Celje - skladišče D-Per 545/1975 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA oktober 1975 50 LET KOMUNISTA Zgodovina pisane partijske besede nosi v Sloveniji vsa obeležja revolucionarnega tiska. Obdobje po prvi svetovni vojni je bilo pogojeno z nadaljevanjem revolucionarnega boja. Obdobje ilegalne aktivnosti v času zloglasne OBZNANE in šestojanuarske diktature je bilo v Sloveniji izpolnjeno z živahno revolucionarno dejavnostjo na vseh področjih življenja in revolucionarnega dela s partijskim tiskom. S prihodom tovariša TITA na čelo naše partije se je partijski tisk močno okrepil, številčno povečal' ter tudi kakovostno zboljšal. Pri pripravljanju partijskega tiska in lista Komunist so sodelovali mnogi slavni revolucionarji iz vrst delavskega razreda, znani marksisti, med katerimi se je posebno odlikoval prvi urednik Komunista, sedaj že pokojni Moša Pi-jade, veliki, revolucionar in junak socialističnega dela. Starejši člani našega kolektiva dobro vedo in se spominjajo, da ima za širjenje partijskega tiska na Slovenskem in v Jugoslaviji kot celoti velike zasluge tudi veliki revolucionar in naš rojak Boris Kidrič, katerega ime s ponosom nosi naš kolektiv. Boris Kidrič je poleg svojega velikega revolucionarnega dela posvečal veliko pozornost tudi širjenju partijskega tiska. Znano je, da je ilegalno tiskal letake in drugo partijsko literaturo v zvoniku cerkve pri sv. Trojici» Ime Borisa Kidriča je tesno povezano s 50-letnico lista KOMUNIST. Za širjenje ilegalnega partijskega tiska so skrbeli tudi hrabri in požrtvovalni kadri — komunisti. Za te težke ni- odgovorne naloge so bili določeni najboljši člani partije, saj je bila to odprta fronta, na kateri so hrabro in junaško umirali. Partijski tisk in KOMUNIST sta imela izredno pomembno vlogo pri pripravljanju partije, delavskega razreda in delovnih ljudi na osvobodilni boj in ljudsko revolucijo. Po zmagi ljudske revolucije in osvoboditvi so bili partijski in preostali naš tisk ter vsa sredstva javnega informiranja usmerjena na obnovo naše nove socialistične samoupravne skupnosti. Pri tem revolucionarnem delu zavzema KOMUNIST svoje vidno mesto kot organ ZKJ in ZK republik in pokrajin. Komunist danes dostojno nadaljuje revolucionarne tradicije svojih prednikov v boju za nove samoupravne socialistične odnose. Vedno je težko prijeti za pero in napisati kaj, kar bi prikazalo kakršnokoli novico, uspeh, neuspeh, veselje ali žalost. V tem primeru pa ni tako. Menim, da mi je najlaže v mislih se sprehoditi skozi 25-letno obdobje od tistega prazničnega dne 1950. Tudi komunisti v naši steklarn! »Boris Kidrič« se pridružujemo čestitkam uredništvu Komunista ob 50-letni-ci izida prve številke partijskega lista KOMUNIST. Petindvajsetega oktobra, v tednu KOMUNISTA in pisane partijske besede, smo na slovesni seji, posvečeni 50-letnici lista KOMUNIST in 25-let-nici delavsekga samoupravljanja, sprejeli v vrste ZK 8 novih članov. Poleg tega smo v tednu lista KOMUNIST komunisti šmarske občine organizirali politično knjižnico v Šmarju. Nagradili smo najboljše pismene in likovne naloge učencev na temo »pisana partijska beseda«. Odprta je razstava partijske literature v Rogaški Slatini. Mladina deluje v obliki SKOJA, piše parole in deli letake. Rudi Jugovar leta, ko sta naša partija in vlada sprejeli enega med najpomembnejšimi sklepi v zgodovini naše domovine, pod geslom »tovarne delavcem«. Gotovo je, da je do tega pripeljala naša sociali- Nadaljevanije na 2. str. SREBRNI JUBILEJ SAMOUPRAVLJANJA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma © Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina © Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris»Kidrič«, Rogaška Slatina ® Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU ©Naklada 2000 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana Nadaljevanje s 1. st.r. stična revolucija, na kateri je grajena vsa današnja samoupravna socialistična družba. Delček te samoupravne socialistične družbe je tudi naš kolektiv. S pomočjo starejših prijateljev, nekdanjih naših sodelavcev, želim osvetliti spomine, uspehe in težave, ki so se rojevale skozi 25-letno obdobje. 25-letno obdobje ni tako dolgo obdobje, v katerem je naš kolektiv rasel. Mnogi naši starejši sodelavci, ki imajo veliko zaslug za rast našega kolektiva, so danes že upokojeni in uživajo zasluženo pokojnino. Prepustili so mlajšim, da še bolj bogatijo kristalno za pučino. Ko sem se odločil za pisanje teh vrstic, sem se odpravil k prvemu predsedniku delavskega sveta tovarišu Benu Jugovarju. Sprejel me je zelo prisrčno, vendar sem začutil, da je bil presenečen. Tudi povedal mi je, da pač ni vajen obiskov. Na mojo prošnjo, da v imenu članov našega kolektiva malo pokramljava, je brez pridržkov privolil. Tovariš Beno, vi ste bili prvi izvoljeni predsednik delavskega sveta Steklarne »Boris Kidrič«. Kako ste sprejeli to, da boste predsedovali prvemu samoupravnemu organu, ki bo odločal o celotnem gospodarskem življenju kolektiva? »Tedaj smo vsi ljubili tedaj majhno in1 skromno steklarno in se nam ni bilo težko dogovoriti.« Kako ste se počutili, ko ste iz rok direktorja slovesno sprejeli ključe od naše male steklarne? »V tem trenutku smo se vsi zaposleni počutili zelo srečne,, saj smo spoznali, da se s tem uresničujejo davne sanje delavskega razreda.« Kako ste se lotili dela, pred katerim ste se znašli? »V majhnem, toda enotnem kolektivu se ni bilo- težko znajti. To je bil čas, ki ni bil veliko odmaknjen od končane vojne. Naša naloga je bila med drugim tudi ta, da poskrbimo še za več koščkov kruha, saj je prenekateri pričakoval zaposlitev, Niso bile redke nedelje, ko smo delali udarniško, z namenom, da bi to uresničili.« Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin v času vašega predsedovanja? »Istega leta, ko smo sprejeli ključe, nas je obiskal pokojni Boris Kid rič. Spraševal nas je o tem in onem. Vsekakor ga je zanimalo, ali nam gre dobro. Izrazil je željo, da bi bila steklarna v Rogaški Slatini lepa in s svojimi izdelki med vodilnimi v Evropi. S tem je mislil, da bi zaposleni v Steklarni imeli tudi ustrezen kos kruha.« Sedaj ste v pokoju, toda zelo blizu dogodkom v kolektivu. Kako ocenjujete naše uspehe doslej? »Samo črnogledi ne vidijo očitnega napredka, ki ga je kolektiv v tako kratkem obdobju dosegel. Nimam na voljo podatkov o številu stanovanj, zgrajenih z družbenimi sredstvi, vsekakor pa jih je veliko. Vidim tudi to, da vedno zraste kakšna nova hiša, ki bi bila brez zaslužka v Steklarni le želja posameznikov. Družbene prehrane starejši steklarji nismo poznali. Naše žene so morale v celoti skrbeti za prehrano. Danes marsikateri zaposleni ženi tega ni treba delati v tolikšni meri. Kaj naj rečem o tem, da so dane možnosti za letovanja ob morju? Preprosto povedano, nekoč niti Sanjati nismo mogli o tem. Obrat je zrasel tako, da ga je težko spoznati, saj je redko katero leto minilo, da ne bi zraslo kaj novega ali da ne bi bilo preurejeno že obstoječe, število zaposlenih se je gotovo potro- jilo. To so uspehi s katerimi se kolektiv lahko upravičeno ponaša. Naj ne bo kot kritika, vendar, če mi je že dano na voljo, da spregovorim kakšno besedo ob tako pomembnem jubileju, se mi zdi, da ste, kar zadeva delovne razmere, storili nekoliko manj, kot bi bilo pričakovati.« Kakšne se vam zdijo dosedanje vezi med zaposlenimi in upokojenci? »Ob danih in znanih priložnostih — prisrčne.« Kaj ob 25. letnici samoupravljanja želite kolektivu? »Vso srečo, polno delovnih uspehov in nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.« Naš prvi predsednik delavskega sveta tako ocenjuje našo prehojeno pot. Številni člani prvega delavskega sveta so že upokojeni. Tudi tisti, ki niso bili v samoupravnih organih. Njihov delež našemu skupnemu napredku pa ni bil majhen. Ob tem, ko slavimo tako pomemben jubilej, gre zahvala vsem, ki so s svojim delom ustvarili to, kar nam je dano v sa-moupravljalske roke. Ko slavimo srebrni jubilej delavskega samoupravljanja, lahko rečemo, da so doseženi veliki uspehi.' Te ocene ne morejo zmanjšati niti očitki, da vselej ni bilo tako, kot si želimo. V rojevanju naših temeljnih samoupravnih pravic in njib rasti smo se srečevali tudi s težavami. Nova ustava, dokumenti Zveze komunistov, sindikata, socialistične zveze delovnega ljudstva in zveze socialistične mladine nam prav v času, ko slavimo pomemben jubilej, nalagajo rtove pravice in dolžnosti v še doslednejšem poglabljanju samoupravnih odnosov v vsaki, še tako majhni enoti našega kolektiva. Samo z doslednim in brezkompromisnim bojem za te pravice bomo tudi uresničili geslo, s katerim .srno prevzeli samoupravo v svoje roke »Tovarne delavcem«. S trdno samoupravo, bomo to tudi dosegli. Jože Halužan \ 10 MRTVIH Le nekaj dni je še do dneva, ki ima vsako leto posebno obeležje. Čeprav mrtvih, ki so ustvarili veliko tega, kar danes uživamo, nikoli ne pozabimo, je to posebna priložnost, da se jim vsem skupaj, znanim in neznanim, oddolžimo. To bomo storili z lepo urejenimi grobovi, na katerih ne bo sledov zapuščenosti, temveč naj bodo sledovi skrbi, da bodo njihova večna počivališča urejena tako, kot so si zaslužili. Prižgimo sveče, obiščimo tudi tiste grobove, ki so posejani po krajih, kjer so v minuli vojni pustili življenje številni mladi bojevniki za našo svobodo. Globoko se priklonimo njih spominu, iskreno in do skrajnih meja spoštljivo. POSLOVNI REZULTATI TOZD ROGAŠKA SLATINA PO TRIČETRTLETNEMOBRAČUNU Po prvem tromesečju smo ugotovili izredno ugodne rezultate, ki so nam vlili veliko optimizma. Na žalost pa tega v obračunu devetih mesecev nismo dosegli. Realizacija v prvih treh mesecih je znašala 29.130.956 din, v drugem tromesečju pa samo 27.294.699 din, kar je za 12 odstotkov manj. V naslednjem obdobju treh mesecev smo prav tako dosegli le 27.656.811 din. S tako nizko realizacijo pa ne moremo doseči ugodnega finančnega rezultata, ker so porabljena sredstva za proizvodnjo v porastu. V prvih 6 mesecih so povprečno znašala 3.873.000 din mesečno, v obdobju julij, avgust in september pa 4.429.000 'din, kar je za 14,3 odstotka več. Osebni dohodki so bili v prvih šestih mese- cih v bruto zneskih višji v primerjavi z lanskim letom za 27,6 %; kljub neugodni realizaciji v obdobju julij-sep-tember, še naprej naraščajo in so v primerjavi z lanskim letom za 28,2 % višji. Prvo tromesečje je bilo, kot že rečeno, izredno ugodno, drugo tromesečje smo ugotovili, da je bilo slabše, vendar smo to nekako opravičevali z dopusti in vročino, smo se pa žaveda-li, da moramo položaj bistveno popraviti, posebno še, ker imamo ugodne tržne razmere. Zaradi tega smo tudi v juliju sprejeli stabilizacijski program. Iz naslednjih podatkov pa vidimo, da nikakor ne moremo biti zadovoljni. 1975 Plan % 1974 % Celotni dohodek 84.082.467 91.058.248 92.3 68.753.399 122.2 Porabljena sred. 36.525.479 39.566.250 92.3 28.999.385 125.9 Dohdek 47.556.988 51.4.91.998 92.3 39.754.014 119.6 Pogodb, obveznosti 1.688.796 1.683.000 100.3 1.615.037 104.5 Dohdek za delitev 41.652.226 . 43.597.496 95.5 33.728.096 123.4 Sredstva za sklade 2.078.023 8.347.500 24.9 2.340.238 88.8 Prisp. -za Bosansko krajino in stanov, izgradnjo 2.571.698 2.034.731 126.3 Neto osebni dohodek 23.798.347 22.188.886 1 125.3 Bruto oseb. dohodek 43.819.743 34.154.461 128.2 Kaj je naša naloga v preostalih dveh mesecih? Sodim, da ni možen noben drug izhod kakor s povečano proizvodnjo doseči vsaj to, kar smo z lahkoto dosegli v mesecu marcu, in pa dejansko varčevati tako, da spra- vimo porabljena sredstva v tiste okvire, v katerih so bili v prvih treh mesecih, saj so takrat znatno nižja. Za to ni dejansko prav nikakršnih zadržkov. 1. Ker nam je uspelo stekleno maso precej popraviti, tako da lahko trdimo, da napake v steklu niso vzrok slabi proizvodnji. 2. Naročil tako za domače tržišče kot za izvoz je dovolj, tako da ni treba prav nič '.delati, kar bi ostajalo v skladišču. 3. Stalež bolnikov se giblje v normalnih okvirih. 4. Z repromaterialom in surovinami smo v glavnem preskrbljeni, tako da za radi tega ni izpadov v proizvodnji. Zapisali smo že v julijskem STEKLARJU »Prispevajmo svoj delež« in ▼ avgustu »Zapisano ne sme v pozabo«. Časa torej ni več veliko do zaključnega računa in apeliram prav na vse, naj dejansko vsak prispeva, kolikor največ zmore, tako da bomo uspešno zaključili tekoče poslovno leto. Pri izpolnjevanju naših izvoznih obveznosti pa smo uspešnejši kot v lanskem letu, prav uspešni smo bili v juliju, avgustu in septembru. Posebno v septembru, ko je bil izvoz za 100 % večji kot lansko leto, tako smo v primerjavi letošnjega devetmesečnega obdobja z lanskim v $ povečali izvoz za 12,3 % in v dinarjih za 26 %. Po naročilih, ki jih imamo do konca leta, lahko računamo, da bo izvoz približno za 15 % večji kot lansko leto. Dipl. ing. V. DjlnovsM 0 ŠIROKI TENU PRESKROMNO V sredo 15. oktobra so člani bistriške TOZD razpravljali o razvoju svoje občine za obdobje 1976-80. Pobudnik za to razpravo je bila osnovna organizacija sindikata, uvodne misli, pa je podal načelnik za gospodarstvo občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik. V obsežnem prikazu razvoja občine za prihodnjih pet let je prikazal tudi veliko vlogo naše TOZD v okviru gospodarskega razvoja občine. Poudaril je, da predvidevajo takšno stopnjo gospodarskega razvoja, ki bo na posameznih področjih presegla republiško stopnjo. To pomeni, da bi se občina odtrgala iz spodnje lestvice razvitih slovenskih občin. Poleg IMPOLA bi naša TOZD pri uresničevanju tega načrta odigrala najvidnejšo vlogo. Žal se je tudi tokrat pokazalo, da je prenekateremu zaposlenemu še vedno kaj malo do Interesov skupnosti in njenega razvoja, čeprav smo vsi sestavni del družbe, v kateri ustvar- jamo in uživamo dobrine. Udeležba na sestanku je bila v primerjavi s številom zaposlenih dokaj skromna, čeprav smo bil pravočasno obveščeni. Le slaba četrtina zaposlenih se je udeležila razprave. Takšen odnos zaposlenih je težko razumeti toliko bolj, ko vemo, da je bil predmet razprave tudi naš srednjeročni razvojni program, ki ga je nazorno podala računovodkinja Nada Bizjak. škoda, da so se razpravi priglasili le trije udeleženci.' Viktor Horvat SEZNANIMO SEZ... TOKRAT: DELITEV DOHODKA Oblikovanje celotnega dohodka, nastajanje poslovnih stroškov in vplive gospodarjenja v TOZD smo že obravnavali v prejšnjih številkah Steklarja, v tem sestavku pa se bomo seznanili s pojmi: 1. dohodek 2. pogodbene obveznosti 3. zakonske obveznosti Dohodek ugotavlja temeljna organizacija združenega dela tako, da odbije od celotnega dohodka materialne poslovne stroške in amortizacijo. Na primer: TOZD je dosegel v letu 1974 100 milijonov celotnega dohodka, materialni stroški poslovanja in amortizacije znašajo 38 milijonov din. Dohodek ugotovimo na poenostavljen način takole: letni dohodek 100.000.000 din materialni stroški poslovanja in amortizacija — 38.000.000 din dohodek 62.000.000 din To je seveda zelo poenostavljen način ugotavljanja dohodka, ki se v praksi redkokdaj uporablja. Po predpisih o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka TOZD se mora tako ugotovljen dohodek popraviti za: razlike zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, povečane terjatve do kupcev naših izdelkov, izredne izdatke. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se materialni stroški dodatno povečajo, Če se zaloge gotovih izdelkov zmanjšajo, prav' tako tudi v primeru, če so se naše terjatve do kupcev povečale. Ce omenjene popravke (razlike) prištejemo k materialnim stroškom poslovanja in amortizaciji, dobimo nov pojem porabljena sredstva. Nadaljujmo s prejšnjim primerom: 1. celotni dohodek 100.000.000 din 2. materialni stroški poslovanja in amortizacija 38.000.000 din 3. Razlike v zalogah izdelkov, popravek terjatev do kupcev 1.000.000 din 4. Skupaj porabljena sredstva (9 + 3) 39.000.000 din 5. Dohodek (1 — 4) * 61.000.000 din Tako ugotovljen dohodek uporablja TOZD za kritje in nadomeščanje: 1. pogodbenih obveznost» 2. zakonskih obveznosti 3. bruto osebnih dohodkov 4. skladov Pogodbene in zakonske obveznosti so dajatve družbeni skupnosti, da lahko opravlja nekatere naloge splošnega pomena. Pogodbene obveznosti se določajo s pogodbo med tistim, ki opravlja storitve, in TOZD. Zakonske obveznosti pa so določene z zakonskimi predpisi m samoupravnimi sporazumi. a. Pogodbene obveznosti Naštejmo nekaj pogodbenih obveznosti1: 1. TOZD sklene z zavarovalnico pogodbo, 8 katero zavaruje premoženje proti požaru, stmjelomu, tatvini, itd. Zavarovalnica povrne TOZD škodo, ki nastane ob požaru, avtomobilskih nesrečah, itd; zato pa mora TOZD plačevati zavarovalne premije. 2. Obresti od kreditov TOZD potrebuje za normalno poslovanje denarna sredstva, teh pa navadno nima dovolj, zato s'i jih posoja pri banki. Ločimo dve glavni skupini kreditov: a) krediti za obratna sredstva, kj so namenjeni za .izplačilo osebnih dohodkov ter nakup surovin in materialov ipd. b) krediti so osnovna sredstva, ki so namenjeni za izgradnjo novih objektov ali za nakup nove opreme, strojev. Banka, ki daje kredite, zaračunava do 11% obresti letno. Zneski teh obresti niso majhni; če si, na primer, TOZD posodi za dobo enega leta 10.000.000 din, mora plačati 1.100.000 din obresti. 3. Bančni stroški, storitve službe družbenega knjigovodstva Poslovanje z banko ni zastonj, ker banka računa provizijo za svoje storitve. Prav tako računa SDK provizijo za svoje storitve, odvisno od obsega prometa in vrste storitve. To je nekaj najvažnejših pogodbenih obveznosti, \ ki se pojavljajo pri poslovanju TOZD. B. ZAKONSKE OBVEZNOSTI Zakonske obveznosti so namenjene za klitje potreb družbene skupnosti, kot so: SIiS, krajevne skupnosti, občine, republike, federacija. Plačujejo se na, podlagi zakonskih predpisov ali samoupravnih sporazumov. Seznam zakonskih obveznosti je obširen, mi bomo navedli nekaj najpomembnejših obveznosti s kratkim komentarjem. 1. Vodili prispevek V Sloveniji je ustanovljenih več samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) za vodno gospodarstvo. Za celjsko regijo je osnovana Vodnogospodarska skupnost Savinja-Sotla. Samoupravni sporazum določa vrsto in višino dajatev .vodnega prispevka. Zbrana sredstva se uporabljajo za zboljšanje vodnega sistema, gradnjo novih sistemov (jezero Vonarje). Vodni prispevek se plačuje od več osnov: 4. od porabljene vode b. od izpuščene vode v kanalizacijo c. od porabljene električne energije d. od onesnaženja okolja s fenoli ali z dimom c. 8 promilov od osnove za davek iz dohodka TOZD 2. Solidarnostni prispevek za prizadete v elementarnih nesrečah Zaradi pogostih elementarnih nesreč je v letošnjem letu uveden solidarnostni teden od 26. julija do 1. avgusta, v katerem delavci solidarnostno prispevajo en delovni dan (šiht) Poleg tega mora TOZD prispe vati v ta sklad še o,3 % od davčne osnove. 3. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča Prispevek plačujejo vse fizične in pravne osebe, ki uporabljajo zemljišče v urbaniziranem naselju. Prispevek se uporablja za komunalno ureditev naselij (ceste, vodovod, kanalizacijo). 4. Prispevek za obnovo Bosanske krajine Pred leti je Banjaluko prizadel potres, za odpravo posledic tega potresa se plačuje prispevek od neto osebnih dohodkov v višini 1 %. 5. Prispevek ra stanovanjsko Izgradnjo TOZD plačuje od bruto osebnih dohodkov 6 % za stanovanjsko izgradnjo. Del teh sredstev (45 %) se plačuje v lastni* sklad skupne porabe, ki se porabi za kreditiranje individualne gradnje delavcev in za gradnjo stanovanjskih blokov. Preostali del sredstev ('95 %) se združuje na nivoju občine v solidarnostni sklad in združena sredstva za izgradnjo stanovanj. 6. Prispevek za beneficiran staž steklarjev, brusilcev bi drugih Za tiste delavce, ki jim je priznan beneficiran staž, se mora plačevati poseben prispevek. TOZD plačuje: za steklarje 5,2 %, za brusilce m druge pa 3,2 % od bruto osebnih dohodkov. 7. Dävek iz dohodka TOZD TOZD, ki opravlja gospodarsko dejavnost, mora od ustvarjenega dohodka plačati republiški davek v višini 5,6 % od davčne osnove. Davčna osnova se ugotavlja po posebnih predpisih. Višina davka je odvisna od velikosti dohodka in predpisanih olajšav. 8. Druge obveznosti Nekatere samoupravne interesne skupnosti so predpisale poleg rednih prispevkov še dodatne. Navajamo le nekatere, kot so: — prispevek za valorizacijo , pokojnin 0,80 ald 1,5 % — prispevek za izobraževalno skupnost SRS 8,14 % — prispevek za raziskovalno skupnost 1,83 % — prispevek za zaposlovanje 0,16 % — dodatni prispevki za zdravstveno skupnost Celje 2,56 % če nadaljujemo s prejšnjim primerom ugotavljanja dohodka, tako da pogodbene in zakonske obveznosti nadomestimo iz dohodka, dobimo novo kategorijo (pojem), dohodek TOZD za delitev. Na primer: dohodek znaša 61 milijonov, pogodbene obveznosti so 2 milijona, zakonske obveznosti pa 6 milijonov. 5. Dohodek 61.000.0:00 din 6. Pogodbene obveznosti —2.000.000 din 7. Zakonske obveznosti — 6.000.000 din 8. Dohodek za delitev v TOZD 53.000.000 din Na takšen zelo poenostavljen način smo delili dohodek oziroma pokrivali porabljena sredstva, pogodbene in zakonske obveznosti ter dobili ostanek dohodka, katerega deli TOZD na osebne dohodke in sklade. Poudariti je treba, da si pri praktičnem delu v knjigovodstvu ne bi mogli veliko pomagati s prikazanim načinom delitve dohodka, ker je delitev dohodka zahtevna in jo regulira množica predpisov in dodatnih izračunov, ki zahtevajo podrobno poznavanje teh predpisov in pripravljenih del pred delitvijo dohodka. Namen tega sestavka ni strokovno tolmačenje delitve dohodka, temveč približati način delitve dohodka upravljaloem, da bodo na zborih delovnih ljudi laže razpravljali in odločali o problemih delitve dohodka in osebnih dohodkov! Dipl. oec. Franc Šrimpf SPROTI SEZNANJENI Zbor delovnih ljudi. Običajen kakor vsak drug, redni seveda. Na dnevnem redu razčlenitev proizvodnje, naloge in podobno. Sama razčlenitev proizvodnje, ki jo je podal predsednik zbora in namestnik obratovodje Jože Božiček, je bila izredno podana, saj je ona glavni pokazovalec uspehov in neuspehov v izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Ugodno je ocenjena povečana storilnost. Le-ta je potegnila za seiboj zvišanje odstotkov tistim najbolj prizadevnim. Zamujanje na delo zaradi objektivnih razlogov se je skoraj 100-odistofcno nadomestilo izven delovnega časa, medtem ko neupravičenih izostankov ni bilo. Dnevno ali vsaka dva dneva se obračunava finančni učinek posameznih brigad, zaradi tekočega spremljanja- in zato, da ne bi prišlo do popuščanja v produktivnosti. Rezultate vpisujemo na oglasno desko, kjer" so na vpogled vsem zaposlenim. Po drugi strani pa je z razčlenitvijo prikazano, kje so še rezerve. Odpadek v Levičnih fazah je zaradi neizkušenosti še vedno previsok. Zaradi tega in delno zaradi površnosti imamo še vedno preveč popravila v posameznih fazah. To so poglavitne prvine, ki močno vplivajo na končen učinek posameznih brigad in poleg manjših spremljajočih stvari tudi na višino osebnih dohodkov. Pri varčevanju z osnovnimi sredstvi in po-trošnim materialom smo dosegli lepe rezultate, kljub temu, da stanje še ni popolnoma v okvirih dovoljenega. Posebna pozornost je posvečena snagi m vzdrževanju osnovnih sredstev, inventarja in delovnih prostorov. Da bi v največji možni meni spodbudili to zadevo, je osnovna organizacija sindikata v ta namen razpisala nagrade za najboljše skupine in posameznike, ki bodo podeljene ob koncu leta. Na zboru smo se srečali tudi z večine živim vprašanjem, in sicer glede višine osebnih dohodkov. Vsi smo si bili edini v tem, da so za tako naporno in zahtevno delo osebni dohodki prenizki. S tem se je strinjal tudi vodja zbora, toda ne v celoti. Ugotavlja namreč, da obstajajo tudi subjektivni vzroki, med katere sodijo: še vedno neusklajeni ceniki, prevelik odpadek, po pravilo in nepotrebno dodatno delo. Ocenil je tudi, da so med nami še vedno taksni, ki ne prispevajo dovolj. Resnica pa je, da je to poklic, ki zahteva vrsto let prakse, ki se šele potem obrestuje. Na nas Samih pa je, da z dejanji pokažemo, koliko nas bo veljala ta šola, lci jo imamo vedno pred očmi. Zmenili smo se, da bodo zbori delovnih ljudi v začetku vsakega meseca, ko bomo ugotavljali, kaj smo naredili v preteklem mesecu in kaj moramo popraviti. S skupnim ciljem, da pri tem sodeluje vsaik član kolektiva. Močno se zavedamo resnice, da le enotni lahko dosežemo boljše uspehe. «Ček KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Prišli v TOZD steklarna Rog. Slatina 1. Greta Hudina, steklobrusilka — Kozje 2. Ida Lesjak, steklobrusilka — Kozje 3. Stanislava Vodušek, steklobrusilka — Rog. Slatina 4. Jože Kokol, odnašalec 5. Franc Filipančič, steklobrusilec, Kozje 6. Jože Kodrin, steklobrusilec — Kozje 7. Jožefa Štefančič, steklobrusilka — Kozje 8. Albin Sinkovič, steklobrusilec — Kozje 9. Anton Mraz, steklopihalec 10. Bruno Šverko, steklobrusilec — Rog. Slatina 11. Terezija Kidrič, steklobrusilka — Rog. Slatina 12. Vladimir Krumpak, odnašalec 13. Vinko Gaberšek, odnašalec 14. Cvetko Dimeč, odnašalec 15. Martin Kovačič, steklobrusilec — Kozje 16. Zdravko Grbavac. steklobrusilec — Kozje 17. Darinka Ferlič, steklobrusilka — Kozje 18. Jože Šmit, odnašalec Rodili so se: 1. Drago Drofenik, sin Karla 2. Nataša Vnučec, hči Franca 3. Peter Mikolič, sin Franca 4. Dejan Grahovar, sin Stanka 5. Robert Tkalec, sin Milana 6. Peter Hrup, sin Vlada 7. Robert Bračun, sin Ivana 8. Robert Mikolič, sin Alojza 9. Davor Grahovar, sin Josipa 10. Branka Koražija, hči Leopolda Poročili so se: Angela Kos, poročena Starček V SL. BISTRICI Prišli: Zlatko Obrovnik, Milan Kresnik, Vlado Vrbak, Jože Goltez. Zvonko" Pongrac, Slavko Pliberšek, Stanislav Stoparko in Silvo Lepej. Iz JNA se je vrnil Branko Kušar. ODŠLI: sporazumno Jože Goltez in Franc Klinc; samovoljno: Branko Drozg, Vojko Gančan, Ivan Janžič, Marjan Motaln in Ivan Jug; izključena sta bila iz JOZD: Ivan Pongrac in Ivan Plečko. V pokoj je šel Viktor Markulin. STEKLARSKA ŠOLA Prišli v mesecu avgustu, septemb ru: Franjo Mikša, Stjepan Štruklec. Rudolf Prevolšek, Josip Krošlin, Ivan Bele, Martin Korez, Čedomir Lukič, Roman Lipošek, Lidija Mitrovič, Matevž Kores, Julija Lončarič, Ivan Ha lužan, Jože Golenač, Janez Prah, Željko Halužan, Ivan Kramr. Odšli v mesecu avgustu, septembru: Franjo Mikša, Stjepan Štruklec, Rudolf Prevolšek, Josip Krošlin, Ivan Bele, Martin Korez, Martina Polajner, Vida Koražija, Martin Beg. IN MEMORIAM VLADO HORVATIČ Nepričakovano, zato toliko bolj boleče je v bistriški steklarni 6. oktobra odjeknila vest, da se je za vedno poslovil od nas dolgoletni član kolektiva Vlado Horvatič, Član našega kolektiva je bil od 17. januarja 1961. leta, ko se je zaposlil na delovnem mestu referenta za pripravo deta. Delal je še na drugih delovnih mestih, ki mu jih je kolektiv zaupal, saj je pokazal nadpovprečne sposobnosti Svoje moči je usmeril v blaginjo kolektiva. Rezultati njegovih prizadevanj so bili do zadnjega dne lep prispevek steklarskemu kolektivu. Skrbel je tudi za lastno prihodnost, saj sta z ženo zadnja leta gradila dom v Zgornji Polskavi. Zadnja leta je Vlado opravljal nekatere družbeno politične funkcije, bil pa je na delovnem mestu kal-kulanta. Kljub temu, da se je rodil v Zagrebu, pred 54 leti, se je Vlado znal prilagoditi novemu okolju, saj si je pri nas ustvaril družino, kjer sta vladali družinska ljubezen in toplina. Zdaj s težkim srcem spoznavamo, da nas je veliko prezgodaj zapustil, ker vemo, da nam je veliko pomenil v snovanju boljšega jutrišnjega dne, ki pa ga sam ne bo več deležen. V. Horvat k ARGUSOV SPREHOD Tile jesenski megleni dnevi niso najbolj primerni za sprehode, saj jutranja megla povzroča glavobol. Ge ne sodite v to skupino, ne bodite preveč samo-zavestni, saj se tudi vam utegne zgoditi kaj podobnega. Kljub tako oblačnemu vremenu se ml je nabralo toliko tega, da sem moral poprositi za nekaj več prostora kot sicer. Saj veste, da pogosto prosimo, in če smo komu simpatični, so možnosti, da nam bo ustreženo, nekoliko večje. Glava me ni bolela zaradi pisma, ki ga je prejel naš urednik. Neki dušebri-žnik je močno zaskrbljen nad vsebino sestavkov v »Steklarju«. 'Uporabil je takšen besedni zaklad, kot ga navadno uporabljajo vsi »kulturni« ljudje, pismo je zlezlo v poštni nabiralnik v Slovenski Bistrici. Pod vsebino pisma se je naš »heroj« skril s podpisom »Bistriški delavci«. Ne vem, ali mu drugi kaj verjamejo. Jaz mu močno verjamem, da ni več vreden kot tista znamka, ki jo je »pozabil« nalepiti na pismo. Navdaja me veselje, ko nisem deležen pisem brez znamk. Tričetrt leta smo že pustili za seboj. Pravijo, da nekateri še niso poravnali svojih obveznosti iz prejšnjega leta. Vsaj po mnenju davkarjev. Ti so tako »ekspeditivni«, da so najprej pošiljali odločbe o oprostitvi plačevanja davkov na skupni dohodek občanov, potem so se pa »premislili« in pošiljali obvestila, naj znova napišejo davčno napoved. Ko bi si za prvega .aprila omislili kaj takšnega, bi še bilo užitno, tako pa... Prepričevalno zveni, če vam kdo prinese kakšen listek in vam sporoči, da bodo samo ob vaši pomoči končali to ali ono delo. Tako so bili te dni prebivalci obveščeni, da bo asfaltiranje ceste proti pokopališču končano pred dnevom mrtvih le, če bodo kaj primaknili. Izid zbiralne akcije pir ni znan. Zato pa mi je nekoliko bolj znano, da so bile asfaltirane ceste, ki bi lahko nekoliko počakale, saj so manj prometne in manj pomembne. Toda če se boste spomnili uvodnih misli, vam bo laže. Neprecenljiva škoda je, da sem se prepozno spomnil na naše preše, od katerih smo si veliko obetali. Vsaj mesec dni prej bi bil moral ugotoviti, da imamo nekaj rezervnih, podaril bi jih kakšnemu vinogradniku, da bi iztisnil kakšno kapljo mošta, če že nam ne pridejo prav. Ne bi bilo nič slabega, če bi iz njih kaj ratato. Sicer pa je važno, da imamo preše, četudi jih uporabimo za prešanje jabolk, ko smo že mošt zamudili. Imam veliko »srečo«, da na svojih sprehodih nekam pogosto naletim na »športnike«. Ko sem prejšnji sprehod oddal v tisk, so na košarkarski tekmi Steklar—Pomurje prišli do veljave »športno« vzgojeni tipi. Vse je dišalo po tem, da bodo koga obglavili, toda s pomočjo miličnikov na »nesrečo« ni prišlo do tega. Posebno imenitno zve. ni, ko lahko rečemo, da so »ljubitelji« košarke iz naših vrst. Tako, rahlo, na uho, povem samo vam, toda obdržite zase, da so med njimi bili tudi takšni, ki jim srednje učeno rečemo-funkeio-narji!!! Oglejte si, ali spodnje fotografije ne pričajo o tem, da bi lahko kaj kmalu prišlo do preizkušnje naših gasilskih vrst. Žarnica je dobro naravnana. Še malo, in »uspeh« je zagotovljen Gasilni aparat in sod sta dobro skrita pot pa, kakor sami vidite, »prosta« Če se vname, najprej naj zgori gasilsko orodje Saj vem, da je dozorelo, toda pustite me, da še premislim! 4 1 VPRAŠAJTE - ODGOVARJAJO) Številni člani kolektiva so nas spraševali o teni, kaj se je doslej naredilo v zvezi s sistemizacijo delovnih mest in analitično oceno delovnih mest. Vprašanje smo, v imenu vseh članov kolektiva zastavili predsedniku komisije tovarišu Antonu Sovincu, ki je odgovoril: Verjetno nam je vsaj delno ostal v spominu članek iz avgustvoske številke »Steklarja« pod naslovom »Besno in zahtevno delo«. V tem članku sem poskušal razložiti in približati vsebino sistemizacje in analitične ocene delovnih mest. Minila sta dva meseca in opravljenega je že precej dela. Najbrž bo prav, če na kratko seznanimo člane kolektiva s tem, kaj "je že narejeno: Sistemizacija, ki je podlaga za analitično oceno delovnih mest, je bila narejena že v septembru. Treba je narediti še nekaj popravkov v sistemi zaciji in jih uskladiti s potrebami analitične ocene delovnih mest Veliko teže je s samo analitično oceno delovnih mest, za kar bomo potrebovali 6 in več mesecev. Tudi na tem področju nismo držali križem rok. V prvi fazi smo pripravili gradivo za delo komisije, ki vsebuje: prilagoditev in ureditev kriterijev (meril), ponderjev (vrednosti posameznih sto penj merila) in metodologije s posebnim pogojem naše delovne organizacije. Pri raizdelibvi točk na posamezne kriterije je še poseben poudarek na delovnih izkušnjah, ki jih delavci pridobe z delom na delovnem mestu m so temeljni pogoj za uspešno.delo. Izdani predlogi meril, ponderjev in metodologije so bili osnova za izdelavo desetih poskusnih ocenitev, in sicer: ena ocenitev s 40 delovnimi mesti, dve ocenitvi na 30 delovnih mestih in 7 ocenitev na 7 do 10 delonvih mestih. S poskusnimi ocenitvami naj bi ugotovili in preizkusili ustrezno metodologijo, ki bo omogočila izvedbo analitične ocene delovnih mest. Vse gradivo bo predloženo komisiji, ki ga bo pregledala in dopolnila. Dopolnjeno gradivo (merila, ponderji in metodologija) so podlaga za nadaljevanje dela pri analitični oceni delovnih mest. Temeljni namen analitične- ocene delovnih mest je objektivna razdelitev, ki bi bila hkrati spodbuda za večjo produktivnost in boljšo kakovost dela. Neizogibno moramo upoštevati tudi naloge, zajete v srednjeročnem planu, ter spodbudo za poklice, M so oziroma bodo v 'prihodnje deficitarni. To so tisti poklici, -.za katere upada zanimanje. Tovariš Urednik Že nekajkrat sem razmišljal o tem, da napišem nekaj besed. S tem želim, da bi se bralci »Steklarja« sezna nili z nekaterimi zadevami, v tovarni delam že 21 let, od .teh sem celih 15 let steklarski mojster. Deset, let sem delal na peči št. 4 in imel sem lahko delovno mesto. Iz nepojasnjenih razlogov sem to delovno mesto izgubil, saj ga je zasedel drug mojster, ki je prišel s pete peči. To ti pišem zaradi tega, da se zve, kako se je pričela moja avantura okrog vseh peči in da danes s svojo brigado nimam stalnega delovnega mesta. Pošiljam ti nekaj vprašanj, ti pa poskušaj najti odgovor nanje. 1. Zakaj je mojster s pete pčči do bil moje delovno mesto oziroma odprtino, na kateri sem delal? 2. Äli' je še katera brigada pet let brez stalnega delovnega mesta? 3. Zakaj sem moral zapustiti drugo peč? Na peči sem delal osem mesecev, ko so bili drugi na bolniški. Govorili so mi, da ne bo več prišel delat, toda drug za drugim so prihajali, jaz.sem se pa moral seliti. Ko je zadnji prišel iz bolniške, so mi rekli, da sem dobil »verkštat« na četrti peči za stalno. Po enem mesecu sem ostal tudi brez tega, rečeno pa je, da moram na peto peč, in sicer za šest dni. 4. Kaj bo z menoj po šestih dneh? 5. Ali lahko grem z voljo in veseljem na delo? Ko me je odbor za medsebojna de-lovna razmerja kaznoval z opominom, nihče ni mislil na to. kar se dogaja okoli mene. i 6. Zanima me, zakaj me posamezniki, ki jim pravimo vodilni, gledajo po strani? 7. Ali sem koga 3123111, da tako z menoj ravnajo? 8. Ali sem najslabši mojster? 9. Zakaj se mi v tem času ne pove resnica? 10. Kdo bo odgovarjal, če bom postal socialni problem? 11. Ali sem dejansko zaslužil, da z meijoj ravnajo tako? 12. Kdaj bom dobil stalno delovno mesto? , * 13. Zakaj v petih letih nisem imel svojega stalnega delovodja? Mislim si, da sem pošteno naredil, ko sem zapustil delovna mesta, na katerega so se vrnili z bolniške. Prav tako se mi zdi, da bi bilo pošteno, da bi se tudi tisti vrnili na svojo peč, ki je zasedel moje delovno mesto, kajti to, kar so naredili z menoj, ni pošteno m človeško. Kdo je krivec za vse tisto, kar sem doživel, in če ne dobim stalnega delovnega mesta, kdo mi lahko zagotovi beneficirano delovno dobo in vročinski dodatek? Mnenja sem, kar doseženi rezultati tudi potrjujejo, da brigada sodi med srednje, saj so kopije nespodbuden dokaz za to. Sprašujem javno, čeprav sem na sestankih že iskal odgovor, pa ga nisem dobil niti na sestankih niti od poslovodij. Do današnjega dne ni nobene rešitve. Kaže, da se nekateri z menoj in z drugimi poigravajo kot s pingpong žogico tako dolgo, dokler ne poči. Kako dolgo in v čigavem imenu? Rešitev iščem zdaj preko našega glasila, za kar se v naprej zahvaljujem, S tovariškimi pozdravi Stipe Pešič, steklarski mojster Tovariš Pešič Tvoje pismo smo posredovali tehničnemu vodji. Obljubil nam je, da bo odgovor pripravila odgovorna oseba do naslednje številke. »Steklarja«. Urednik Ko bi nam projektanti priskočili na pomoč, bi morda šlo OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI Kot vsako leto je tudi letošnja zadnji teden v septembru potekal v znamenju požarne varnosti. Namenjen je za preventivno vzgojo vseh prebivalcev naše republike. Organizirajo se razna predavanja, v gasilskih društvih pa so _ nenapovedane vaje. Predavanja so po delovnih organizacijah z namenom, da se delovni ljudje seznanimo z vprašanji požarne •varnosti. Preventivna dejavnost. v TOZD Rogaška Slatina je bila letos dobro organizirana. Naloga gasilcev je, da člane kolektiva na delovnem mestu opozorijo na nepravilnosti, ki jih le-ti hote ali nehote naredijo. Sodelavce so dolžni opozoriti in jim strokovno pomagati. Posebno so dolžni, da svoje sodelavce naučijo. kako ravnati z gasilnimi aparati, ki so nameščeni po vseh obratih. Le-ti »o izdelani tako, da najbolje služijo za pogasitev začetnih požarov, ki so lahko različni. Ni namreč vseeno, s katerim aparatom se bomo lotili gašenja kakšnega požara. Za pogasitev ognja na elefctro-napravah bomo uporabili drugačnega kot za gašenje gorečega lesa in podobnih materialov, ki gorijo z žarom. Za gašenje požarov lahko vnetljivih tekočin, in plinov potrebujemo spet drugačne aparate. Zelo pomembno je, da znajo vodje oddelkov in vsi zaposleni pravočasno in pravilno uporabiti ustrezni tip aparata. Po uporabi aparata je nujno potrebno obvestiti gasilce, ki bodo aparat znova napolnili z ustrezno snovjo. Izrednega pomena je obveščanje gasilske enote. To. pride v poštev, kadar smo prepričani , da požara ne moremo pogasiti s sredstvi, ki so na . voljo. V takšnem primeru je treba po najkrajši poti obvestiti vratarja. K njemu je treba priti osebno, da ne bi prišlo do zlorabljanja alarmnih naprav. Navesti je treba: kje, kaj, v kakšnem obsegu, naj bližji dostop, ali so ogroženi ljudje, živina, in še druge pomembne podatke, da bi gasilci lahko najhitreje prišli do kraja požara. Vratarjeva dolžnost je, da takoj pokliče gasilce. Ne smemo prezreti resnice, da smo vsi občani že po zakonu dolžni pomagati pri gašenju požara. Na voljo moramo dati tudi opremo, ki je nujno potrebna pri gašenju požara. Najpogosteje se rabijo: lestve, drogovi, vozovi, vedra in drugo. Posebno pa je pomembno preventivno (preprečevalno) delovanje na vsakem delovnem mestu. Odstraniti je treba vsak možni vzrok za nastanek požara Zelo pomembno je. da vse te predpise poznamo in jih dosledno upoštevamo. Samo tako si bomo zagotovili varno delovno mesto in zaslužek. Tako bo naš delež v stabilizacijskih prizadevanjih še večji. V »PLAMENU« V tednu požarne varnosti, nekega septembrskega dne, so sirene zatulile. Prebivalci Rogaške Slatine so se spraševali, kje in kaj gori. Gasilci, ki jim glas sirene veleva, kaj storiti, so nemudoma ustavili stroje ali prekinili običajni počitek in se odpravili v svoje postojanke, da bi se pripravljeni pojavili na pravem mestu. V steklarski šoli nam je bilo ukazano, da takoj zapustimo delovne prostore. Na dlani je bilo, da se v naši neposredni bližini dogaja nekaj resnega. že po petih minutah so se gasilski avtomobili ustavljali pred šolskim poslopjem. Vsi zaposleni smo bili priče ene izmed ja, industrijske gasilske čete iz »Straže« in mnogih gasilskih vaj v šmarski občini. Kaj desetine našega Vovka. kmalu smo se prepričali, da so naši gasilci Ta čas,- ko so iz cistern brizgali zadnji zares dobro pripravljeni. Rdeči avtomobili litri vode, so se oglasile črpalke iz bliž- še niso bili na svojih mestih, ko smo že slišali njega potoka. Zdraviliški gasilci so nam ukaze poveljnikov iz Steklarne »B. Kidrič«, prikazali najhitrejše in najvarnejše reševa- Zdra/vLlišča, občinske gasilske zveze iz šmar- nje ljudi iz nadstropij. Naši fantje so bili t v hitpu na tleh, kot če bi se spustili po toboganu. »Straža« se je predstavila s svojo novo 5-atmosfersko brizgalno. Celotna vaja je bila poučna in se je odvijala z najbolj sodobnimi sredstvi obveščanja — od kurirskih do UKV zvez. V tistih nekaj minutah, ko je vaja potekala, smo z velikim občudovanjem spremljali naše fante, ki so zares odlično pripravljeni Tokrat ni šlo zares, pokazalo pa se je, da ob takšni usposobljenosti gasilskih vrst in naši izdatni pomoči ni nobenega strahu, da ne bi premagali še tako hudega nasprotnika — požara, kjerkoli bi se utegnili pojaviti. Fantje in dekleta-gasilci pa zaslužijo vse priznanje za to humano delo. Gasilci v Slovenski Bistrici so letošnji teden požarne varnosti dočakali v znamenju zmag pri pridobivanju ustreznih gasilskih prostorov za orodjarno in garažo za avto-lobil. Slednji ne bo več gost skladišča gotovih izdelkov, kar bo nedvomno pripomoglo k hitrejšemu posredovanju, če bi bilo treba. Skupno z gasilci iz IMPOLA so nam prikazali praktično delovanje aparata, ki je novejši dosežek za uspešno preprečevanje požarov, aparata s peno, ki v zelo kratkem času »pokrije« večje površine požara. Na fotografiji 3: praktičen prikaz gašenja s peno. Besedilo: F. Bercko, R. Kočica, V. Horvat Foto: F. Pak in V. Horvat ODHAJAJO - ZAKAJ? Normalno je, da v vsakem kolektivu tu in tam kaj zaškriplje, če je to znotraj, je treba zadevo razčleniti in primemo ukrepati. So pa tudi zadeve, ki jih kolektiv ne zmore rešiti sam. Takrat je potrebna širša pomoč. Za kaj gre? Zelo pereč problem v obratu brusilnice v Kozjem in nasploh v tem kraju je to, da delavci, predvsem mladi, odhajajo, čeprav smo mlad kolektiv, nas je v poldru- gem letu zapustilo 7 kvalificiranih brusilk, od teli 6 deklet, ki so se poročile. To je premisleka 'vredno. Ali se mladim zakoncem upira zakonsko življenje v Kozjem? Nesprejemljivo bi bilo, če bi rekli, da so mladi neučakani, ker hočejo stanovanje, otroško varstvo ipd. Stanje je treba jemati takšno, kakršno pač je. Verjetno je kriva sama politika razvoja tega zaostalega kraja. Problemi se rešujejo nestrokovno, lahko bi rekli priložnostno. Takole, na grobo, bi se lahko vprašali, aili zadostuje, če se v kraju zgradi obrat. Da ne bi prišlo do nesporazuma, moram reči, da svoj delež prispeva le Steklarna »Boris Kidrič« in da so tu še solidarnostna sredstva banke (v obliki posojil). Toda ali smo storili še kaj drugega? — V Kozjem, kjer je zaposlenih okoli 340 delavcev, nimamo svojega zdravnika ! ! ! Zdravniško pomoč iščemo od Celja do Senovega. Nedopustno, toda resnično. — V kraju, katerega mnogi, na podlagi raznih podatkov o solidarnostni, pomoči, štejejo za razvijajočega se, nimamo niti ene gostilne s toplo hrano, tako da morajo še tisti redki okoreli samci živeti s hrano iz konzerv. — Kraj, za katerega mnogi mislijo, da vsi vanj vlagajo, je po vojni dobil en stanovanjski blok, in to pred desetimi leti! Trenutno je 40 prošenj za družinska stano- vanja, toda pred nekaj leti obljubljeni blok se še ne gradi. — V kraju, kjer je zaposleno veliko mater, je otroški vrtec na prednostni listi že pet let. — Ne bi kazalo govoriti še o cestah, trgovinah in podobnem, ker je že drugega preveč. Najbrž ne bo težko ugotoviti, čemu to pisanje. Javnosti v odgovor, nam pa razčle- — Denar ni še nikogar naredil bo-, gatega. Seneka — Za srečno življenje je potrebno zelo malo. Avrelij — V revoluciji so ljudje, ki so nenehno realni, so pa tudi fantasti, toda ne bi bilo revolucije, če ne bi bilo tako enih kot drugih. Sploh pa, kaj pomeni, biti zmeraj realen. Nihče ne more biti zmeraj fantast. Vse to se meša, vse to je prežeto drugo z drugim. M. Božič nitev, zakaj odhajajo. Razčlenitev sama po sebi pa stanje ne bo spremenila. Osnovna organizacija zveze komunistov v brus Unici je te probleme že neštetokrat obravnavala, stališča pa posredovala družbenopolitičnim dejavnikom pri KS Kozje- in občini. Predobro vemo, da je delo steklobrusi'1-cev pogojeno s tradicijo, dolgoletno prakso, da je tukaj potreben čez leta usposobljen kader. Nikakor pa ne smemo prezreti, da mladi morajo imeti vsaj osnovne pogoje za. ustalitev. J. Božiček — Ne tisti, ki ima malo, ampak oni, ki si želi veliko, je reven. Seneka — Resnica je žilava: lahko jo ves ljubi dan brcaš kot nogometno žogo, vendar bo zvečer še zmeraj okrogla in polna. Oliver Wendel Holmes — Strokovnjak je človek, ki nič več ne misli — on ve. F. Lloyd Wright — Celo kadar se vsi strokovnjaki strinjajo, se prav mogoče motijo. Bertrand Rüssel SPOSOJENE MISLI Na manifestaciji dneva stekla in keramike na zagrebškem jesenskem velesejmu je strokovna žirija za oblikovanje dodelila Steklarski šoli dve priznanji. V kategoriji stekla za široko porabo so za dobro oblikovanje dodelili diplomo za izdelek »servis za vino« F-12, pismeno pohvalo za dobro oblikovanje v isti kategoriji pa za izdelek »servis za kompot« F-13. FOT NA DELO PIE Danes se vise bolij uveljavlja miseil, da je mnogim pot na delo in z dela trenutek razgibavanja po enoličnem delu .bodisi na delovnem mestu ali v gospodinjstvu. Mnogi to naredijo v zelo kratkem času. Potrebujejo samo nekaj minut. Drugi spet', nekoliko bolj oddaljeni, si s prevoznimi sredstvi krajšajo čas prihoda v tovarno. So tudi takšni, ki jim prihod na (delovno mesto ni tako preprost. Mforajo opraviti kar majhen maraton. Na srečo so to danes samo redki primeri, v preteklosti pa jih je bilo dovolj. Roman Koprivnik, 17-letni fant, še danes sodi v skupino, kateri ni dano, da bi v najkrajšem času prišla na delo in z dela domov. že šesti mesec si Roman v težkih okoliščinah služi kruh v bistriški steklarni. Skromno posestvo v visokih delih bistriškega Pohorja ni tako radodarno, da bi lahko dajalo kruh veččlanski družini. Tako se godi tudi Koprivnikovim iz okolice vasi Kebelj, ki je v bistriški občini na najvišji točki. Že ta podatek zgovorno priča o tem, da avtobusne zveze niso najbolj' ugodne. če si želi prislužiti- kos kruha, mora naš Roman kreniti od doma dve uri pred začetkom dela. Od doma do najbližje avtobusne postaje v vasi Tinje mora prehoditi nekaj več kot osem kilometrov po pohorskih kamnitih poteh in ob vsakem vremenu. Da vstajanje že ob četrti uri zjutraj za mladega Romana ni lahko in prijetno, ni treba posebej poudarjati. Tudi to ne da na vrata svojega doma potrka okoli polnoči, ko se vrača s popoldanske izmene. Da je na kmetiji treba še kaj postoriti, Roman omeni le bežno. Ob vseh naporih pa ne zgublja voilije do. dela. Neizmerno je zadovoljen, ko ugotovi, da je svoje naloge na delovnem mestu odnašalca uspešno opravil. Pritrdi, da bo še naprej . vztrajal. Posebno, če bo videl svetlejšo prihodnost v višini osebnega dohodka. Foto in tekst: V. Horvat SKLEP O UREDITVI IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ PREDLOG Skladno m določili republiškega zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS XXX/7) sta, delavski svet organizacije združenega dela Steklarne »Boris Kidrič« in svet šole Steklarske šole sprejela na seji —- sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij z glasilom delovnih skupnosti »Steklar«. 1. člen Glasilo delovnih skupnosti »Steklar« je Inlormativno-politični časopig članov delovnih skupnosti Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. Glasilo izhaja praviloma enkrat na mesec v slovenskem jeziku, s tem da se na avtorjevo željo njegov sestavek lahko objavi v njegovem materinem jeziku. 2. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila , »Steklar« je sestavni del tega sklepa in mu je priložena. Uredniški odbor glasila »Steklar« je dolžan na ustrezen način z objavo v glasilu , posredovati bralcem temeljno vsebinsko zasnovo. Skupaj s samoupravnimi organi Steklarne in Steklarske šole je dolžan organizirati z delavci delovnih skupnosti razgovore o vsebinski zasnovi glasila. 3. člen Temeljno vsebinsko zasnovo glasila »Steklar« sprejmeta delavski svet OZD Steklarne »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole. Ta organa sta dolžna red. no spremljati njeno uresničevanje in v ta namen najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo družbenega organa glasila o delovanju uredniškega odbora glasila in o problfemih v zvezi z uresničevanjem njegove temeljne vsebinske zasnove. 4. člen Temeljna vsebinska zasnova glasila »Steklar« izhaja iz ustavnih načel naše socialistične samoupravne ureditve, iz programa in drugih dokumentov Zveze komunistov, Zvrne sindikatov, Socialistične zvez« delovnega ljudstva, Zveze socialistične mladine, iz temeljnih načel zakona o javnem obveščanju, iz « samoupravnih sporazumov in drugih 4g 4 samoupravnih aktov -Steklarne »Boris | 1 Kidrič« in Steklarske šole, iz tiružbe-j nih dogovorov in samoupravnih spora-■ ■ zumov ter iz novinarskega kodeksa. 5. člen Družbeni organ upravljanja glasila »Steklar (svet glasila) je sestavljen iz 8 delegatov izdajatelja ter drugih zainteresiranih organov in organizacij, j|z 3 delagatov uredniškega odbora m rednih sodelavcev glasila. — dva delegata TOZD Rogaška Slatina — upoštevajoč Kozje — en delegat TOZD Slovenska Bistrica — en delegat TOZD Delavska restavracija — en delegat iz Steklarske šole — en delegat konference osnovnih organizacij ZK .— en delegat konference osnovnih organizacij sindikata — en delegat konference ZSMS Delegacijo uredniškega odbora in rednih sodelavcev volijo člani uredniškega odbora in redni sodelavca na skupnem' sestanku. 6. člen Ko so imenovani vsi delegati, razglasita svet. OZD in svet Steklarske šole sestav odbora za obveščanje. Mandat članov sveta glasila je 'dve leti. 7. člen — sklepa o temeljnih vprašanjih pri -uresničevanju vsebinske zasnove glasila. — daje soglasje k odločbam splošnega akta, s katerimi se določajo pogoji, pod katerimi se objavi javni odgovor oziroma javno poročilo, ter daje soglasje k tistim določbam splošnega akta, ki se nanašajo na izdajanje in urejanje glasila, — skrbi za povezovanje glasila z njegovimi bralci in zagotavlja vpliv članov delovnih skupnosti na vsebino glasila, — obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za oblikovanje in uresničevanje uredniške politike glasila, in daje o teh vprašanjih predloge izdajatelju glasila, — imenuje člane uredniškega odbora, imen glavnega in odgovornega urednika, — daje mnenje o kandidatih za glavnega in odgovornega urednika, — na predlog odgovornega urednika ugotavlja, kateri izmed sodelavcev so redni sodelavci glasila, — predlaga DS OZD in svetu Steklarske šole merila za nagrajevanje sodelavcev glasila in merila za honoriranje prispevkov avtorjev. 9. člen Svet glasilga iizvoli na svoji prvi seji izmed članov predsednika. Prvo sejo sveta glasila skliče In vodi do izvolitve predsednika najstarejši delegat v svetu. Seje sveta glasila sklicuje prednik na lastno pobudo, na pobudo glavnega urednika, odgovornega urednika, uredniškega odbora izdajatelja ali na pobudo najmanj treh članov sveta glasila. Pri sprejemanju .odločitev odbora sveta glasila z glasovanjem se uporab. Ija načelo ločenega glasovanja delegacij. Odločitev je sprejeta, če dobi večino v delegaciji izdajatelja ter drugih zainteresiranih organov in organizacij in če dobi večino v delegaciji uredniškega odbora in rednih sodelavcev glasila. Svet glasila je dolžan periodično poročati izdajatelju o svojem delovanju najmanj enkrat v letu. Seje odbora sveta glasila so javne. . 8. člen Svet glasila kot družbeni organ glasila »Steklar« predvsem: Odgovornega urednika glasila in glavnega urednika glasila imenuje delavski svet potem, ko dobi mnenje sveta glasila in uredniškega odbora. , 10. člen Izdajatelja glasila »Steklar« sta dolžna zagotavljati, sredstva za rqegoVo izdajanje. Administrativno-finančno poslovanje glasila vodi tajnica uredniškega odbora. Glasilo »Steklar« se razdeljuje vsem delavcem organizacije združenega dela in Steklarske šole, nekdanjim že upokojenim delavcem, delavcem, ki služijo kadrovski rok (JLA), štipendistom in prejemnikom, ki jih določi uredniški odbor. 11.člen Ta sklep velja, ko ga sprejmeta delavski svet OZD Steklarna »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole Rog. Slatina. Predsednik DS OZD Predsednik sveta šole i TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA GLASILA PREDLOG Skladno z določili republiškega zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS XXX/7) in po doseženem soglasju Zvezi sindikatov Slovenije sta delavski svet OZD Steklarne »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole sprejela na seji... naslednjo temeljno vsebinsko zasnovo glasila »Steklar«. Ta temeljna vsebinska zasnova je sestavni del sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij za glasilo »Steklar«. NAMEN IZDAJANJA GLASILA V razpravi med delavci delovne skupnosti Steklarske šole in v razpravah med člani osnovne organizacije Zveze komunistov, osnovne organizacije Zveze sindikatov in aktiva mladih delavcev se je izoblikovalo stališče, da je potrebno skupno izdajanje glasila s Steklarno »Boris Kidrič«. Na podlagi dosedanjih izkušenj v času izhajanja glasila in potreb po nadaljnjem poglabljanju medsebojnega obveščanja v Steklarni »Boris Kidrič« se je izoblikovalo stališče, da glasilo izide enkrat na mesec in sicer v obsegu 16 strani 4 A formata: — kot sredstvo množičnega obveščanja zagotavlja vsestransko kroženje in Izmenjavanje informacij o predlaganih samoupravnih odločitvah, o njihovih materialnih in drugih utemeljitvah, o ocenah delavcev v vseh obratih, kateri predlogi so najprimernejši, o sprejetih odločitvah in njihovih namenih, o nosilcih ter rokih za nji-Itovo uresničitev ter o rezultatih uresničenih samoupravnih odločitev; — kot sredstvo množičnega obveščanja informira člane delovnih skupnosti in druge prejemnike glasila o celotnem poslovanju, da jih ob delu dodatno usposablja in izobražuje za kvalitetno opravljanje njihovih nalog in da jim posreduje ysa tista nova spoznanja, ki so jim potrebna za uresničevanje njihovih dolžnosti in pravic v združenem delu; — kot tribuna vseh zaposlenih za vsestransko medsebojno izmenjavanje mnenj, predlogov in stališč posamez: nikov, delovnih skupin, delovnih skupnosti, organov in organizacij ter drugih zainteresiranih subjektov, da spodbuja osebno prizadevnost Članov kolektivov, razvija in spodbuja objektivno kritiko in goji polemiko ter člane delovnih skupnosti mobilizira v iste skupno odločene akcije, katerih uresničitev pelje K začrtanim poslovnim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu; —- kot glasilo vseh zaposlenih spremlja in obvešča o delu zaposlenih na drugih področjih družbenega, kulturnega in športnega življenja. Takšna izhodišča temeljne vsebinske zasnove glasila »Steklar« izhajajo iz programa in drugih dokumentov Zveze komunistov Jugoslavije, Zveze sindikatov Jugoslavije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Zveze socialistične mladine Jugoslavije, iz temeljnih načel republiškega zakona o javnem obveščanju, in drugih samoupravnih sporazumov Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole, iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter novinarskega kodeksa. PREDMET OBRAVNAVE Predmet obravnave je določen že z namenom izdajanja glasila »Steklar«. V glasilu se predvsem objavljajo pri- spevki, ki imajo namen delavcem obeh kolektivov približati informacije o 'vsem tistem, kar je njihov najožji interes, o delu in življenju posameznih delovnih sk.ujfho-sti, delovnih skupin, organov in organizacij ter posameznikov, o njihovih delovnih načrtih, o delovnih razmerah, o uspehih in neuspehih ter o vzrokih zanje, o možnostih, da se slabosti odpravijo, o letnih, polletnih in periodičnih poslovnih uspehih, o dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih razvojnih načrtih, možnostih za izobraževanje, o možnostih za zboljšanje življenjskega in družbenega standarda delavcev ter o delovanju organov in organizacij. Vsebina objavljenih prispevkov bo oblikovana tako, da bodo objavljene informacije uravnovešene, posledično in vzročno opredeljene, objektivne in pravočasne in da bodo podane na razumljiv način. TEMELJI UREDNIŠKE POLITIKE Glasilo »Steklar« bo vodilo takšno uredniško politiko, ki bo čimbolj veren odraz interesov delavcev. Uredništvo bo sproti skrbelo, da bo glasilo odprto vsem delavcem in drugim zainteresiranim posameznikom, organom in organizacijam in da bodo imeli le-ti polno možnost v njem objavljati svoja mnenja, poglede in stališča o vprašanjih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Sodelavci glasila in uredništvo bodo sproti uresničevali to temeljno vsebinsko zasnovo in o problemih, ki bodo to uresničevanje zavirali ali preprečevali, sproti opozarjali vse zainteresirane ter po potrebi svet glasila. Predsednik ODS steklarne Predsednik sveta šole steklarske šole PRAVILNIK 0 UREJANJU IN IZDAJANJU GLASILA „STEKLAR" PREDLOG Skladno z določili republiškega zakona o javnem obveščanju (Uradni list SRS XXX/7) in skladno s 14. , 15. , 16. in 17. členom STATUTA Steklarne »Boris Kidrič« sta delavsjti svet in OZD Steklarna »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole sprejala na seji --------- pravilnik o urejanju in izdajanju glasila »Steklar«. I. Splošne določbe 1. člen Glasilo organizacije združenega de la Steklarne »Borisa Kidrič« in Steklarske šole »Steklar« (v nadaljevanju- glasilo!) je interni informativno-poiitič-ni časopis, katerega namen je obveščanje zaposlenih o vsem tistem, kar je bistvenega pomena in interesa za njihovo delo v združenem delu. 2. člen Sedež glasila je v Steklarni »Boris Kidrič« — Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. 3. člen Glasilo zastopa in predstavlja njegov odgovorni urednik. II. Organizacija in upravljanje urejanja in izdajanja glasila 4. člen (glasilo ima naslednje organe, ki skrbijo za njegovo urejanje in izhajanje: — družbeni organ, ki se imenuje svet glasila »Stekar« — uredniški odbor — zbor rednih ' sodelavcev glasila — glavnega in odgovornega urednika 1. SVET GLASILA 5. člen Delovanje sveta glasila ureja sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij med delovnima organizacijama Steklarno »Boris Kidrič« in svetom Steklarske šole in glasilom »Steklar«. 6. člen Delegacijo uredniškega odbora in rednih sodelavcev glasila izvolijo ti na skupnem sestanku. Sestavljena je iz treh članov. Glavni in odgovorni urednik sta stalna člana delegacije uredniškega odbora in rednih sodelavcev glasila. Delegati morajo o svojem delu stalno poročati uredniškemu odboru in rednim sodelavcem glasila ter zastopati njihova mnenja in stališča. 2. UREDNIŠKI ODBOR 7. člen V uredniškem odboru sta glavni in odgovorni urednik glasila, ki ju imenuje delavski svet OZD Steklarna »Borisa Kidrič« in svet Steklarske šole. Druge člane imenuje na predlog odgovornega urednika svet glasila, kateremu tudi odgovarjajo za svoje delo. Mandat članov uredniškega odbora je dve leti. 8. člen Člani uredniškega odbora kot poznavalci celotne problematike v obeh delovnih skupnostih so dolžni sproti sodelovati z odgovornim urednikom pri načrtovanju vsebine posameznih predvidenih izdaj glasila, presojati za objavo pripravljene prispevke ter odgovornemu uredniku pomagati pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove glasila. O svojem delu morajo redno poročati svetu glasila. 9. člen Uredniški odbor izvoli na svoji prvi seji izmed svojih članov predsednika. Glavni in odgovorni urednik ne moreta biti izvoljena za predsednika uredniškega odbora. Prvo sejo uredniškega odbora skliče in vodi do izvolitve predsednika najstarejši član. Seje uredniškega odbora sklicuje predsednik n* lastno tpobudo, na po- budo odgovornega urednika, treh članov uredniškega odbora, sveta glasila izdajatelja ali na pobudo najhianj treh rednih sodelavcev glasila. Seje uredniškega odbora so javne. 3. ZBOR REDNIH SODELAVCEV 10. člen Zbor rednih sodelavcev glasila je posvetovalni organ odgovornega urednika. Njegova naloga je pomagati odgovornemu uredniku pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove glasila in sprejete programske politke uredniškega odbora. 11. člen Status rednega sodelavca glasila podeli uredniški odbor na predlog odgovornega urednika, pogoj pa je, da kandidat predloži uredniku v objavo najmanj pet prispevkov na leto ali kako drugače najmanj petkrat sodeluje pri izdajanju glasila. 12. člen Zbore rednih sodelavcev sklicuje in vodi odgovorni urednik na lastno pobudo, na pobudo uredniškega odbora ali na pobudo najmanj treh rednih sodelavcev. Zbori rednih sodelavcev so javni. 4. GLAVNI UREDNIK \ 13. člen Glavnega urednika imenujeta na predlog družbenopolitičnih organizacij in po razpravi v OZD delavski svet OZD Steklarna »Boris Kidrič« in svet Steklarske šole, potem, ko upošteva tudi mnenje sveta glasila. Glavni urednik skrbi za zakonitost poslovanja pri izdajanju in urejanju glasila, skrbi za finančno-administrativ-no poslovanje glasila, skrbi za tehnične in organizacijske pogoje, ki so nujni za redno izhajanje glasila, je član uredniškega odboru po položaju ter član delegacije uredniškega odbora in rednih sodelavcev glasila v svetu glasila. O svojem delu glavni urednik najmanj enkrat na leto poroča svetu glasila in najmanj vsako drugo leto delavskemu svetu OZD Steklarne in svetu Steklatbke šole. 5. ODGOVORNI UREDNIK 14. člen Odgovornega urednika imenujeta na predlog družbenopolitičnih organizacij in po razpravi v delovnih organizacijah v Steklarni »Buriš Kidrič« in Steklarski šoli delavski svet OZD Steklarne »Boris Kidrič« in svef Steklarske šole, potem ko upoštevata tudi mnenje sveta glasila. Odgovorni urednik je specialist za delo na področju notranjega obveščanja v delovnih skupnostih in odgovarja za vsebino glasila »Steklar«. Glede na specifičnost dela v zvezi z ure- janjem in izdajanjem glasila se zahteva od odgovornega urednika članstvo v zvezi novinarjev Jugoslavije, s čimer ga ne zavezujejo le splošne moral-no-politične norme, marveč tudi določila kodeksa novinarske etike. Odgovorni urednik vodi delo v redakciji glasila delovne skupnosti »Steklar«, razvija načine in sredstva za obveščanje članov delovnih skupnosti v Steklarni in Steklarski šoli, vodi celotno delo v zvezi z urejanjem in izdajanjem glasila, od načrtovanja vsebine posameznih izdaj, pregledovanja prispevkov, jezikovnega oblikovanj'a, priprave za tisk do sodelovanja z uredniškim • odborom, rednimi sodelavci glasila in pridobivanja kroga dopisnikov ter njihovega urejanja v novinarsko poročanje, ki ga narekuje sodelovanje v glasilu. Pripravlja tudi potrebno gradivo za delovanje uredniškega odbora in za zbore rednih sodelavcev glasila^, Odgovorni urednik skrbi za uresničevanje temeljne vsebinske zasnove glasila »Steklar« in za sprotno uresničevanje programske politike uredniškega odbora. Skrbi, da so objavljeni prispevki v skladu z našo družbenopolitično ureditvijo, z ustavo in odgovarja po zakonu o javnem obveščanju, če oceni, da je prispevek takšen, da ne ustreza temeljni vsebinski zasnovi glasila in sprejeti programski politiki glasila, mora zadržati njegovo objavo, predložiti sporno zadevo v obravnavo uredniškemu odboru in seznaniti s tem avtorja spornega prispevka. Odgovorni urednik je član uredniškega odbora po položaju ter član delegacije uredniškega odbora sveta glasila. O svojem delu odgovorni urednik najmanj dvakrat na leto poroča svetu glasila in najmanj enkrat na leto delavskemu svetu OZD in svetu Steklarske šole. 6. TAJNICA 15. člen Tajnico imenuje uredniški odbor. Tajnica opravlja tale dela: vodi knjigo prispelih prispevkov in jih skladno s sprejemom vodi po zaporedni številki, kakor so prišli, piše čistopis prispevkov po predlogu urednika, in sicer v dveh izvodih, od katerih enega zadrži v mapi oddanih rokopisov, v mapi hrani originalne prispevke avtorjev, ki jih dobi od urednika. Vodi administrativno poslovanje, obračunava honorarje, podpisuje pogodbe z avtorji sestavkov, sprejema pošto in sproti obvešča urednika, skrbi za redno pošiljanje glasila vsem, ki jim po tem pravilniku gre pravica do glasila. Piše zapisnike uredniškega odbora in zbora rednih sodelavcev. III. SPOROČILO, ODGOVOR IN PRISPEVEK 16. člen Na zahtevo republiškega ali zveznega organa, ki je pristojen za informa- cije, mora -odgovorni urednik v prvi naslednji izdaji glasila objaviti brezplačno obvestilo, ki je posebnega pomena za občane in organizacije, če gre za življenje in zdravje ljudi, za njihovo premoženje, za javni red in mir in podobno. 17. člen Delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti in .njihovi organi, samoupravne interesne skupnosti, družbeno politične in družbene organizacije, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter društva lahko zahtevajo, da glasilo objavi njihova sporočila, če so pomembna za javnost. 18. člen O objavi sporočila odloča odgovorni urednik glasila. Sporočilo mora biti objavljeno v prvi naslednji izdaji glasila. Pri odločanju odgovorni urednik upošteva pomen in nujnost sporočila, materialne možnosti in okvire dejavnosti glasila, določene s sklepom o ureditvi izdajateljskih razmerij in zasnovo. Odgovorni urednik sporočila ne objavi, če nasprotuje naši socialistični samoupravni družbeni ureditvi. 19. člen Če odgovorni urednik glasila odkloni objavo sporočila, se lahko prizadeti v 15 dneh pritoži na uredniški odbor. Ta mora zaradi nujnosti odločiti o pritožbi v 8 dneh od prejema pritožbe. 20. člen Na sporočilo in prispevke, objavljene v glasilu, • lahko prizadeti dajo javni odgovor ali zahtevajo objaiVo popravka v 16 dneh po objavi. 21. člen O objavi odgovora odloča odgovor- ni urednik glasila. Odgovor mora biti objavljen v prvi naslednji izdaji glasila po prejemu. 22. člen Odgovorni urednik je dolžan objaviti odgovor, kadar se z njim bistveno pripomore k razumevanju problema, pojava ali dogodka, ki ga je obravnavalo objavljeno sporočilo oziroma objavljeni prispevek; in mora bistveno pripomoči k zagotavljanju čimbolj popolnega in celotnega, vsestranskega in razumljivega obveščanja. 23. člen Odgovorni urednik glasila odgovora ne objavi, če se njegova vsebina ne nanaša na objavljeni prerspevek, če nasprotuje naši socialistični samoupravni družbeni ureditvi. Odgovor lahko skrajša, če je nesorazmerno daljši od objavljenega besedila , ali obširnejši od objavljenega prispevka, če tega noče storiti na njegov poziv sam avtor, se lahko s tako skrajšanim odgovorom tudi doseže njegov namen. 24. člen če odgovorni urednik odkloni objavo odgovora, se lahko prizadeti pritoži v 15 dneh od izida prve naslednje izdaje glasila po prejemu odgovora na uredniški odbor. Uredniški odbor mora o pritožbi odločiti v 8 dneh po prejemu. ' 25. člen O objavi popravka odloča odgovorni urednik po postopku, določenem v zakonu o javnem obveščanju (členi 44 do 61) IV. PODATKI, KI MORAJO BITI OBJAVLJENI V GLASILU 26. člen 1 Na vsakem izvodu glasila »Steklar« morajo biti navedeni naziv oziroma ime in priimek izdajatelja ter naslov izdajatelja, naslov uredniškega odbora, ime in priimek odgovornega urednika, kraj in leto natisa, naslov in ime tiskarne ter število natiskanih izvodov. 27. člen Najmanj enkrat na leto morajo biti objavljeni viri finansiranja glasila, podatki o višini dotacije, o deležu dohodkov in drugih virov, o letni nakladi in drugi podatki, ki so v zvezi z izdajanjem glasila in ki so pomembni za javnost. V. FINANČNO POSLOVANJE 28. člen Bllnanino poslovanje glasila se objavlja v okviru finančnega in administrativnega poslovanja izdajatelja, ki ga zagotavlja računovodstvo Steklarne »Boris Kidrič«. Izdajatelja sta glasilu dolžna zagotoviti sredstva za njegovo izdajanje za vsako leto posebej v skladu z letnim predračunom; ki ga predloži glavni urednik. Ta je dolžan izdati tudi zaključni račun in predračun za karakteristično izdajo glasila. 29. člen Odgovorni in glavni urednik predložita po razpravi v uredniškem odboru in zboru rednih sodelavcev glasila predlog . pravilnika o nagrajevanju sodelavcev glasila »Steklar«. Pravilnik sprejmeta delavski svet OZD Steklarna »Borisa Kidrič« in svet Steklarske šole, potem ko dobi mnenje od sveta glasila. V Rog. Slatini--------- ' Predsednika Delavskega sveta OZD Steklarne »Boris Kidrič« Sveta Steklarske šole PRAVILNIK 0 NAGRAJEVANJU SODELAVCEV GLASILA „STEKLAR“ PREDLOG Delavski svet. OZS Steklarne »Boris Kidrič« in sveta Steklarske šole sta na svojih sejah dne ... sprejela naslednji pravilnik o nagrajevanju sodelavcev glasila »SteKiar«. 1. člen S tem pravilnikom se ureja nagrajevanje sodelavcev glasila »Steklar« za njihove napisane, fotografirane ali drugače pripravljene prispevke, objavljene v glasilu, zanje pa avtorji niso zadolženi po službeni dolžnosti. 2. člen Določila, kakšne prispevke, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu morajo pripravljati za glasilo člani delovne skupnosti po službeni dolžnosti, bosta vsebovala pravilnika o medsebojnem obveščanju delavcev v združenem delu. Za odgovornega urednika se določi 'honorar 1.500 dinarjev, za vsako izdajo v obsegu 16 strani 4A ormata. Poleg tega mu pripada avtorski honorar za prispevke v višini, ki je določena za vse avtorje. Vse delo v zvezi z urejanjem glasila opravlja izven delovnega časa. Spričo narave dela se miu omogoči, da lahko zaradi izgubljenega časa na svojem delovnem mestu, svo- je dolžnosti oprava v prostem času. 3. člen Pravico do avtorskega honorarja za pripravljena in objavljeni prispevek imajo vsi člani delovnih skupnosti Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske Sole ter drugi občani. Honorirajo se samostojni prispevki, in sicer: — napisani sestavki — prostoročne risbe — tehnične risbe in skice — grafikoni in grafični prispevki — fotografije — karikature — enigmatske sestavine Ne honorirajo se informacije in drugi prispevki, ki jih pripravljajo sektorji, referenti ali posamezniki po svoji službeni dolžnosti, če niso posebej prirejeni in oblikovani za objavo v glasilu. Ne hononrirajo se tudi ponatisi iz objavljenih informacij, razen če je avtor ali vir izrecno poudaril, da je brez njegovega dovoljenja ponatis prepovedan. 4. člen Vrismo avtorskih honorarjev za napisane sestavke predlagamo v dveh inačicah, in sicer: A. po kvaliteti informacij, načinu podajanja, avtorjevi osebni zavzetosti in gradnji, obračunava pa se v dinarjih za objavljeni sestavek oziroma prispevek v okviru določenih razponov: — samostojni dvodniki, komentarji, polemike - < in kritike......... 150—300 — samostojni članki, reportaže in feljton . . . 100—250 . — samostojni intervjuji in poročila........ 100—200 — predelana poročila in materiali . •....70—150 — kratke informacije .... 20—100 —- drogi sestavki.......20—100 — prostoročna risba '. . . 30— 70 — tehnična risba ..... 25— 50, — grafikon ali grafični prikaz..............25— 50 — fotografija ........ 25—100 — enigmatska sestavina (rebus; piramida, vreteno itd.).............30— 60 — navadna križanka ’ z.t prosti kvadrat .... 60—100 — skandinavska. križanka za prosti kvadrat .... 100—120 — pesmi ....................30— 70 B. Za vrstico z navadnim tiskom: — za vrstico z navadnim tiskom........................ 1.20 — za vrstico z drobnim tiskom........................ 1.50 — prostoročna risba.............50.00 — tehnična risba................35.00 — grafikon ali grafični prikaz........................35.00 — fotografija...................50.00 — karikatura................. 100.00 — enigmatska sestavina (rebus, piramida vreteno itd.)...............45.00 — navadna križanka (prosti kvadrat) ................... Ö.80 — skandinavska križanka (prosti kvadrat) ..... 1.30 — šale, anekdote..................30.00 5. člen Honorar tajnice uredniškega odbora je 800 dinarjev, delo pa se opravlja izven delovnega časa. Poleg tega se ji posebej plača delo pri pisanju raznih pravilnikov ali drugih materialov, ki niso določeni s pravilnkom o urejanju m izdajanju glasila »Steklar« po veljavnih cenikih za tozadevno opravljena dela. 6. člen Število in višino nagrad za javne nagradne natečaje (nagradna križanka) in druge enigmatske sestavine v glasilu določa sproti uredniški odbor na predlog glavnega urednika. Razdelitev razpisanih nagrad določi uredniški odbor na osnovi javnega nagradnega razpsa z javnim žrebanjem, kateremu morajo prisostvovati kot člani izžrebne komisije po en delegat od- bora za obveščanje (sveta glasila) in zbora rednih sodelavcev glasila ter najmanj trije udeleženci nagradnega natečaja. O žrebanju in celotnem pripravljalnem postopku se vodi zapisnik, glavni rezultati natečaja in žrebanja se obja-vij o v prvi naslednji izdaji glasila. 7. člen Predlog obračuna nagrad sodelavcem glasila in nagrajencem po ugotovitvah zapisnika o izidu nagradnega natečaja in žrebanja predloži v pregled uredniškemu odboru glavni urednik,, podpišeta ga pa glavni urednik ali predsednik uredniškega odbora. 1 8. člen S podpisom potrjeni obračuni nagrad sodelavcem glasila in nagrajencem javnih natečajev se izplačajo po veljavnih predpisih za vsako izišlo izdajo glasila posebej po izidu oziroma po objavljenem izidu nagradnega natečaja in žrebanju nagrad. Rog Slatina, dne.......... Predsednika: DS OZD Steklarna »Boris Kidrič« svet Steklarske šole R. Slatina NE ODMAHNITE Z ROKO Saj gre za, imenujmo jio tako, kakor mnogim rečemo, zadevo, ki Je pomembna Ba nas vse skupaj. Ni gola fraza (prazna beseda), če zapišemo, da je družba medsebojnemu obveščanju delavcev v združenem delu na sploh priznala posebne družbeni pomen. To je tudi prav, saj smo se vendarle v mnogih primerih prepričali, da le dobro in pravočasno obveščen član kolektiva lahko uspešno in koristno tudi odloča. V teh kratkih besedah ne bi govorili o tem, kaj vse lahko prinese neobveščenost. Bolj prav bo, če razmislimo o tem, kako bomo vso informativno dejavnost, naravnali tako, da nam bo v veliko pomoč pri naših pogostih odločitvah. Na napačni poti bi bili, če bi kot edino sredstvo obveščanja šteli mesečno glasilo »Steklar«. Prav zaradi tega smo pni nas prišli do spoznanja, da je treba dati celotno vprašanje informiranja na rešeto in najti najbolj ustrezne oblike. Temu vprašanju bosta osrednji delavski svet Steklarne »Boris Kidrič« in svet šole Steklarske šole posvetila eno sejo. Najbrž bi bilo zelo zaželeno, da bi bila to razširjena seja, na kateri bi bili navaočj številni člani družbenopolitičnih organizacij, drugh samoupravnih organov in dirugi zaposleni. To bi bila tudi priložnost, da spre- govorinlo o tem, ali je »Steklar« takšen, kakršnega imamo, izpolnil pričakovanja in ali je opravil svojo temeljno nalogo. Doslej smo. naše glasilo izdajali v skladu z zakonom o javnem obveščanju in skladno z združenimi hotenji, toda marsikaj je bilo nedorečeno, dvomljivo in priznajmo — odvisno od dobre volje posameznikov. Za vse zadeve so potrebni normativni akti. Tudi za sredstva obveščanja. Tako boste v tej številki zasledili predloge, ki jih uredništvo »Steklarja« daje v javno razpravo vsem članom organizacije združenega dela Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. Z namenom, da bi vse morebitne pripombe in predloge pri dokončnem sprejemanju tudi upoštevali. Vemo, da smo ubrali način, ki se bo marsikomu zdel precej drag. Prepričani pa smo, da je naj cenejši, ker menimo, da je zelo pomembno, kako se bomo zmenili o čem in kako naj piše .naše notranje glasilo. Vsi tisti, ki bodo sklepali o tem, bodo imeli dovolj časa za premislek. Zato v zvezi z osnutki pravilnikov, ki jih predlagamo, najbrž ne bodo potrebne dolgovezne uvodne misli. Uredništvo »Steklarja« pričakuje živahno razpravo, ki bo dopolnila osnutke, saj bodo ti v, veliko korist pri nadaljnjem delu. Uredništvo * NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 21 STEKLAR MA J VEČ J! antični GRSK/ E/l 0 L OP LUTKA lili? hii KEM/Č.H , PRVINA (Ro) 4 PEVKA Kohort KALU ČLOVEK, K! IMA ASTMO SESTAVIL A- KOBALE KARLOVA C LADJA ARGO- NAVTOV /ME OSNO- VNA MERA izras- tek HA SLAV/ HA PLAČIL O SDEA/ OD KONTINENTOV ŽIVAL (VELBLOl) TAMTAL PAD/O- TEHN/cHA NAPRAVA ANT/ — K/AR FRNIKOLA /TAL' POLITI- ČNO GIBANJE L/RS K A PESEM AMER’ Dežela * SOZHAC-j AJ/CA PESM/K OTGAN/ZA-TOfSioV' UČITELJ- , STVACM/kD PEVEC KOREN KNJIGA ZEMLJE- VIDOV tj/je OREL MAK L E P, NAMERA VPASTI MA3TA VLJE MA MRAKA OSJE G NE Zb O bA L Pl AT/N. mesto OSEQN/ ZAIMEK GORSKI XESQVAL- N/ ČOLN prebivalka ATEM KONEC POLOTOKA BEOGRAJSKA 16AL-KA(EVA) MORSKI SESALEC. dela vec : lesne stroke PERUJA ' KL/CA, P06AMJEK lamtam t/AUK O /iOAAU, MAMQS7 ' . TARA VILMA RAST-LlMA AVSTA/JA MESTO I/ GRŠK/ POKAAJt- /V/ TESAL/J/ STAR O-TRSK' BOG SMRT/ NAGRADE ZA KRIŽANKO ŠT. 20 Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Steklarna »B. Kidrič«, Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. novembra 1975. Prosimo, da ne pozabite pripisati »Nagradna križanka št. 21«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju! Za nagradno križanko št. 20 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev: Ireni Obrado-vič 2. nagrado 50 dinarjev: Tatjani Jakopina 3. nagrado 30 dinarjev: Leonidi Gobec Čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 20: epicenter, nega, monitor, elemir, elita, mazilo, n, niča, zalika, li, triton, ida, pek ana, ravne, riga, lit, inventura, ecosoc, acetati, carinik, anatom. x ZA DOBRO VOLJO Dve prijateljici se srečata na ulici: — O, draga moja ... slišala sem, da si se zaročila? — Da, včeraj... — Ali je zaročenec mlad? — Skupaj sva stara petdeset let... — Kaj ne poveš! Potem je on še otrok! XXX — Poslušaj, Janez, posodi mi dvajset tisoč dinarjev! — Obžalujem. Ker nimam niti prebite pare, ti ne rtiorem ustreči! — Glej, glej, kakšen zapravljivec!' XXX — Janezek, kako to, da si to do-tnačo nalogo napisal brez napak? — Oče je bil na potovanju!