izkleše leva. Lastnik neke menaže-rije je kiparju dovolil, da je šel v levjo kletko in tam božal in se igral s kraljem vseh živali. Potem je izvršil naročilo. — Neki italijanski kipar je bil že deset let slep, ko se je odločil posvetiti se kiparstvu. V kratkem času se je tako proslavil, da je dobil naročilo iz Rima, kjer je moral izdelati kip takratnega papeža Urbana VIII.
*	F-žarkl. Pred kratkim je dospela z Angleškega vest o iznajdbi, ki bi bila nedoglednega po-
mena za moderno vojno, če odgovarja' resnici. Gre namreč za neke električne žarke, po iznajdi-telju F-žarki imenovane, s pomočjo katerih bi bilo možno več kilometrov oddaljene zaloge smodnika pognati v zrak. Dosedaj ni prišlo še nobenih podrobnih podatkov v javnost; ve se le, da bi izhajali žarki iz nekakšne obločnice. Tem, splošno kot ultravioletni žarki znanim, pripisujejo nenavadno moč, da delujejo v daljavo in povzročajo unetje predmetov. Kako bi se žarki naravnali baš na za-željeno skladišče, o tem še ni dosedaj nič znanega.
* O moči valov. Cim večje je površina morja, tem večji valovi morejo nastati. V naših morjih so čez štiri metre visoki valovi že redkost, dočim dosežejo v južni polovici zemlje, kjer zavzema morje ogromen prostor zemeljske površine, višino do desetih metrov. Tak ogromen val se podi po morju trikrat hitreje, kakoT vsak parnik. Potresi pa povzroče še silnejše valove. Tako poročajo, da so taki valovi zrušili nekoč na Angleškem svetilnik, ki je bil 48 metrov visok. Lahko si je misliti kako moč morajo imeti te vodne sile zaradi svoje velikosti in hitrosti. Na Francoskem obrežju so opazovali, kako so dvignili valovi čez 100.000 kilogramov težak kamen; 7000 kilogramov težko skalo so nesli s seboj čez 22 metrov daleč.
Jadranska Banka
na
Delniška glavnica: ... K 12.000.0011. Bszeive: okrog . ... K l,(
t
Dubrovnik Dunaj Motor Metko vi č
Podružnice:
Opatija Spljet Šibenik Zatier
Sprejema:
Vloge na knjižice in jih obrestuje
po čistih 4% Vloge na tekoči in žiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.— Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje in prodaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd-srečke c. kr. razredne loterije.
Eskontira:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema:
Borzne; naročila in jih izvršuje najku-
lantneje. ■ ■■
Brzojavni naslov:
W JADRANSKA.
mmm
Telefon št. 257.
*	Novi nemški zrakoplovi na francoski fronti. Francoski listi poročajo v zadnjem času o novih nemških zrakoplovih, ki že delujejo na fronti. Po svoji velikosti so orjaški; ž njimi se dvigne v zrak lahko devet oseb in velike množine razstrelilnega materijala.
*	Tujezemci v Ameriki. V Ameriki so sklenili, da vse priseljence, torej podanike tujih držav, ki so zaprosili oprostitev vojaške službe, izženejo iz dežele.
*	Kako v Berlinu štedijo. Meseca maja so se pomnožile denarne vložnice za 17 milijonov. Hranilnice so samo v tem mesecu izdale 13.500 novih hranilničnih knjižic. Vprašanje ie le, kdo je postal sedaj tako varčen. Ljudje, ki se bore za vsakdanji kruh od danes do jutri, — gotovo ne.
*	Kaj vse moremo fotografirati. S pomočjo električne iskre se je posrečilo fotografirati pojave, ki so za nas s prostim očesom vsled silne hitrosti popolnoma nevidni. Najhitrejši tak pojav je let krogle iz moderne puške. S pomočjo neke iznajdbe se je vendarle posrečilo, vjeti tudi tega na ploščo.
*	Mladina v vojni. Iz Zagreba poročajo, da se zadnje čase opaža zvečer polno šolskih otrok, ki prosjačijo po kavarnah in gostilnah. Dognali so, da so ti otroci čez dan v šoli, zvečer pa se potikajo kot berački pozno v noč okrog, da dobe sredstev za utešitev svoje lakote. — In taki žalostni pojavi se množe skoro od meseca do meseca. v
*	O postanku žarnic. Kakor vse velike iznajdbe, tako tudi žarnice ni iznašel en sam mož, nego je trajalo več let, predno je bil zadovoljiv način dosežen. Najprej so uporabljali v žarnicah žico iz platine, ki je posebno v prostoru brez zraka dajala močno in svetlo luč, kadar jo je razgrel električni tok. Toda imela je napako, da se je pri premočnem toku stopila. Dolgo so iskali tvarine, ki bi prenesla tudi najmočnejši električni tok. Končno so našli oglje, ki se ne topi niti v najhujši vročini. Edina pomanjkljivost bi bila, da na zraku zgori. Zato morajo biti žarnice, kjer so ogliene, brez zraka.
*	Ostanke starodavne vasi so našli nekje na Bavarskem. Vas je imela 29 lijakastih stanovanj, ki so jim prisodili starost 3000 let. Stanovanja so bila udolbena v zemljo, okrog obdana z gladkim kamenjem, da se ni sesedala prst in da ni voda vhajala v notranjost. Močna kamenita plošča je ležala pred ognjiščem, kjer so našli še ostanke pepela.
*	Ljudje z velikimi glavami. Velike glave so pri ljudeh redkost, zato se dobe marsikje muzeji ali pa tudi zasebniki, ki radi drago plačajo tako glavo, da jo imajo za svoje zbirke. Neki Amerikanec je prodal univerzi svojega domačega mesta svojo glavo za 3000 dolarjev. Po smrti je torej pripadla njegova nenavadna čepinja univerzitetnemu muzeju. V Rusiji je na ta način prodal neki kmet profesorju N., svojo glavo za 500 rub-ljev. Cerkvena gosposka je ostro nastopila proti tej kupčiji, češ, da se človeške glave ne morejo tako prodajati kakor zeljnate. Tudi kmet sam sc je pozneje, ko je podedoval bogato dedščino, skesal in poskušal profesorju odkupiti prodano glavo. A kupčija je veljala in le slučaj, da je profesor prej umrl kakor kmet, jo je razveljavil.
*	O ognjeniku Stromboli. Dočim more Vezuv (ognjenik v Italiji) počivati več sto let, da potem izbruhne s strašno silo in uniči vse pod seboj, je ognjenik Stromboli mnogo manj nevaren. Skoz 2000 let bruha že vsak četrt leta in ne napravi nikdar posebne škode. Njegovo žrelo je široko približno 100 metrov'in jc običajno prosto vsakega dima in pare. Kratko pred izbruhom je čuti slabo podzemsko bobnenje, potem se raz-legnc grom in iz žrela švigne s strašno brzino steber črnega dima, razbeljenih kamnov in lave. V mogočnih lokih pada potem kamenje na zemljo ali pa v morje.
*	Narodi brez ognja so bili prejšnje čase zelo pogosti. Tako na primer ga Egipčani niso poznali, istotako pradavni Grki in Kitajci. Stari rimski pisatelji pišejo o rodovih, ki še takrat, ko so oni živeli, niso slišali ničesar o ognju. Leta 1551. so odkrili neki nov otok. Tamošnji prebivalci so mislili, ko so prvič videli ogenj, da je to zver, ki se hrani z lesom. Kakor pišejo, žive v Afriki še dandanes plemena, ki nimajo pojma o tej »božji sili«.
*	O spanju živali. Kakor so dognali, ne more nobena žival (razven zimskega spanja) vzdržema toliko ur spati, kakor človek. Dočim tudi človeka vsak šum ne zbudi, je žival takoj budna. Baje je vzrok tega lahkega spanja vedno oprezanje na nevarnost in pripravljenost za obrambo. Zato pa živali po večkrat spe. Pes se zlekne in zaspi. Komaj se kaj zgane, vstane, se ozre okrog, gre k gospodarju in potem znova zaspi. To pretrganje spanja mu ne povzroča nobene mučnosti. Obenem je tudi potreba po spanju pri človeku večja, kakor pri živalih. Pri ribah še zdaj niso mogli dognati stanja, ki bi bilo vsaj približno podobno spanju.
Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani, izdaja: Konsorclj »Domovine«.
Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezne številke 24 vin. Uredništvo: Mestni trg štev. 17, II. Upravništvo : Sodna ul. št. 6, priti, desno Inserati po dogovoru.
Mali oglasi.
Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah. Besede z debelimi črkami stanejo 30 vinarjev.
Kupujte lc domač izdelek, to jc: Emona priznano najboljši pralni prašek. Dobiva se v vseh prodajalnah.
Na prodaj je na Koroškem v industrijskem kraju več hiš, izmed katerih bi bile dve primerni za trgovino. Kupci dobe pojasnila pri uredništvu .Domovine" v Ljubljani.
Vse letnike Ljubljanskega in Dunajskega Zvona ter Jurčičeve zbrane spise III., IV., IX. in XI. zvezek ali pa vse skupaj kupi Tiskovna zadruga v Ljubljani, Gledališka ulica št. 6
Pravkar izšlo!
Pravkar izšlo!
DR. ALOJZ ZALOKAR:
Cena 3'60 K, s poštnino vred 4 K. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. — „Zalokarjeva brošura je namenjena vsakomur, ki mu je na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije. (»Slov. Narod".) „Opisana je tako, da jo bereš, bereš in zopet bereš in razmišljaš . .	(Jugoslovan.)
Zavarovanje na oio vojno posojilo.
C. Kr. avstr. zaklad za odove in sirote, zavarovalni oddelek,
deželna poslovalnica v Ljubljani, Franfevo nabrežje št 1,
sprejema na temelju pogodbenega dogovora s c. kr- priv. livliensko zavarovalnico avstrijskega FENIKSA na Dunaju
zavarovanja na VIII. vojno posojilo
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plažati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj.
Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Koževju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Franževo nabrežje št. 1.I.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni zastopniki.
k v
i Ljiii.

Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi... K 2,000.000.—
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila.
B4F* Promese ~*3|B(f k vsakemu žrebanju.
ur Posojila -m
na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
c. kr. avstrijske državne loterije.
Rudninsko vodo
vseh vrst, sveže polnitve oddaja glavna zaloga rudninskih vodi
9.1111
Na lahtevo se pošlje cenik.
Kupujem
les za jame od 12 cm naprej na mt, mehak okrogel les, smrekovo lubje in čreslo, lansko in letošnje, kostanjev in hrastov les, od 10 cm
naprej. Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo
Vinko Vabit, Žalec 3.
Spodnje Štajersko.

3E
m
»iS«
m
3 U
testna hranilnica ljubljanska
Prešernova ulica štev. 3,
največja slovenska hranilnica
je imela koncem leta 1917 vlog..........k; 66,800.000
hipotečnih in občinskih posojil ..........n 27.000.000
in rezervnega zaklada.............." 2,000.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po

4
o
0,
večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljaae ličae glOIHaČ® hranilnike«
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/4% obrestim in proti najmanj 1% ozir. »/4% odplačevanju na dolg.
V podpiranja trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Tvrdka: M. R©SHer & COfflp.
veležganjarna v Ljubljani
oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka:
sll¥©¥ioo, sadjevec, brlajevec, konjak !n
vi no vermout par po ugodnih cenah.

to
to M
to W M N to tol to to to M
n to
to
^
n n w a
M to M
ii posojilnica Ijiji
refflsfrovaaa zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
11 o/ .
14 10
brez odbitka rentnega davisa, katerega pladnje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,000.000.
Hranilne vloge K 23,000.000.
——.—
Ustanovljena leta 1881.
^KTSSsS^Liouuout glTTrm fltftttffttftttf*^
r w
to
W
w
to w a
r to to to W W to w
w n w to
to to w