♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
izhaja vsak dan razep nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev.
M9RIB0RSHI DELAVEC
>	-',•••>	.v	"
Neodvisen delavski list za mesto in okolico. 9 V
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo ■ irt- upravni-štvo: Scljmidererjeva n-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 1.
Maribor, dne 31. decembra 1918.
Štev. 31.
t
Ob novem letu..
. i ■	*	*	•
^ Bliža se novo leto, leto 1919. Zgodovina bo o tem letu poročala, da se je s tem letom začela nova zgodovinska doba. Do sedaj smo še tičali na pol’v srednjem veku, ko so .še absolutistični vladarji svojevoljno in brez vsakega razumevanja za napredek človeštva skrbeli v prvj vrsti- samo 2a obstanek svojih dinastij ki so s svojo zavistno politiko delale le na to, da bi se povečala njihova vladarska moč, da bi se razširile di zave v škodo manjših držayic oziroma narodov. To jft bil imperijalizem,- ki se ni prav nič oziral na to, ali je ljudstvu tudi všoč, da ge vodijo vojne > in da se naganjajo nasilstva, ki so vzbudila v drugih državah samo sovraštvo mesto prijateljstva. Zlasti Nemčija in Avstrija sta 1 skušale podjarmiti ves svet, uničiti vsako drugo na-, rodnost, kateri niso- niti priznali pravice do lastnega jezika in do lastne tulture. Zato so morale te države propasti. Tudi Anglija je imperialistična, a ona je podložnim narodom vendarle pustila nacijonalno samostojnost in jih gospodarsko tudi ni baš preveč izmozgala, razventega jim je šele pokazala, kako se dvigne industrija in moderno gospodarstvo. Nemci pa so povsod ger* manizirali in gospodarsko izrabljali^
ln svetovni mir, ki bode v par mesecih podpisan nam prinese novo dobo, novq življenje. Ako se ozremo nazaj, vidimo, da se je svetovna vojna odločila marca meseca tega leta Tedaj so jmeli Nemci na francoski fronti največ vojaških sil, vse armade, ki so jih po razpada ruske fronte in države, priv^ekti na zapadno bojišče. Takrat je šlo za Amiens, Calais (Kalčj1 in Pariz. A že po prvi siloviti ofenzivi niso dosegli cilja t. j. Amiens*a. Tedaj Amerika še ni ijnela dosti čet na Francoskem, a vendar so Francozi in Angleži, ki do te vojne niso imeli dosti vojaških sil, vzdržali naval. Med tem je Amerika vslcd nevarnosti tem hitreje mobilizirala svoje armade, opremljene z vsemi modernimi sredstvi, zlasti z izborno artiljerijo. Od tedaj so se Nemci umikali in končno je prišlcf do pploma v Bolgariji, ntfto na italjanski fronti in Nemčija se je morala z nami vred vdati..
. Nemške želje po zmagi z orožjem, ki bi diktiral mir kakor so ga v Brestu-Litovskem, te želje je premagalo antantino orožje. Tako pa je bil premagan militarizem, proti kateremu se je bojeval ves svet. Neumljivo je, da Nemci niso uvideli, da celega sveta ni mogoče pre-zmagati. 1'	;
A p5leg propada Nemčije in Avstro-Ogrske je pa propadla tudi Rusija. Ravno koncem 1. 1917 so boljševiki na Ruskem odstavili konsti-tuantomogoče imeli so dobr: namenq, a njih način, njih terorizem je končno popolnoma
uničil Rusijo, njeno blagostanje in ves socijalen obstoj. To ni denjokracija in radi tega, ker samo delavstvo in kmetje tudi ne morejo kar črez noč vsega urediti. Tu je še treba razvoja mnogih let.
Gospodarsko pa ni uničena samo Rusija, temveč vsa srednja Evropa. Minulo bode najmanj 30 let predno se povrne nekdanje blagostanje.
Nova doba nam pa je prinesla n6ve pridobitve, ki bodo morda nadomestila vso škodo svetovne vojske. Samoodločba narodov, odpra-vitev militarizma in demokratska ideja so nam prinesla svobodo in upanji, da bo na mesto sovraštva med narodi zavladalo prijateljstvo in bratstvo. .
Mirovno razsodišče in zveza narodov nain. bosta jamčila, da ne bo več krvavih vojn, da ne bo več militarizem požiral največ državnih dohodkov.	«	‘
Narod I o sam odločal o svoji usodi, sam bo moral s! rbeti za svojo izobrazbo, in zastoje 'gospodarstvo. Za to pa mSi treba zlasti politične izobrazbe, neumornega in discipliniranega dela. Dosti bo bojev, a boj naj bo pošten in brez nasilstva. Katera stranka nima večine, ta naj si jo z delom in organizacijo ustvari, a manjšini naj se prizna njona pravica.
Korupcija, koritarstvo in osebno nasprotstvo naj v politiki izginejo, prva je stvar in gre za to, da je pravična in odkritosrčna.
To je pravi demokratizem.
* 'Težki in bridki so spomini, ako se ozremo nazaj \ leto 19)8, toda upanje na lepšo bodočnost nam dviga pogum ter nas podžiga na delo za našo lepo, svobodno Jugoslavijo! '
Konsumna zadruga v Mariboru.
(Napisal M. Štibler.)
I Med vojsko se jev enomer slišalo, da je država draginje kriva, ker je izločila svobodno trgovino in jo nadomestila z uradnim razdeljevanjem živil. Komaj je bila vojska končana in že se je pri n^s zopet upeljala svoEodna trgovina, Vsak lahko ktipuje in prodaja žjvila in drugo blago, kakpr drago hoče. Slepci so pro-rokovali, da bo radi konkurence, ki spremlja vsako svobodno trgovino, vsako blago postalo takoj mnogo ceneje, kakor je b^Io med vojsko. Ali se to pričakovanje uresničuje ?
Kdor pozna razmere v Jugoslaviji in v nemški Avstriji/ ta ve, da j* Jugoslavija, kar se tiče živil, v prim-ri z nemško A vsjtrij-> pravi raj V Gradcu a i na Dunaju niti najnujnejših živil ni več. dobiti in če hi hotel plačati še tako vi-
soke cene.-Poskusi danes kupiti na JDunaju su-. rovo maslo ali svinjsko meso ali Špeh ali krompir. Ako 'boš imel posebno srečo, tedaj boš našel blago, toda plačal boš za surovo maslo za 1 kg 100 K, za svežo svinjetino 54—60 K, za špeh 60—100 K, za krompir 4—5 K i. t. d. Kake cene pa so na' primer v Mariboru? Več kakor za polovico nižje! Razun tega dobiš na trgu vse, kar hočeš imeti. Znamenje, da je pri ■nas živil dovolj.
. Opazili pa smo zadnje tedne nekaj druzega. Opazili smo, da ,so prekupčevalci — svobodna trgovina! ,bili tisti, ki so na škodo konzumen-tov gnali cene kvišku. Celo na trgu v Mariboru se je zgodilo, da je prekupec kupil od kmeta večjo množino Špeha po 45 K za kg, čez četrt ure pa je ravno isto blago prodajal že za 60 K en kg. In podobnih slučajev je vse polno. Nesramni prekupci se vtaknejo med kmeta in kon-sumenta in skusijo oba dva opehariti. Kmetu pripovedujejo, da je blaga dovolj in ga s takim in podobnim govorjenjem pripravijo do tega, da jim izroči blago prepoceni. Konzumentu v mestu pa zopet pripovedujejo, da blaga ni in ni, le njim se jč posrečilo dobiti neko malenkost iz Hrvatske ali iz Srbije, ampak stalo je toliko jn toliko. In tu imenujejo navadno cene, ki so enkrat višje, kakor so jih_plačali kmetu. To roparsko delovanje prekupcev oškoduje tor^j kmeta in konzumenta, posebno slednjega:
Ali proti prekupcem ni pomoči? Je in: ta pomoč se imenuje'samopomoč. Sam si pomagaj, konzument', in pomagano ti bode.1 Med vojsko smo imeli pfosebne postave s zelo strogimi kaznimi proti prekupcem oziroma proti navijalcem cen. Sami vemo, da ta postava nič ni 'pomagala. Tega in onega so kaznovali, tisočev in tisočev roparjev pa niso dobili in vsi smo trpeli. Treba je torej poiskati boljšega sredstva. To je samopomoč.	.
To sredstvo obstoji v tem, da se združijo vsi konzumentje v konsumno zadruge. Zadruga sama stopi v dotiko z kmetom in dobi torej blago za originalno ceno. Dobiček, ki ga je poprej vkradel prekupec, ostane konzumentu in kmetu. Gotovo je namreč, da konzumna zadruga nikdar ne skuša kmetovalca, premotiti s takimi izmišljotinami, kakor to delajo roparski prekupci. Tudi je gotovo, da je zadruga bolj zanesljiv plačni^, kakor je prekupec^Pri konzumnih, zadrugah so kmetje še J)Ofe malo izgubili, pri pre-kupcih pa še cela premoženja. Ako se torej ustanovi konzumna zadruga, imata od tega dobiček kmet in konzument.
Ustanov-ite v Mariboru za slovensko delavstvo in uradništvo konzumno zadrugo! Pravzaprav bi se bilo moralo to že zdavnaj zgoditi. No, če se ni storilo, naj se porabi sedanja
Maribor, dne 31. decembra 1918.
■ ■■■!■■ I ...	-	■	.	■ ■—■■■ ■■■ ■!	■	—p—..........—	■
priložnost. Čas je danes za konzumne zadruge nenavadno ugoden. To je tista vrsta zadrug, ki se je med vojsko ljudstvu najbolj priljubila, kajti dejstvo je, da so konzumne zadruge tudi v najhujših časih s konzumenti oostopale krščansko. Te zadrug imajo radi tega veliko bodočnost. Posledica tega je, da se vobče ustanavlja nenavadno mnogo kojisumnih zadrug-Toda le po tujini. V nemški Avstriji se jih •je 1. 1918 ustanovilo gotovo 4bo—50Q, v naših jugoslovanskih deželah pa menda samo 2, ena v Celju in ena nekje v Dalmaciji. Maribor naj takoj stopi na plan!
Samoobsehi se ✓razume, da je tako stvar treba skrbno vzeti v roke. V Ljubljani imajo stare dobro upeljane konzumne zadruge. Tja se je treba obrniti s prošnjo, da odpošljejo strokovnjaka, ki bo dal na licu mesta potrebna navodila in pripravil vse potrebno za ustanovitev. Pri tej priliki bo seveda treba takoj misliti tudi na ustanovitev Zveze jugoslovanskih konzumnih zadrug. Doslej se je za slovenske pokrajine opravljalo to delo z Dunaja. V bodoče bo treba tudi na tem polju misliti na lastne naprave. x
Političen pregled.
Mednarodni socijalistični kongres ki
bi se bil imel vršiti dne 6. jan. v Lausanne, je odgoden.
Čehi prodirajo proti jugu in so te dni
. zasedli Požun. Južno od tam nameravajo zasesti še več ozemlja. Menda nameravajo narediti koridor do Jugoslavije.
Volitve v Nemški Avstriji. Volitve z£ ustavotvorni narodni zbor se bodo vršile 16. februarja 1919.
Ženska volilna praviča v Nemški Avstriji. Nemški soc. demokrati so kljub upiranju nem. hacijonalcev in kršč. socijalcev izvojeyali volilno pravico za ženske. Tudi nameravajo ženskam odslej priznati vse pravice do vse^j stanov in poklicev, razven tistih, ki so njenemu zdravju Škodljivi. Povsod pa treba upoštevati načelo : Za enako d^lo, enako plačilo, naj si je dela mož ali ženska. Volilno pravico pa naj bi ženske porabile, da si pribore varstvo za se in za svoje otroke. Preskrbeti si bodo motale zavarovanje materinstva, varstvo za dojenčke, sirote, nezakonske otroke in drugo. Tudi mi zahtevamo za ženske iste pravice! Zato na plan žene in mladenke 1
O vojni odškodnini. Iz Londona so poroča z dne 26. t. m. Lloyd Geprge že malo od-jenjuje. Izjavil je v nekem govoru, da se ne' sme od vojnih odškodnin preveč pričakovati. Nemčija da bi mogla kvečjem plačati s kakim posojilom, ki ga bo nkirale v državi razpisati
Politični boj v Nemški Avstriji. Arb.-Ztg. z dne 29. t. m. poziva svoje soc. demokratske pristaše na boj proti nem. nacijonalcem in- krščanskim socijalcem, češ ti so v prvi vrsti vedno hujskali na vojsko in tako pravi med drugim: S kako pravico pa morejo nem. naci-jonalci in krščanski socijalci zahtevati samoodločbo za nemški narod ? Kako pa so, dokler Je bil nemški narod še močen in jak, kako so
spoštovali samoodločbo drugih narodov? Ali niso podpirali strahotne in ndsilne vlade nadvojvoda Fridriha in Sturgk-a, vlade absolutizma, § 14, vlade krvavih vojaških sodišč, vlade neštevilnih vislic? Ali niso z veleizdajniškimi procesi in s krvavimi sodbami skušali potlačiti slovanskih narodov, borečih se za svojo prostost? Ali niso ploskali, ko so drugi poskušali izročiti tujemu jarmu srbski narod, Poljake, Litavce in baltske pokrajine? Kdor je v svoji moči teptal, samoodločbo drugih narodov, tega ne bodo poslušali, ko bode oslabljen zase zahteval samoodločbo. Da, da! In človek si misli še marsikaj!
Srečno in veselo novo leto
želimo vsem naSim bralcem in' dopisnikom!
Uredništvo in uprava.
Mariborske novice.
Današnja številka stane 20 vinarjev, po novem let^i nameravanih čim prej ko mogoče, izdajati list na 4 straneh.	>
Iz §oane službe. Pisarniški predstojnik Jakob Podlesnik je prestavljen iz Inomosta v Maribor in višji sod. oficijal Ferdo Križanec iz Gradca v Maribor.
Iz finančne službe. K finančnemu ravnateljstvu Maribor^o prestavljeni: finančni tajnik dr. Brence Lud. in dr. Koser Bogumil ter finančni komisar dr. Valjavec Lud.
Carinski urad v Mariboru. Za predstojnika carinskega urada je imenovan carinski nadzornik Spero Sobotič iz Trsta. Carinski oficijal Boser je odstavljen.
Silvestrov večer je vsled nenadnih zaprek glede razsvetljave ii dr. preložen na Svete 3 kralje z istim vsporedom. Že kupljene vstopnice veljajo seveda takrat. Dramatično društvo.
Občini zbor jugosl. spe. dem. stranke. Na tem zboru, preteklo nedeljo, je pozdravil ustanovitev jugosl. soc. dem. stranice' v imenu nemških pristašev g Suppanz, voditelj tukajšnje nem. soc. dem. stranke. Govoril je o tem, da je Maribor sicer še „strittiges Gebiet" ,in da imajo Nemci vendarle še nekakšno pravico do samoodločbe, da pa bodo v slučaju, ko se Jugoslavija ^definitivno določi, radi delali v prid vzajemnega delavskega gibanja, roko v roki z jugosl. soc. demokracijo.	v	v
Prosta vožnja za žurnaliste. Češki železniški minister dr. 'Zahradnik je naznanil de-putaciji čeških žurnalištbv, da je odredil, da dobe češki časnikarji, posebne legitimacij’ za prosto vožnjo po železnicah.— kedaj pa pride naša vlada z jednako odredbo ?
O agitaciji za Nemško Avstrijo. Med železničarji in preje pri sodniji so nabirali podpise, da se izjavijo za N< m. Avstrijo. Na železnici so to napravili na podlagi poizved-benih' listov (Erhebungszettel) Vsied teh listkov oziroma a-Jtačij - so' v nedelj >. par ur za-siišavali v djo nem soc. dem. stranke g. Snp-panza. Nato so ga izpustili. Uved i pa so pn-ti. njemu preizkavo, er so našli v konzumnem društvu in pri njegovem sinu celo kopico poizvedovalnih listov. .
Pastor Mahnert aretiran. Zaradi hujsko-jočih nagrobnih govorov,' ki jih je govoril pastor
■ I
Mahnert na pogrebu revidenta Pukšiča in poročnika Gugla, je bil predvčerajšnjim aretiran in odveden v preizkovalni zapor. Posebno na pogrebu Gugla je hujskal proti obstoječim razmeram v Mariboru. Izustil je med drugjm sledečo retorično cvetko: „Ich spreche im Namen des groben Meisters, welcher der Meister tiber alle irdisclien Meister ist.“ Govoril je, da je padel od roke »eines jugoslavischen Mordbuben!« Vendar je enkrat dohitela roka pravice tega grand-hujskača!	'	•
O najvišjih cenah. Včeraj smo v Vašem listu brali, da je poverjeništvo za prehrano pred odstopom določilo najvišje cene za svinjs>o meso in mast, ki ,ne sme biti dražja od 30 K. Dobro. Vprašanje pa je sedaj, kako se bodo producenti, kmetje in drugi držali teh ceh. Saj vemo^kako je bilo preje, ko so »cesarske« na-redbe še res bile cesarske (zlasti glede § 2) Par so jih kaznovali, seveda le one, ki so prav malo pretiravali, a drugi višji trgovci so pa le semintja zaradi lepšega plačali par sto kron kazni Večina pa jc prodajala brez kazni preko maksimalnih cen. A 'nekaj pride, še, kar je še važnejše. Če se bode kmetu zazdelo da bi na kak drug način vseeno še dobil par kron več za kg masti, pa rajši ne bo prišel na trg. Tu maj povemo kako mislimo. Spoštujemo siceft. . meta, zlasti malega ameta trpina, ki komaj zast pridela, a če mislimo na druge, ki so premožnejši, ki sploh kaj lahko prodajo, potem pa že lahko rečemo, da je 30 K za kilo masti (ne torej zabele)' lepo plačana svota in 1+ K za kg svinjskega mesa Je tudi lepo * plačano. V Varaždinu in sploh na Prekmurskem in Htvat-skem je svinjska mast celo po 20—22 K na prodaj in meso žive teže po 5—8 K. kg. Kmet torej more in tudi mora prodati za to pošteno ceno, če hoče sploh prodati. Kajti če je že izšla naredba o Cenah, potem se naj izvajajo njene zahteve, če treba, drakonično. Seveda pa bo treba pritisniti tudi na trgovca, zlasti onega, ki ima še dobro ptedvojfio blago, da uredi svoje oderuške cene, tako da se kmet ne bo mogel izgovarjati na draginjo trgovca. Treba torej sistematično urediti vprašanje ’ cen v vseh vrstah blaga in suvodin. Razvent^gg svetujem aprovi-zacijški oblasti, da naj skuša sama na deželi nakupiti najnujnejših živij t. j. mast, prekajeno meso in slično, ter 'to blago z vštetimi stroški razprodati v mestni!) prodajalnah . Proti prektipovalcem pa treba n^jvečje strogosti 1 Kako so trpeli otroci v vojni ? V zadnji seji-dunajskega občinskega sveta so razpravljali o dunajskth prehranjevalnih razmerah. Otroški zdravnik prof. Pirquet je pokazal, da so izgubili devetletni otroci, katerih teža naj' bi znašala povprečno 30 kg, na teži povprečno 7 kg, tako da sedaj tehtajo 23 kg. Pri enajstletnih znaša izguba 6 kg, pri trinajstletnih 5‘2 kg, pri 15-let-nih 15-2 kg. Glavni vzrok je razširjenje jetike*, vsled slabe hrane. Še groznejše je poročilomoli-cijskega) zdravnika', če vidimo, da šo 10—18 letne otroke pošiljali po odgonu \Schub) Ti otroci so telesno in duševno zaostal 16 do 18 letne bi smatrali za 14 do 16 letne. Posebno zanemarjeni so dečki. Ti strašni dokumeiui se predlože vladi!
Zaradi hujskanji proti Jugoslaviji je
orožnistvo v Prevaljah aretiralo trgovca Alojza Skubniic in železniškega uradnika Pavla Perne. Oba sedita v preizkovalnem zaporu mariborske
sodnije.
Razmere v Slov. Bistrici. V včerajšnji številki Jmoslovana graja nekdo razmeie pri 1 vojaškem oddelku pa tudi pri Narodnem svetu v Slov. Bistrici.. Našemu listu so že pred tedni došli iz Slov. Bistrici dopisi, nismo»jih pa hoteli priobčili, nadejajoč se, da se bodo razmere iz boljšale. Dolžnost Narodne vlade ter generala Majstra jc, da napravita tamkaj takoj red.
Cenjene naročnike, ki jim je naročnina te dni zapadla, prosimo, da najkasneje do 5. prosinca naročnino ponovijo, sicer ustavimo list s 6. januarjem.
Tihotapci na progi Špilje-Ljutomer. Nemci so našli novo^pot,'da vtihotapijo živež v Gradec. Od. postaje Crnišina (Schvvarza) gredo potem peš do Ernovža Trebk bo torej tudi tam skrbeti- za kontrolo.
Goveje meso se bo prodajalo jutri zjutraj 1. jan.	■	■■■■•■	'/■	-	•••	v'
Krompir za Maribor. >S’pomočjo okrajnega glavarstva je dobilo'mesto večjo množino krompirja. Prva dva vagona sta Jošta včeraj in bodo začeli z izdajanjem krompirja pri. hodnje dni.
Svinjsko mešo prodaja danes popolnih; mesar Kirbiš po'12 iv, kuretino po 0 K kilogram
Razne novice.
Izgube Francozov. Do 1. nov. t. 1. je znašala skupna izguba mrtvih, vjetih in pogrešanih 42.600 častnikov, T,7/9.000 mož. Mrtvih je: 31-300 oficirjev, 1,040.000 mož, pogrešanih 3000 oficirjev, 311.000 mož, drugi so vjeti. Seveda je med temi največ kolnnijalnih Čet iz ,Afrike iti od drugod.
Vojni dobički nadvojvode Leopolda Salvatorja Tudi nadvojvoda Leopold Salvator se je lepo okoriščal z vojno. On je preskrboval erarju razno sočivje, pa. ne !e svojega pridelka, amp: k, je tudi mešetaril, Tako je iz Nizozemske uvozil ogromne, količine konservira-nega sočivja in jih ponudi! vojnemu erarju. Njegova ponudba je bila seveda povelje. Gospod nadvojvoda je zaslužil tako .pri prometu 80 milijonov kron čistih 20 milijonskov kron.
Kako so nadvojvode dobivali hrab-rostne kolajne! /Poveljnik nekega tirolskega polka je bil odlikovan s tem, da je bil njegovemu polku prideljen nadvojvoda Albreht, sin nadvojvode Friderika, seveda z navodilom, da se mladi nadvojvoda ne sme izpostaviti nobeni nevarnosti. Ko je imel polk leta 1917 vzdržati hud italijanski naval, je bil nadvojvoda v rezervi, 3 kni za fronto. Pri predlaganju za odlikovanje se je „od zgoraj" namignilo,, da mora biti predlagan tudi mladi nadvojvoda. Poveljnik pa je rekel, da. nadvojvoda ni imel prjlike, odlikovati se in ga torej ne more predlagati v odlikovanje kakor druge, ki so vzdržali italijanski ogenj. Nato je prišel ukaz, da se mora predlagati nadvojvoda za odlikovanje z'zlato hrabrostno kolajno m istočasno je bil polkovnik premeščen.
Napravil je kot oni ... . V železniškem vozu drugega razreda, ki je sedaj — kakor vse — samo »nadomestek«, t. j. tretji razred, na kojem je napisano samo s kredo »drugi razred«, sedi okoličan — z listkom 3. razr. v roki — ne vedoč, da sem ne spada. Pride sprevodnik in zahteva listke. Okoličan mu da svojega in sedaj začneta naslednji razgovor. Sprevodnik pravi h kmetu! »Gospodine, vi pa ne spadate sem, tu' je drugi razred, vaš list« k. je pa za tretji. Pre-j stopiti morate«. — Okoličan: » Kdo pa pravi, da sem v drugem razredu? Saj je izgledal tretji razred še vedno tako kot danes«. — Sprevodnik:
> SeVeda, res je to — toda sedaj je to vendar drugi razred! Kakor vidite, imajo vsi vaši sopotniki zelene listke, ti so za drugi razred«. — Okoličan: »In kako pa morejo potem vedeti, da iii to tretji razred — še vedno sem se vozil v takiti vozovih ih nikdar še nisem zahteval drugega« — »Zunaj na vratih je napisano s kredo, da je to. drugi razred.— sedaj v Vojski delamo tako, drugače je nemogoče«, 'j«'pojasnjeval že ' jezni sprevodnik »A taka je ta stvar — torej počakajte, popravil bdm listek; vrnite mi ga!
Konduktet mu vrne listek 3.’ ra/reda in modri okoličan potezna mirno ra žepa svinčnik, prečrta na listku označbo »tretji razred,« in napiše mgsto nje »drugi razred«. Potem pa vrne listek sprevodniku, relcoč; »Torej —; sedaj sem napravil enako vtim ; napisal sem mesto tretjega razreda — drugi in 'izenačeni smd kaj — ne?«
Celovška deželna bolnišnica je bila sezidana s pomočjo /slovenskega ljudštva; tudi- k vzdrževanju iste so do i^uies prispevali slovenski davkoplačevalci. Zdravniki so plačani tudi z ha-•šimi davki iti z našo p&močjo se vzdržava vse osobje do zadnjega strežaja ter zadnjega pisarja. 6 grudna t 1. so Nemci izgnali iz deželne bolnišnice vse bolnike jugoslovanske krvi, češ, te ne zdravimo več! Dogodili so se pretresujoči slučaji. Bolniki so prosili milosti, kajti mnogo jih je bilo, ki ni$*> bili za, prevožnjo sposobni, mijo-gj'čelo takih ki so bili dan poprej operirani na težki bolezni, mnogi na poti okrevanja. Vsi ti so morali ©staviti bolnišnico, svojo bolnico, lastno hišo. — Za to dejanje . bo prišel . dan. plačila!	'
Srečno in veselo novo leto!
želi vsem prijateljem in znancem
Leopold Groboviek
zavirat v-Mariboru.
Vila
2-1
v Studencih pri Mariboru, enonadstropna, zidana v letu 19.12, s 4 stanovanji, hlevom in velikim vrtom z raznovrstnimi sadnimi pritlikovci se po ceni proda. Ponudbe pod „Zinauer“ Sv. Jakob v Slov. gor. pri Mariboru.
Posojilnica o Mariboru
(Narodni'dom)
.obrestuje vloge l rez odpčfvedi po 3%, vloge proti trimesečni odpovedi po 3%%.
Stanje vlog nad K 10,000.000, stanje rezervnih zakladov okroglo pol milijona kron.
Industrija za razsvetljavo
društvo z. o. z.	-3—1
Maribor ob Dravi, Gosposka ulica št. 5
Električne naprave za razsvetljavo, za mline, žage in druge kraje.
Električni motorji, električni gladilniki, elektrone žepne svetilke.
AmajI« CIA Za ve^ °^ek temno-I IwOO #6 plavega in sivega,
140 cm širokega, močnega ženskega blaga in nekaj metrov-hlačevine po aelo nizki ceni. Vpraša se v Bismarckovi ulici štev. 17, pritličje, vrata štev. 3. ■
Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije-
Vilko Weixl
Maribor, glavni trg 22
priporoča vsakovrstne novoletne in druge razglednice, papir, knjige s povesti za mladino in odrasle, Knjige z podobaner, albume, igrače i. t. d.
Vozni red.
Gradec—Ljubljana ,in obratno.
35
39
31
41
.61 b
529|
6:54
7-01 7'33
8-12 8-43
8-51 912 9 15 943
9-45 1005 10'12 1045 11-00 12'43
|
4SU 5-01 5-06 •
5 28 5-3 601 602
6 22 6 Bo 7.03
,7*15
8’54
1-42
6-14
6-46
7-35 807
8-52
9-14 9 20 9-48 9-51
10-12
10-30 11 05
11-27 106
8:03 9'17 9:22 9-52
, \
10 35 11-50
11-53
12-23
».»od Gradec . .
Ido 5 ...
od SPllle • • ^ Maribor . A0°d Pragersko Poljčane . Grobelno .
Jd Geiie•
Zidanmost J Ljubljana .
30
32
34
^■do
A
od
do
od
do
od
dQ
od
do
od
do
pd
do
od
doA
odi
11-09 10-38 10-33 .10-22 1017 9-41 9-40 9-18 9-14 8-40 8-30 7 00
1102 9-14 9-04 835 7-41 7-11 6-47 6-22 G 17 551 5-47 5-24 5 12 4-37 4-17 2-47
7-30 5-57 5-5! 5-28 4-46 ^ 4 16 4-01 3-40 3-35 3-09 307 2 44 2-32 1-55 1-32 11-20
40 b
3-05 1-43 1-40 1 10
46
Maribor gl. k.—Velikovec
415	J19
5"05	3-29
•14	3-34
5-81	3-43
5-37	3 48
5-47	3-54
5-58	4-03
6-10	412
6-26	4-25
6 49	4-42
, 7.04	■4-53
7 25	508
8-01	5 35
8-12	5-44
	6 01
8-45	6 13
9 07	6 31
9 20	644
•114 ' 416
Ijj Maribor gl. k. . . Maribor kor. k. .
Limbuš...............
Bistrica .	.	.	.
Ruše .'..............
Fala.................
Sv. Lovrenc . . . Ribnica-Brezno . . Vuhred-Marnberk . Vuzenica . . . . Sp. Dravograd . .
Guštanj . •..........
Prevalje.............
Holmec ........
Pliberk..............
Metlova..............
Velikovec-iSinčaves
614
6-07.
6 00i
5-55 5-48 5-39 5-30 5-17 5-04 i ‘49 4-22 ■108 357 H 49 3-37 3-27 316
904 8 58 8-51 8"46 8-37 8-28 8-16 8 03
T'50
7»89 7 15 7 01 6 53 6-44 6-32 0-21 610
Maribor—Ptuj—Čakovec.
2-29	833-1		224	228
4.6-5‘5j ' 7 30? 8-17 ! '. 4 ' | -N	9-46 11 01 12-00 1-25 1-4'. Špi	^ Maribor ........ A Pragersko :	 Ptuj	 Središče . 		 Čakovec 	 v a Ije—Radgona^—Ljuton	6-59 . 6-17 5-43| ler.	6-09| 5-82 5-0-1 3-54 3-33 V
; 1821	1823	%	1 1824	1826
5-53| 7-32 8-45 9-51	2-02. 3 17 -4-lj)	^ -#laribor . . . ... . A Spilje	 Radgona ....... y Ljutomer	^	3-16 2-33 11-17 1018	6-27I ,631
Srečno in veselo novo leto
želijo vsem odjemalcem, znancem in prijateljem sledeče tvrdke:
Ignac Božič krojač in zaloga izgotovljenih oblek Tegetthoffova testa 34	/ ' -Franc Horvat i slikar in trgovec s premogom ' v Grajska ulica 10 «			—			 * M. Bidouc modna trgovina Tegetthoffova cesta 28
• Lorene Stoječ urar # Tegetthoffova cesta 30	v . ' v J. Kirbiš gostilna in mesarija-1 . Vitrinjska ulita	Josip Novšak brivec •'. Magdalenski trg 9
• Ferdo Sert in drug trgovska agentura- 1 Koroška cesta 21 ! '	Martin Stadler trgovska agentura Bismarck-ulica 17.	A- Trošt V r , .. . . ■ čevljarski mojster ; 1 Mlinska ulica /
v' 1 , / Jakob Sonnenwald v zidarski mojster t . Pobrežje	' . ' ' ‘ .V ' Florijan Skale čevljarski mojster Vitrinjska ulica 13	' ’ v ;• N. Šoštarič trgovina z modnim in manufakturnim blagom (Trgovina se odpre s 1./NL 1919).
M. Berdajs trgovina z mešanim blagom in semenom na drobno in debelo v Gradu.	Franc Podgoršek bandažišt in rokavičar v . v ♦ Grajska ulica 7	Rudolf Novak mizar Tegetthoffov trg 3
Juro Gredlič brivec Tegetthoffova cesta 22	' Jožef Goleč • v gostilničar Tegetthoffova cesta 53	\ 1 ' . ., Jožef Ulaga trgovina z manufakturnim blagom Tegetthoffova cesta 21
• • i M. Meden gostilna pri „Pošti“ Tegetthoffova cesta 49 	.	' ........... * a	J Mestna lekarna pri>„Orlu“ Friderik Prull, lekarnar v Glavni trg, zraven rotovža L	• . . . .*, Franc Špes ' stavbeno podjetje Lenau ulica 18
< Vilko Weixl veletrgovina s papirjem in drobnarijo .i • Glavni trg 22	i Jos. Serec trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki • ‘i v Tegetthoffova cesta 57	* a m. • Franjo Bureš urar, zlatninar in očalar Tegetthoffova cesta 39
A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Soanijska ulica 17	* 1 • # Jakob Dogša čevljarski mojster ’ Nagy-jeva ulica 14	Ivanka Weixl trgovina s papirjem ■ Gospodska ulica 33
i
©
0
0
0
0
s
m
'
^5d[č=&E5] t=0=jiY
Izdajatelj in odgovorni urednik t Ferdo Leskovar. — Tiskarni: Karl Rabitsch v Mariboru,